ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 490
svetovno vojno; Janez [umrada: Statut izolskega komuna od 14. do 18. stoletja; Egon Pelikan: Tajno
{tetje prebivalstva v Julijski krajini leta 1933; Mateja Sedmak: Narodnostno me{ane zakonske zveze;
Roberto Starec: Vodni mlini v Istri. Zgodovinsko-etnografska {tudija; Marina Furlan: Psiholo{ki vidiki
dvojezi~nosti; De Min Raffaella: Mehku‘ci obalnega morja v Tr‘a{kem zalivu; Lovrenc Lipej:
Se~oveljske soline; Rada Cossutta: Slovenski dialektoli{ki leksikalni atlas Slovenske Istre; Darko Da-
rovec: Kratka zgodovina Istre.
Salvator @itko
predsednik
33. {tudijski teden: Ekonomija in umetnost od 13. do 18. stoletja
Prato, 30. april – 4. maj 2001
Znanstveni posvet Mednarodnega in{tituta za gospodarsko zgodovino »F. Datini« iz Prata je bil
tokrat posve~en gospodarskim vidikom tistega, ~emur pravimo umetnost. Razpravljavci so se ukvarjali
z vsemi vrstami izdelkov te ~lovekove dejavnosti, razen z arhitekturo, ki je po mnenju prvega uvodni~arja,
predsednika znanstvenega sveta in{tituta Hansa Pohla z univerze v Bonnu, posebna, zelo raznolika
kategorija in se zato ne bi dobro vklju~ila v koncept posveta. Ta pa je bil, umestiti to posebno dejavnost
v gospodarske tokove vsakokratnega prostora in ~asa in pokazati njihovo medsebojno povezanost ter
vzvode zanjo. O tej temi je razpravljalo in diskutiralo ve~ kot petdeset udele‘encev raznih strokovnih
profilov, zgodovinarjev razli~nih specialnosti, ekonomistov, umetnostnih zgodovinarjev, antropologov,
zbiralcev in prodajalcev starin. Rezultat – skoraj decimeter debel zbornik razprav in diskusij, ki bo,
tako kot vsi dosedanji Datinijevi zborniki, pazljivim bralcem {e dolga leta vir podatkov, novih spoznanj
in raziskovalnih navdihov. Datini je v zgodovinopisju intelektualna {pica, zgled resnega dela, tam ni
prostora za blef, modne domislice in bli‘njice.
Pohl je za za~etek namenil nekaj besed terminu »umetnost« (ars) v obravnavanem obdobju in seve-
da ugotovil, da ljudje takrat {e niso delali vrednostnih razlik: umetnost jim je obsegala vse, od izjemnih,
unikatnih del, do bolj ali manj mojstrskih izdelkov in reprodukcij originalov, ~e se omejimo samo na
predmete. Dana{nji koncept umetnosti se je rodil {ele ob koncu 18. stoletja, ko so francoski enciklope-
disti za~utili potrebo razmejiti in opisati zvrsti umetnosti.
Drugi uvodni~ar, profesor Arnold Esch z nem{kega zgodovinskega in{tituta v Rimu, je suvereno
uporabil besednjak, ki ga v zvezi z umetnostjo nismo najbolj vajeni: govoril je o povpra{evanju in
proizvodnji, cenah, honorarjih, naro~nikih, trgu, specializiranih trgovcih in trgovskih mre‘ah. Spra{eval
se je in iskal odgovor na dejstvo, da je na primer renesan~na Italija proizvedla toliko umetni{kih del
vseh vrst, ki {e danes v velikem {tevilu kljubujejo zobu ~asa. In Nizozemska 17. stoletja toliko slik, s
katerimi so bili okra{eni domovi vesoljne Evrope?
@e renesan~ni umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari je za razmah in {iritev renesan~ne umetnosti
navajal ekonomske razloge in je opazil, da zaradi {tevilnih nadarjenih umetnikov v Firencah med njimi
prihaja do konkurence, vedno bolj pogosto pa sprejemajo tudi naro~ila izven rodnega mesta. Tudi
najstarej{i znani naro~niki in meceni, renesan~ni dvorjani, so se zavedali socialnega in ekonomskega
pomena umetnosti, ki nikakor ni bil le v denarju: investirati v umetnost je pomenilo investirati v svoj
dru‘beni polo‘aj, dru‘beni polo‘aj pa je bil spet vreden ve~ kot le golo premo‘enje. Svojemu nosilcu je
omogo~al kredite vsake vrste.
Prvi del posveta je bil namenjen teoriji, opredelitvi predmeta in raziskovalnim metodam. V sijaj-
nem referatu o ekonomiji in »svetovih umetnosti« je Laurence Fontaine z evropskega in{tituta v Firen-
cah govorila o usodnih povezavah med dru‘beno mo~jo, denarjem in umetnostjo, o nastajanju in vlogi
okusa, zna~ilnega za neko dobo in prostor, celo za posamezne dru‘bene skupine, ter z njim povezanimi
vrednotami. Danes vse dru‘bene vede preverjajo, kje so meje njihovega podro~ja dela in se odpirajo
drugim vedam, zato so tudi v zvezi z disciplino, ki se ji re~e umetnostna zgodovina, umestni, celo nujni

491 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
nekateri miselni premiki. Opozorila je na znano dejstvo, da sta pojem umetnosti in umetnostna zgodo-
vina kot veda zahodnoevropski konstrukt ~isto dolo~enega ~asa in pojasnila razvoj terminov »lepe« in
»mehanske« umetnosti, ki jima v sloven{~ini pribli‘no ustrezata besedi »umetnost« in »uporabna umet-
nost«. Do poznega srednjega veka so z besedo ars ozna~evali posebno mojstrsko narejene izdelke,
potem pa je njihov estetski videz po~asi postajal vrednost in vrednota sam po sebi. Rodila se je »umet-
nost«.
Zaradi izsledkov antropologov, ki prou~ujejo umetnostno produkcijo neevropskih de‘el, je po njenem
danes mogo~e re~i, da umetnost nima neke absolutne in transkulturalne vrednosti, da jo mora zgodovi-
nar obravnavati kot miselno kategorijo, umetnostni zgodovinar pa se mora zavedati, da je predmet
njegovega zanimanja kot dru‘beni konstrukt spremenljiv v ~asu. Kar pa se ti~e potro{nikov, se pravi
kupcev in naro~nikov, velja {e danes, kar je veljalo neko~, da je namre~ videz ve~ kot bit: hi{e in njihova
oprema, obleke in ‘ivljenjske navade omogo~ajo hitro in vidno razporejanje ljudi.
Antropologija, in posebej znameniti esej o daru Mercela Maussa, imata po njenem velike zasluge
za kulturno interpretacijo ekonomije, ki je v svojem bistvu izmenjava dobrin. Sestavni del tega je tudi
dar, ki se v vseh ~asih in kulturah pojavlja v na videz iracionalnih sistemih izmenjave, ki pa so globoko
utemeljeni v boju za oblast. Nemajhen dele‘ pri teh darovih imajo umetni{ki izdelki (predmeti, stavbe,
prireditve vseh vrst). Zato bo po njenem potrebno {e naprej raziskovati zelo dinami~na razmerja med
umetnostjo, mo~jo (oblastjo) in denarjem, kjer ima veliko vlogo zaporedje dati-sprejeti-vrniti. Vse te
pojave lahko opazimo tudi v na{ih preteklih dru‘bah, le pozorni nismo bili nanje. Samo za primer:
ritualu dednih poklonov, v katerem imajo pomembno vlogo tudi medsebojna darila vladarja in predstav-
nikov elit, so sodobniki pripisovali tako velik pomen, da so ga vedno skrbno zapisali in opise v pozni
fazi tudi izdajali v posebnih knji‘icah.
Nekateri razpravljavci so razglabljali o tem, kaj so ljudje v tistih ~asih razumeli pod besedo »umet-
nost«. Ali samo lepo izdelane predmete, ali pa tudi dogodke, glasbo, gledali{~e in slovesnosti vseh vrst.
V ~asih, ko je bila zapisana beseda rezervirana za redke pismene, je velika ve~ina ljudi najbolj razume-
la podobe vseh vrst, tako da se v tej zvezi zdi upravi~eno govoriti o vizuelni mentaliteti in vizuelni
kulturi.
Kar nekaj referentov se je ukvarjalo s fenomenom trgovine z umetni{kimi izdelki. Tako je na pri-
mer Ennio Concina z univerze v Benetkah prikazal razmerje med umetnikom in trgom v mediteran-
skem svetu. Tu – mi{ljena je seveda prvenstveno Italija – se je anonimni trg z umetni{kimi predmeti
razvil ‘e v 15. stoletju, umetnikom meceni niso bili ve~ potrebni, slikarji so se lotili serijske proizvo-
dnje slik z modnimi motivi in ‘anri. V zvezi z ‘anri je bilo zanimivo razmi{ljanje Reindherta L. Falken-
burga z univerze v Berkeleyu o razvoju motiva krajine od poznega srednjega veka dalje, John Michael
Montias z Yale-a pa je na podlagi {tudija prodajnih katalogov sejma slik v Amsterdamu 17.stoletja
preciziral ~asovne okvire, v katerih so se v ve~jih koli~inah pojavili razli~ni ‘anri: v 20-ih letih marine
in motiv vanitas, v 30-ih morska obre‘ja in bitke, v 40-ih tiho‘itja z ribami, v 40-ih in 50-ih ka~e in
ku{~arji. V tem stoletju so prodajali umetni{ke izdelke tudi na obi~ajnih sejmih, po vsej Evropi pa jih je
ob vsej drugi robi prena{ala tudi mno‘ica kramarjev. Nizozemske de‘ele so sploh dolgo in dobro ‘ivele
od svojih slikarjev: ~e so bili francoski fiziokrati 18. stoletja mnenja, da je gonilo napredka poljedelstvo,
pa je v tem obdobju na Nizozemskem predstavljalo gonilo bogastva in razvoja 3000 tamkaj{njih trgov-
cev z umetninami.
A najprej so obogateli trgovci z grafikami, kot je prikazal John Brewer z univerze v Chicagu.
Iznajdba tiska je ‘e v 16. stoletju omogo~ila silen pretok teh drobnih posrednikov in popularizatorjev
oblik in vsebine, po katerih je koprnelo vedno ve~ zbiralcev. Grafi~ni listi so bili dostopni po zmernih
cenah, dostopni pa so bili tudi grafiki sami, ki so postali zelo mobilni. Rodi se mednarodni trg, ki
ustvarja podobo sveta.
Ekonomist Neil De Marchi z univerze v Durhamu je na primeru Antwerpna in Amsterdama podal
pregled tr‘i{~a slik, na katerega sta imela kar najve~ji vpliv {tevilo delujo~ih slikarjev in okus kupcev.
Navedel je vrsto impozantnih {tevilk v zvezi s to »proizvodnjo«, nastalih na podlagi {tudija zapu{~inskih
inventarjev, ~lanstva cehovskih organizacij in sejmskih prodajnih katalogov. V zlati dobi nizozemskega
slikarstva med leti 1580 in 1680 je tem delovalo od 400 do 800 slikarjev. ^e so delali povpre~no po 25
let in so naredili po 1,6 slike na teden, je to v tem obdobju pomenilo 4,7 milijona slik. Za te neznanske
{tevilke so bili »odgovorni« tudi trgovci – v tem ~asu jih je bilo kakih 15.000 -, ki so spodbujali slikarje

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 492
in njihove izdelke posredovali odjemalcem po vsej celini. Konjunktura trga je trajala do srede 70-ih let
17. stoletja, ko so jo prekinile vojne z Anglijo in Francijo in se je veliko {tevilo mojstrov odpravilo s
trebuhom za kruhom po Evropi: nekaj se jih je za kraj{i ali dalj{i ~as ustavilo tudi pri nas.
Vpra{anje okusa je po njegovem tesno povezano tudi s slikarsko inovacijo: pri tem se seveda zastavlja
vpra{anje, ali je bila inovacija prej ali je sledila okusu. V drugi polovici 17. in v 18. stoletju na primer so
se na podobah in v dru‘abnem ‘ivljenju elit pojavili prizori iz kme~kih praznovanj, posebno znamenite
»kme~ke poroke«, – te so se pojavile v 40-ih letih 17. stoletja na sejmih v Antwerpnu in Parizu –, ki so
bili priljubljena tema Davida II Teniersa in so jih preko grafi~nih reprodukcij spoznali po vsej Evropi.
Motivi iz kme~kega ‘ivljenja so bili v na{em prostoru znani ‘e v drugi polovici 17. stoletja: na grafi~nih
listih pri zbiralcih (Valvasor!), na slikah v domovih plemstva in bogatih me{~anov, v predpustnih zaba-
vah dru‘benih elit. Seveda se je razpravljavec vpra{al, zakaj sta kmet in njegov svet lahko postala na ta
na~in zanimiva za plemenitnike. Predstavil je tezo Paula Alpersa, ki je raziskoval motiv pastorale, da sta
tako kmet kot gospod v marsi~em delila isto izku{njo (letina, vreme, vojna, bolezen, vera, prazno-
vanja), kar je rodilo zavest o medsebojni odvisnosti in do neke mere tudi upo{tevanje kme~kega dela.
In kak{en je trg z umetninami (= starinami) danes? O tem je spregovoril umetnostni zgodovinar, ki
je tudi ekonomist in strokovnjak za avkcije, Markus Eisenbeis iz Kölna. Opozoril je najprej na to, da se
je izjemno raz{irilo {tevilo vrst predmetov, ki so dandanes predmet zbiranja in posledi~no tudi avkcijske
ponudbe – tu je treba pomisliti na svetove {porta, filma, pop kulture in podobnega, ~astitljivo vzdu{je
dra‘b preteklih ~asov pa so temeljito spremenili tudi novi mediji, prvenstveno internet. Opa‘a, da so
kupci vedno manj tudi poznavalci: za dolo~ene vrste predmetov, na primer za preproge ali predmete iz
srebra, ni ve~ zanimanja, ker ve~ina kupcev preprosto ne ve, za kaj pri stvari gre. Danes ljudje kupujejo
vsevprek, samo da bi imeli v stanovanju kako starino ali da bi jih kak predmet spominjal na znano
osebnost, posedovanje starih ali spominskih predmetov je sestavni del ‘ivljenjskega stila.
Sledila je skupina predavanj o »povpra{evanju«, ki so raz~lenjevala obseg umetnostne produkcije v
dolo~enih okoljih in dolo~enem ~asu, ob tem pa {e »poslovne partnerje«, se pravi mojstre, naro~nike ter
specializirane trgovce in trge (Antwerpen, Pariz, London, Milano). Tu bo za slovenskega bralca zani-
mivo poro~ilo o referatu Dominique Rigaux, ki je obravnaval okoli{~ine nastajanja fresk v pode‘elskih
cerkvah na podro~ju Alp ob koncu srednjega veka. Gospa vodi projekt »PREALP«, ki ima za cilj
popisati vse stenske slikarije v pokrajinah alpskega loka. Opozorila je, da v tem primeru ne gre za
trgovino s podobami, marve~ da je bil tu tr‘ni objekt slikar. [e ve~, naro~niki, va{ke soseske, so s
pomo~jo slikarjevega ~opi~a spregovorili o sebi, o svojem vsakdanjem delu, o svoji samopodobi torej.
Kot veliko odkritje tega projekta je bil predstavljen motiv Svete nedelje, ki se je na nekaj lokacijah
(predstavljene so bile tri) pojavil v ~asu med 1460 in 1480.
Naslednji sklop predavanj je bil posve~en produkciji. Ekonomisti so v svojem jeziku spregovorili o
dru‘benih skupinah, ki so kupovale umetni{ke izdelke, o modnih temah, o posrednikih pri nakupu, o
cenah, ki so vklju~evale oba elementa, stro{ke izdelave in vrednost glede na okus dobe, o distribuciji.
Ker so mojstri ‘iveli od dela svojih rok, so morali biti pozorni na dejstva, ki jih navadno ne povezujemo
z umetnostjo: ~as, ki so ga potrebovali za izdelavo podobe, se je od konca srednjega veka kraj{al, svoje
delovne postopke so racionalizirali in to se je odra‘alo tudi na izdelkih, posebno tistih, ki so bili delani
za tr‘i{~e – teh pa je bila ve~ina. ^e se je slikar za neposrednega naro~nika {e potrudil za natan~no
izdelavo vseh potrebnih detajlov, pa se mu pri delih za trg minucioznost nikakor ni izpla~ala: modni
‘anri so vedno na{li pot do manj izbir~nih kupcev. Dolo~eni sloji so od 17. stoletja dalje na vsak na~in
hoteli imeti med opremo svojih hi{ tudi slike, moderne slike, pa ~etudi »na ducat ceneje«, ki so jih
predstavljale serije »cezarjev«, krajin, bene{kih dam, ‘ivali ali tiho‘itij, kar je bil izum tega podob
la~nega ~asa. Po takih izdelkih so pridno segali tudi najbolj peti~ni.
V Angliji 18.stoletja, kakor sta v svojem referatu prikazala Maxine Berg (Norwich) in Mattew
Craske (Oxford), so se pojavili trgovci z luksuznim blagom, ki so bili taki poznavalci, da so jih najemali
za svetovalce pri opremi bivali{~ – predniki dana{njih dizajnerjev. Izobra‘eni trgovci preteklih ~asov
tudi v Evropi in ne le pri nas {e ~akajo, da bi stroka do dobra raziskala njihovo mesto v dru‘bah po
koncu srednjega veka in njihovo vlogo v zadevah okusa. Pri nas – in ve~inoma tudi drugje – so si elite
pomagale kar s poznavalci iz lastnih vrst, ki so imeli znanje in oko za vse, s ~emer se je moral obdati
~lovek, ki je hotel kaj veljati. Ena takih osebnosti je bil v okolju dolenjskih gradov druge polovice 17.
stoletja kanonik Matija Kastelec, ki je bil ne le literat in jezikoslovec, ampak tudi mojster stavbarstva in

493 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
svojim plemenitim sodobnikom avtoriteta pri takrat tako aktualnem preurejanju gradov. Valvasor pa je
naravnost klasi~en zgled, kako so med elitami nastajali novi svetovi odli~nosti: potovanja, negovanje
stikov in zbirateljstvo.
V temle zapisu sem lahko predstavila le majhen del bogate vsebine zbornika, ki poleg vseh refera-
tov prina{a tudi diskusijo, ki je v tem okolju nikoli ni treba posebej spodbujati in je vedno zanimivo
dopolnilo. Zbornik Economia e arte Secc.XIII-XVIII. Atti della »Trentatreesima Settimana di studi« 30
aprile–4 maggio 2001 je mogo~e naro~iti preko elektronske po{te in{tituta: datini@mbox.comune.prato.it
Maja @vanut