Domovino molim
'omovino molim! naj glasno povem, Dotnovino molim seroem svojim vs^ml Molim jo od nekedaj, odkar v življenji Misliti jaz znam, spominjati se vem, In odkar o njej očetove besede Solze izvabile mojim so očem; Molim jo goreoe, kar milino njeno, Kar težke nezgode njene tsb umem. Domovino molim, ko bridkost me tare In ko čutim radosti sladak objem; Moli jo vsa moja duša, ako tndi Mnogim željam le slabo ustrezam s tem, Domovino molim, če na glas jej pojem Ali jej pozdrav pošiljam tih in nem; Molim jo navdušena v tiliotnem domn In ko v hrnpni svet mej daljne tujce gr^m: Bodem 30 tako molila, dokler zžmlje, Dokler solnca še se veseliti s m e m 1
Luijza Pesjakova