Listje in cvetje
Opazujmo naravo!
I.  V e t r o v i.
č) Pasatni vetrovi.                 
Že zadnjič smo omenili, da vsak veter se na svoji poti od severa proti ravniku zasukava na desno, na južni poluti
pa od juga proti ravniku na levo stran. Tudi vzrok temu zasukavanju smo navedli. Pojasni vam to slika štev. 4., ki predstavlja severno polovico naše zemlje.
Po vsem tem, kar smo do sedaj opazovali, bi moral vsak veter pihati od tečajev proti ravniku in vsled zemelj-skega vrtenja ne naravnost proti ravniku, marveč na obeh polutah čimdalje bolj proti zahodu. A na postanek in pot vetrov v^va še mnogo drugih rečij. Le pomislimo, kako vse drugače bi se vršil naš prvi poskus v rarzli sobi, ko bi hkrati zakurili dve peči v raznih kotih in ko bi se morda okno ne zapiralo dobro ali pa bi bila še kje kaka druga odprtina, kjer bi prihajala gorkota ali pa mraz. Glejte, slično je v naravi. Zemlja se dru-gače razgreva nego morje; na gorah je drugačna temperatura nego v nižavah; morski pritoki donašajo večkrat gorkoto v oddaljene kraje; visoke gore so tudi pravi jezovi ve-trovom, dolge doline pa so jim ugodne struge. Redni in stalni vetrovi so le takozvani pasatni vetrovi v vročih krajih mej 30° severne in južne širine. Na severni poluti je severno-vzhodni, na južni pa j užno-vzhodni pasat; njima nasprotno pišeta v višavah protipasatna vetrova, in sicer na severni poluti jugozahodni, na južni pa severozahodni antipasat. Oba pasova pasatnih vetrov pa loči pas, ki obsega nekaj stopinj ob ravniku proti severu, in nima nobenega vetra ter se zato zove pas brez-vetrija ali tišinc.
To nam je še nekoliko pojasniti. Nekako ob 30" zemeljske šlrine je najvišji zračni pritisk, 765 mtn, ob ravniku pa srednji zračni tlak, 760 mm, zato je v tch vročih krajih zrak v vednem toku proti ravniku, vendar ne naravnost, marveč ta zračni tok, kakor vam je že znano, se zasukava proti zahodu.  Tako nastaneta oba pasatna vetrova, ki sta
71
proti ravniku čim dalje bolj mirna in se v pasu tišine pridružita navpičnemu toku, v ka-terem se močno razgreti in soparni ter vsled tega lahki zrak vedno vzdigava na kvišku ter se v višavah odtaka proti severu in jugu kot že prej označeni dvojni antipasat. Ker navpičnega zračnega toka ne imenujemo vetra, pravimo, da je v tem pasu vedna tišina ali brezvetrije. Ta pas je bil od nekdaj pravi strah mornarjem, kateri so vozili z jadrov-kami. Protipasata se v višavah kmalu ohladita in njun vodeni hlap sc 4ime zgoščevati (kondenzovati); vsled tega sta čim dalje težja in ob 30° pritiskata že siloma k tlem ter provzročata že poprej omenjeni visoki zračni tlak. To pospe.šuje tudi ta okoliščina, da so zračni toki tem ožji, čim bolj se oddaljujejo od ravnika.
V vročih krajih je toraj zrak v vednem kroženju: ob ravniku gre navzgor, potlej proti tečajema kot r a v n i š k i (ekvatorski) t o k , ob 30" se spušča navzdol, potlej pa gre zopet kot t e č a j n i (polarni) t o k proti ravniku, kakor nam kaže slika, št. 5, v debelejših črtah s puščicami. Poprejšnji učenjaki, ki so opazovali vremenske spremembe (metereologi), so trdili, da nekoliko ravnikovega toka gre še dalje proti tečajema in n. pr. v severnem ^zmernem pasu" prihaja kot jugozahodnik ter se pri tleh zopet vrača kot severovzhodnik proti rav-niku, kar tudi še kaže naša slika. Vendar novejši metereologi zanika-vajo to in drugačc razlagajo naše vetrove.
Da sta res v vročih krajih taka vetra, tega ni treba dokazovati, ker ju tamošnji ljudje vsi poznajo, tcr sta bila od nekdaj zelo ugodna za morsko vožnjo, kar jima je tudi naklonilo ime. Pač pa je trcba šelc doka/ati, da sta v višavah nasprotna pasata. To pa dokazuje dim i/. visokih vulkanov, premikanjc oblakov v zgornjih vi.šavah, zanašanje pepela \z jugozahodnih vulkano\> opazovanje na najvi.šjih gorah: ob vrhu Tenerifa (na Kanarskih otokih) n. pr. je jugozahodnik, pri Sv. križu (v Santakrucu) ob mnrski obali pa pihlja sevcrovzhodnik.
Dostaviti nam je še to, da se pas severovzhodnega pasata pomakne poleti do 40" severne širine, ker se navpično sijanjc poletnega solnca pomakne proti severu: po zimi pa zopet zgine ta pasat mej 3o" in 40" (severne širine) in mestn njega zavlada jugozahodni protipasat. Ta pas se imenuje subtropični jjjolvroči) pas; unstran proti severju so pa le nestalni vetrovi. Slično, toda v obratnenr-šmislu se godi na južni poluti. Toraj si lastijo vse zemeljsko površje čveterni vetrovi: nestalni (spremenljivi), stalni, menjajoči se subtropični, v srednjem pasu pa je tišina.
Poznavanje vetrov je zato tako imenitno, ker se po njih ravna vreme, po vrcmenu pa rodovitnost zemlje ali pu.ščava. (.Zakaj ni treba v krajih pasatncga vetra niti paziti na barometcr ali na ,,vremcnskega preroka4 — petclina na zvoniku ali na strchi >)