KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ANTIČNA NEKROPOLA V NOVEM MESTU REZULTATI IZKOPAVANJA V LETU 1973 TONE KNEZ Pred nekaj leti je Novo mesto zbudilo po- zornost široke javnosti z odličnimi arheološ- kimi najdbami iz halštatskih gomil na Znan- čevih njivah, ki so našle živahen odmev in visoko oceno tudi v mednarodnih strokovnih krogih.^ S temi najdbami si je Novo mesto zagotovilo sloves bogatega in važnega pra- zgodovinskega najdišča ne samo v Sloveniji, temveč v širšem prostoru Vzhodnih Alp. Po- leti 1973 opravljeno daljše načrtno izkopa- vanje sredi današnjega mestnega območja pa je prineslo bistveno nove podatke o pre- bivalcih Novega mesta v rimskem času in njihovi materialni ter deloma tudi duhovni kulturi, predvsem v pogrebnem obredu. Od pomladi pa do začetka jeseni 1973 je bil sredi Novega mesta na nekdanjem Bele- tovem vrtu (pare. št. 283/3 k. o. Novo mesto) ob severni strani Ljubljanske ceste sistema- tično raziskan in izkopan precejšen del ne- koč obsežnega grobišča iz rimskega časa.^ Ta nekropola, kjer so pokopavali tudi že v pred- rimskem času, je bila urejena ob južnem vznožju utrjenega prazgodovinskega gradišča na Marofu, na prostoru, ki ga zajemajo da- nes naslednji objekti: križišče Ljubljanske ceste s Cesto herojev—komanda garnizije— stavba Elektro Ljubljana—poslopje občinske skupščine—otroški vrtec—vila Rezek (sedaj dom družbenih organizacij)—Beletov vrt. Na 1000 m^ raziskane površine Beletovega vrta, ki po naši domnevi obsega najbrž le dobro tretjino nekdajne površine grobišča, smo od- krili 97 grobov iz rimskega časa; med njimi pa so trije, ki jih pripisujemo Keltom. Me- nimo, da raziskano območje predstavlja ju- govzhodni del antične nekropole; ta je na vzhodni strani bila omejena s črto, ki jo da- nes tvori Kettejev drevored. Kot zanimivost naj navedemo še izredno kontinuiteto poko- pališkega območja na južnem pobočju in vznožju Marofa, ki sega kronološko od sta- rejše železne dobe preko mlajše železne dobe do pozne antike in nato z daljšim presledkom zopet od 19. stoletja do leta 1924, ko je bilo staro mestno pokopališče na južni strani Ljubljanske ceste opuščeno in prestavljeno v Ločno, vzhodno predmestje Novega mesta. Naključno odkrivanje rimskih grobov iz zgoraj začrtane nekropole v Novem mestu se je pričelo že leta 1890 ob gradnji Ljub- ljanske ceste^ od starega mestnega pokopa- lišča proti Bršljinu. Sodobno poročilo nava- ja, da je ob teh delih bilo odkrito približno 20 rimskih grobov.'' Grobove je tedaj izkopal preparator Deželnega muzeja Ferdinand Schulz, jih takoj po izkopu razstavil v novo- meški kazini (prva arheološka razstava zu- naj muzeja v Sloveniji!) in nato odpeljal v Deželni muzej v Ljubljano. Še več rimskih grobov je bilo odkritih pri kopanju temeljev za stavbo okrajnega glavarstva jeseni leta 1902 (sedaj poslopje občinske skupščine)." Zal takrat nihče od stroke ni nadzoroval kopa- nja, tako da je izkopano gradivo brez vsa- kršne dokumentacije. Poročilo navaja okrog 40 fibul in nad 100 keramičnih posod." Tudi te najdbe so poslali v Deželni muzej. Leta 1936 sta bili na Skabernetovem vrtu odkriti dve rimski grobnici, njihov inventar pa re- šen za novomeški muzej.' Še dva groba iz te nekropole sta se našla leta 1954 na skraj- nem južnem robu Beletovega vrta, ko so ši- rili Ljubljansko cesto in škarpirali njen se- verni rob.8 Žal so leta 1890 in 1902 kopali grobove brez stalnega strokovnega nadzora in brez potrebne dokumentacije. Zato so šte- vilne in privlačne najdbe s teh izkopavanj, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, si- cer lep in zelo zanimiv material, ki pa je znanstveno le omejeno uporaben. Pomembnost rezultatov izkopavanja na Be- letovem vrtu ni samo sto novih grobov s šte- vilnimi pridatki v njih, temveč je razkrilo specifično grobno arhitekturo in nekatere ka- rakteristične pridatke v grobovih ter opozo- rilo na kontinuiteto poznolatenskih oblik ma- terialne kulture (predvsem keramike) v zgod- njeantični čas od Avgusta do Tiberija. Da gre pri tem za materialno kulturo avtohtonih staroselcev, keltskih Latobikov in Ilirov, ki so se opremili z elementi materialne kulture okupatorjev Rimljanov, je jasno. Vsi grobovi, odkriti na Beletovem vrtu, so dosledno z žganim pokopom. Poleg grobov smo odkrili še debel sloj žganine, raztresene 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Novo mesto — Beletov vrt. Pogled na del odkrite rimske nekropole z žganimi pokopi poleti 1973. na večji površini v sklenjeni plasti, pome- šani z obilico črepinj mnogih keramičnih po- sod in razlomljenih ter ožganih kosov bro- nastega nakita. Ta plast žganine je po našem mnenju ostanek sežigališča-ustrine, prostora, kjer so rimskodobni prebivalci Novega mesta upepeljevali svoje mrtve. Kar zadeva kronologijo rimskih grobov, odkritih 1973 v Novem mestu, smo na pod- lagi tipologije pridatkov (terra sigillata, fi- bule, oljenke) in priloženih novcev dognali, da so na Beletovem vrtu pokopavali od pri- hoda Rimljanov v naše kraje po zaključeni japodski vojni (35—33 pred našim štetjem), ki jo je zmagovito izbojeval Oktavijan, pa do prvih desetletij 2. stoletja po n. št. Po dosedanjem stanju raziskav rimske nekropole pod Marofom se zdi, da je vzhodni del ne- kropole, prav na območju Beletovega vrta, najstarejši del grobišča. Meritorna znanstve- na ocena celotne zapuščine iz rimskodobne nekropole v Novem mestu bo možna šele takrat, ko bo strokovno ovrednoteno celotno izkopano gradivo, ki ga hranijo Narodni mu- zej v Ljubljani (v celoti še ni objavljeno). Dolenjski muzej v Novem mestu (najdbe so še v fazi restavriranja) in Prirodoznanstveni muzej na Dunaju. Najstarejši grobovi na Beletovem vrtu so iz časa vladanja cesarja Avgusta. Ti grobovi iz spodnjega horizonta nekropole so brez kamnite konstrukcije in grobni pridatki so preprosto zakopani v grobne jame, na vrhu brez krovne plošče ali kakšnega drugega trajnega obeležja. Kljub neugledni grobni arhitekturi so ti najstarejši grobovi zelo bo- gati s pridatki, med keramičnimi posodami zbujajo pozornost izdelki iz pečatne kerami- ke — terrae sigillatae. Odkriti so bili tudi grobovi, ki so vsebovali kar cel servis sigi- latne posode. Ta pečatna keramika (ki jo lahko primerjamo z današnjim porcelanom) je bila v rimskem času luksuzna in draga uvozna roba, ki so jo v naše kraje v 1. sto- letju importirali iz italijanskih delavnic, naj- več iz toskanskega mesta Arretiuma (današ- nji Arezzo). Tip preprostih grobnih jam je v uporabi okvirno od Avgusta do Klavdija, tj. do sredine 1. stoletja našega štetja. Vsi drugi, mlajši grobovi, so narejeni iz tesno sestavljenih, vendar klesarsko neobde- lanih kamnitih plošč, tako da sestavljajo pra~ 74 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII ia"4 vokotne kamnite skrinje ali zaboje. Ta tip i grobne arhitekture je posebna značilnosti antičnih nekropol v Novem mestu in osred- | nji Dolenjski. Na vrhu so bile te kamnite: skrinje pokrite s krovno ploščo, pa tudi dno j je bilo pogosto tlakovano z eno ali več tan- kimi kamnitimi ploščami. Pepel na grmadi sežganih mrtvecev so največkrat raztrosili i na dno skrinje, nanj pa so položili po več glinastih posod s hrano in pijačo kot popot- nico pokojniku v podzemlje. Včasih sta pri- ložena še keramična oljenka in bronast no- vec-obolus, v bogatejših ženskih grobovih pa še drobna steklenička za dišave-balzamarij in nakitni predmeti (fibule, prstan, uhani in j podobno). ' Grobovi do sredine 1. stoletja n. št. so naj- , bogatejši oz. imajo dragocenejše pridatke, kar kaže na večjo blaginjo prebivalcev No- vega mesta za vlade cesarjev od Avgusta do Klavdija. Iz kasnejšega časa so grobovi po svoji zgradbi in obliki zahtevnejši in monu- mentalnejši, vendar njihova vsebina ni več tako bogata. Vse manj je luksuznih in im- portiranih predmetov, iz česar lahko skle- pamo na določen upad ekonomske moči No- vega mesta v drugi polovici 1. stoletja n. št. To dejstvo bo treba najbrž povezati z grad- njo magistralne rimske ceste Emona—Siscia, ki je stekla mimo Novega mesta, in z usta- novitvijo mesta Neviodunum (flavijska usta- nova) okrog leta 70 n. št., kamor se je pre- ; selilo administrativno in ekonomsko središče I antične Dolenjske in s tem siromašilo rim- ■ sko naselbino v Novem mestu. j Preseneča dejstvo, da je bila dobra tretji- ! na (43 "/o) vseh grobov, odkritih leta 1973 na i Beletovem vrtu, že v antičnem času odprtih in izropanih! Ta visoki odstotek oplenjenih Rimski grob z žganim pokopom ob odkritju s pridatki in situ. Zara s pepelom in lončeni pridatki so bili obloženi in pokriti s kamnitimi ploščami. Lončene posode kot pridatki v grobu 59 iz rimskega grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu. grobov daje slutiti o bogatejšem inventarju v teh izpraznjenih grobovih, ki so se pravi- loma odlikovali od drugih po svoji velikosti in lepi izdelavi ter bili zato že od vsega za- četka za plenilce grobov najbolj privlačni. Po številu pridatkov v intaktnih grobovih lahko sklepamo, da so bili izropani grobovi še dosti bogatejši in zato predvsem zanimivi za roparske skrunilce grobov. Rezultate raziskovanja antične nekropole v Novem mestu lahko strnemo v naslednje ugotovitve: razmeroma bogata zgodnjeantična nekro- pola, ki kaže na premožno anonimno nasel- bino v rimskem času na tleh Novega mesta; kronološko lahko ločimo dva horizonta, ka- terih meja je okrog sredine 1. stoletja n. št.; enotna grobna arhitektura v obliki kam- nitih skrinj, ki je značilna za večino provin- cialno rimskih grobov na Dolenjskem;'J od pridatkov je absolutno največ keramič- nih posod, dosti manj je pridatkov iz drugih materialov (kovine, steklo). Pri lončenih po- sodah je opazna zelo močna tradicija starej- ših, keltskih oblik lončevine; zelo pogoste so najdbe določenih oblik lon- čevine, na primer: hišaste žare, črni lonci z visokim narebrenim vratom, ki imajo svoj izvor v osrednji Dolenjski;'" absolutno pomanjkanje kamnoseško obde- lanih grobnih spomenikov in napisnih kam- nov. To pomanjkanje epigrafskih spomeni- kov lahko tolmačimo tako, da so bili na tem grobišču pokopani nepismeni avtohtoni sta- roselci; pomanjkanje orožja in orodja v grobovih govori za izrazito civilno naselbino. Iz pridatkov v grobovih je jasno razvidna močna tradicija in določen konservatizem staroselcev, ki so pokopavali svoje rajne v rimskem času pod Marofom. Iz tega lahko sklepamo na etnično pripadnost pokopanih 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Pogosta kombinacija dveh značilnili lončenih posod v i rimskih grobovih na Dolenjskem: večjega lonca z ', visokim narebrenim vratom In manjšega kozarca. i Posodi sta narejeni iz sivočrne gline, izdelek domače i delavnice in predstavljata pivski servis. : ljudi V Novem mestu, ki jih najbrž lahko označimo kot keltske Latobike in potomce še starejših Ilirov. Staroselci so po prihodu Rimljanov sicer sprejeli določene njihove ci- vilizacijske dobrine, vendar jih romanizacija in latinizacija vsaj v 1. stoletju še nista pre- vzela. Kazno je, da so prebivalci Dolenjske pod rimsko upravo v 1. stoletju živeli v miru in gospodarski blaginji. Z najdbami iz Be- letovega vrta se je močno obogatila arheološ- ka zbirka Dolenjskega muzeja, Novo mesto pa se je uvrstilo med pomembna provinci- alna rimska najdišča v Sloveniji. Še vedno pa ostane odprto vprašanje, kje moramo v Novem mestu iskati naselbino iz rimskega časa. Na Marofu je najbrž ne gre iskati, ker vse drobne površinske najdbe od tam kažejo starejši, predrimski karakter. Za primerjavo lahko navedemo, da tudi gradi- šče nad Stično v rimskem času ni bilo več obljudeno. Je bila mar na temenu novomeš- kega polotočka, okrog kapiteljske cerkve, na prostoru, nekoč Gradec imenovanem? Še bi lahko ugibali, saj primernih lokacij v Novem mestu ne manjka, vendar nam bo to uganko kot vse dosedanje, rešilo edinole sistematično terensko raziskovanje z lopato. OPOMBE j 1. T. Knez, Kronika 18, 1970, 11 ss; Prazgodo- vina Novega mesta (razstavni katalog. Novo mesto 1971); — T. Knez, Novo mesto v davnini 1 (1972). — 2. Izkopavanje je s kratkimi presledki trajalo od 10. aprila do 15. septembra 1973. Po nalogu in v sodelovanju z Ljubljanskim regio- nalnim zavodom za s.pomeniško varstvo je iz- kopavanje vodil Tone Knez Vse izkopano gra- divo in dokumentacija je shranjeno v Dolenj- skem muzeju v Novem mestu. — 3. S. Rutar, Letopiis Matice slovenske 1891, 192 s; S. Rutar, Mitteilungen der Zentralkommission N. F. Bd. 17, 1891, 197 s. — 4. Slovenski Narod 26. sep- tembra 1890. — 5. J. Szombathy, Tagebuch 3ö, : str. 25—28 (rokopis v arhivu Prazgodovinskega oddelka Prirodoznanstvenega muzeja na Duna- ju); S. Petru, Novo mesto 1365—1965 prispevki za zgodovino mesta (1969), 70 ss. — 6. F. Ko- matar, Mitteilungen des Musealvereines für Kram 17, 1904, 54 s. — 7. T. Knez, Razprave SAZU VI, 1969, 109 ss. — 8. V. Sribar, Arheo- loški vestnik 9—10, 1958—59, 110 s. — 9. T. Knez, Arheološki vestnik 19, 1968, 221 ss; T. j Knez, Razprave SAZU VI. 1969, 109 ss. — 10. P. Petru, Hišaste žare Latobikov. Situla 11 (Ljub- ljana 1970); P. Petru, Razprave SAZU VI, 1969, i 197 ss. i 76