Katolisk cerkven lisi.	V
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po po.šti zj. celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr.. z* .Vurt 1.ta 1 gld. lokr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gnld. 80 kr., za četert leta '.'O kr., ak«. zad.r,. na ta dan praznik, izidr
Danica dan poprej.
Teča) XXIII.	V Ljubljani 4. listopada 1870.	I Asi 44.
Jftisijon retia vstajenja Jezusa Kristusa r MJriaopotjn.
Poglavitni namen našega dela je govoriti o veljavnosti in zaslugah bulgarsko-katoliškega inisijoua v Dri-nopolju, čigar vodstvo je misijonarjem reda vstajenja Jezusa Kristusa izročero. Da se pa sedanje dobro pojasni, treba je v preteklost verniti se in nekoliko važnejših dogodkov omeniti.*)
Žal"Stna je verska in politična zgodovina Bolgarov. Oproščeni trinostva avarskega v drugi polovici sedmega stoletja, živeli so v vedno ponavljajočih se bojih, v kterih so nekterekrati bili zmagovalci, končali celo kacega carigraškega cesarja. Ali ob koncu 14. stoletja so bili od Turkov premagani in podjarrnljeni in sli pod zlo. Kakor vsi tisti čas živeči narodi, zadolžili so se tudi Bulgari po mnozih grozovitostih in zvijačah, brez prave vere in v marsikteri napčnosti živeči, so morali tudi najhujše nasledke prenašati.
Ustno izročilo pripoveduje, da v začetku sedmega stoletja je bil bulgarski knez sprejel keršansko vero, Bulgari pa so tisti čas bivali blizo reke Volge in ob obrežji hvalinskega (kaspiškega) jezera.
Leta 777 je knezTakrik z Bulgari Balkan in spodnjo Donavo, današnjo Bulgarijo, v posest vzel in k kerščanski veri pristopil.
Akoravno so v vednih bojih z Greki \jeti sovražniki veliko pripomogli, da se je keršanstvo razširjalo, vendar serca še niso bile dovolj pripravljene za svete in visoke nauke. Treba je po mnenji spisatelja „o bulgarski zvezi" dostaviti, da razširjanje kerščanstva ni bilo brez takrat vladajočega greškeg* razkolniškega duha, kterega se Bulgari po zgubljeni politični samostalnosti nikdar ozdraviti niso mogli. Verh tega so Bulgari vero z dobičkarijo strinjali. Kerščanstvo je prišlo iz sovražnega Carigrada. Cesar Konstantin Skerlatorojeni je bil kerstni kum Takriku in dal mu je sorodnico cesarice Irene za ženo. V tem so bili paganom vzroki ga odstraniti.
Paganske malike zatreti in pravo edino cerkev vsta-noviti, pozemeljskega duha in v tla obernjene človeške oči k nebesom povzdigniti, ljudi podučiti, naj si v kratkem času sedanjega bivanja in potovanja na zemlji pridobijo večno srečno življenje, svete verske resnice slovanskemu paganstvu temelito razkladati in v never-skih sercih ljubezen do Boga vžgati — je bilo za vse to treba moža, ki naj z zemljo nič občinskega nima,
La Bulgarie ehretienne. Etude historične. Pariš ct Nauts 1861. — Von der bulgarisehen Union. — Historischer Abriss v. 1'. Ilieroiiim Kapieviez. Pariš 1863.
To deželo je takrat v posesti imelo sed*m slovenskih rodov, s kterimi so se Bulgari združili in njihov jezik sprejeli.
razun svetih opravil, ktere mora zverševati, čigar življenje je bolj podobno svetnikom v nebesih, kakor pa umerjočim zemeljskim prebivalcem, moža po volji božji. In to je bil sveti Metodij.
Pri Grekih kot svetnica češč. na cesarica Teodora je zahtevala pri ponovljcnji zveze z Bogorisom, na| se izpusti mnih Kutar , ki je dolgo časa bival na Bulgar-skein in bil znan na kraljevem dvoru. Poslala je kralju njegovo pravo sestro nazaj, ktera je s cesaričinim trudom dala se kerstiti, naučila se brati in je imela v kerščanski pobožnosti prav serčno dopadajenje. Bogoris je cesarico leta 84f> prosil, naj mu slikarja pošlje , da mu palačo olepša. Prišel je Metodij iz TesaUnike. Ta je naslikal poslednjo sodbo tako temelito, in s tako zgovornostjo je govoril o njenem pomenu, da se je kralj spreobernil. Bila je takrat v deželi huda lakota, in k temu še okolišina, da se je o tem času pričel«) sovraštvo od strani cesarja Mihaela III, sina Teodore, iz tega sklepajo nekteri, da je kral j zarad tega kerstiti se dal, da je živeža dobil in v miru živci.
Verjetnejše pa je, da je še le leta S»» » v Carigradu misijonarjev prosil, in da je naslednje leto Metodij prišel in ga kerstii. Slovesnost kerstno so obhajali na skrivnem po noči. Berž pa , ko se je spreobernjenjo zvedilo, uperli so se dvorniki in ljudstvo. Bogoris s križem na persih stopi pogumno pred upornike, prestrašenim marsikaj očita, in da ■)- voditeljev ob glavo d jati, ljudstvu pa je odpustil in zahteval, naj se da kerstiti, kar je tudi veliko njih storilo. Metodij in Ciril tačas nista še rabila slovenskega jezika, toraj sta vse ccrkvenc opravila opravljala v greškein jeziku.
Iz strahu pred Greki je poslal kralj Bog.»ris do tadanjega papeža Nikolaja I s,»'») poslance, kterim voditelj je bil njegov lastni sin. Prosili so ga, naj pošlje škofov in duhovnov v Bulgarijo in naj kralju na l<Mj vprašanj odgovori. Papež, zelo vesel, imenoval je škofe Pavla, Forraoza, poiiieje Dominika in Griinvalda in z njimi veliko učenih duhovnov za bulgar^ke aposteljne. Poslal je ob enem tudi nektere prepise sv. pisma in druge potrebne knjige z odgovorom, ki je zarad resničnosti, temelitosti in priprostosti lep dokaz papeževim izverstnim svetom. Na kratko naj tu sledijo :
„Povedal si mi, odgovoril je papež kralju, da si svoje ljudstvo peljal k sv. kerstu, da se je pa pozneje uperlo in ti očitalo, da si jih silil slab nauk sprejeti, da so te hoteli umoriti in druzega kralja izvoliti, da si upornike z Božjo pomočjo premagal, njih voditelje pa z otroci vred pokončal in me prašaš, ali si grešil V Da, brez dvoma glede nedolžnih otrok, ki niso nikakoršnega orožja zoper tebe rabili in niso bili v zvezi s svojimi očeti. Dolžan si bil življenje njih staršev ohraniti, kakor tudi tistih, kterim bi bil med bojem lahko priza-
nesel. Kei si pa to iz gorečnosti za vero in se veliko veliko več iz nevednosti, kakor iz jeze storil, zamores odpuščenje zadobiti, ako se spokoris. Ako ljudstvo, ktero se je uperlo, hoče tudi pokoro delati, zamore se dovoliti, pa le po razsodbi škofov in duhovnov, drugač bi bilo posnemanje krivovercev Novacijanov.
Neki Grek, ki se je duhovna kazal, kerstil je pri Vas več oseb. Ko si ti zvedil, da ta človek ni duhoven obsodil si ga, da naj mu nos in ušesa od reže j o. — Gorečnost te je zapeljala. Ta človek je dobro delal, ker je Jezusa Kristusa oznanoval, keršceval, in ker je sv. kerst v imenu sv. Trojice delil, so po njem kerščeni vredno kerščeni, ker veljava sv. kersta ni navezana na kerščujočega. Po tej grozovitosti si se pregrešil; na vsaki način zaslužil je človek kazen, ker se je za nekaj delal kar ni bil, pa zadostovalo bi bilo ga iz domovine pregnati.
Pravite mi, da so k Vam kristjanje iz raznih krajev prišli, Greki, Armenci in drugi različni, ki pa še raziičnejše mislijo, in me prašate, pri kterih je pravo kerščanstvo. — Nauk cerkve bil je vedno čist, pošljemo Vam aposteljne in pisma, da Vas tega učimo, ne pozabite kakor za novo sadiko za se skerbeti. Ako so Vas učili le resnice, nam je vse eno, od ko-dar prid e.
Papež v tem pismu razun povedanega še določuje o raznih obredih, in ker pozna surovost Bulgarov , kar se tiče ravnanja s hudodelniki, dela na to, da zmanjkuje njihovo grozovitost. ,,Prostovoljno naj hudodelnik obstane, ne pa s silo."*) Graja tudi navado za vsak manjni prestopek smertno kazen dati, naj svetuje in gospoduje vljudnost in 7mernost.
Vsak nepristanski človek mora priznati, pravi pisatelj ,,o bulgarski zvezida za Bulgare od papeža predpisana vstava bi bila zmožna jim v kratkem času odpreti vrata evropejske izobraženosti. Bila je nesreča za to ljudstvo, da je imelo razk.dniške Grek«' sosede, in da se njihovemu zvitemu vplivu ni moglo izviti.
Le ta druga spreobernitev kralja Bogorisa je bila do s -ierti resnična. Prepustil je prestol svojemu sinu, postal mnih , in ostanek svojega življenja je preživel v kosanji in zderž!jivo»ti. Iz tega samotnega življenja ga je iztergalo rczb.'rzdano življenje in brezbožno»t sinova. Podal se je k sinu, ojstro mu očital vse pregrehe, in pričujoči so mu pritvrjevaii. Tega svojega pervorojenega sina je ukazal silo hudo kaznovati, svojega druzega sina pa ic na prestol posadil. Sel je zopet v samotno življenje, da bi svoj trk zveličavno dokončal.
Ob času vladanja Bogorisovega je bilo katoličan-stvo na bolgarskem ljudstvo že močno olikalo, pa kri-vovera Uocijeva, politiške razmere, nezvestoba škola Grimvalda,"! ki je Bulg trsko po t carigradsko cerkveno oblast hotel -praviti, še marsikaj druzega in naposled greško r«'goviljenje — vse to je poderlo delo pravičnega kralja , in 1 jti istvo je prestopilo k greško razkolniški cerkvi. Odpadek ti-, zgodil se je za časa patrijarha Mihaela < 'erularija.
Sv. Metodij in Ciril odšla sta na Moravsko.**')
Tak. ufili papeii, t;ik<» j* u."ila sv. cerkev; nikoli pa ne trin«>>tva, kakoršnega jim uatvezajo dandanašnji zapcljevavci ia sovražniki kt-raaiMva.	Vr.
") Griui val J je /. zakladi v liiin, da hi papeža preveril, bul-garski kristjanje >.• morajo carigradski cerkvi oddati. Bil je od papei.i Janeza VIII izobčen. ***. Sv. Metoilija so pri papežu .Janezu VIII zatožili. da krivo vero uči, ker je v slovenskem jeziku službo Božjo opravljal. Šel je v Kim se opravičevat in vernivsi s« na Moravsko k kralju Sva-topotku prinevl je papeževo pi-tiuo seboj. Njegov ob«egpo ,,La Bulgarie ckn-tienus"' je sledeči: ,.Da damo dolžno hvalo Vsi-g« mogočnemu, poterdirao po modrijanu Kouštantiuu 'Cirilu, i t uajdeuo slovensko abecedo in zapovemo, da se čast in delo na-
Ciril je pozneje v Rim se vernil in je postal mnih. Umeri je 14. tebr. 1. 869, pa njegovi ostanki se še do današnjega dne niso našli.
Po odhodu škofa Grimvalda so Bulgari greškega nadškofa sprejeli, ki je mnogo druzih škofov posvetil. Greški mnihi so ljudstvo učili, razkolništvo se je razširjalo in maniheizem je dobil svoj začetek. Naslednji razkolništvu vdani kralji mislili so le na podjarmljenje. Vsled nekterih zmag vzderževala se je Buigarska do leta 1018, in je postala greška provinci j a.
Ta čas so se godile v resnici velike reči. Kralj Simon je oropal Macedonijo in T racijo, vzel mesto Drinopotje in se dal bizanškega kralja oklicati; pred carigraškim zidovjem je sklenil s cesarjem Romanom (923) mir, pozneje pa je pridobil Serbijo. Njegov naslednik Peter (927 — 969) je pa zgubil vse, kar je pridobil njegov prednik. Za časa Samvela je bila Bulgarija za kratek čas zopet dobila svojo samostojnost, cesar Bazilij II pa je postal gospodar cele dežele, 15.000 mož v robstvo obsodil in jim oči iztakuil, le vsakemu stotnemu iztaktiil je le eno oko , da je zamogel voditelj v domovino drugim nesrečnim biti. Samvel je umeri zbog bolečine in strahu, in to je bil smertni udarec za njih prostost. Se le leta 11N6 1197 so Valahi, ki so se v Bulgarijo preselili, vstauovili vlaško-balgarsko kraljestvo. Cesar Janez Lep; (Kalogiovani) se je (1179 — 12<Hj) v tem času zarad zmag prealovečega storil.
Hotel je Janez bizantinskega vpliva oprostiti se, toraj je prosil papeža Janeza III, naj mu dodeli krono, on pa obljubi z vsim ljudstvom z rimsko cerkvijo združiti se. Ko mu je papež dovolil, za kar ga je v '4viti ponižnosti pro.->il, dal je določnih spričeval svoje nezvestobe. Pozneje je premagal in umoril cesarja Balduina (120.J/, leto poz-iCje pa ga je cesar Henrik premagal in pri Saloniku je konec storil.
Janezovi nasledniki so le še komaj životarili. Kralj Janez je oropal Varilasu ali Borisu (1207—1217) prestol , ta pa je zvezo storil s Teodoksoin Angelnora in ga je vkljub Latincjm spoznal cesarja carigraškega. Pozneje pa ga je vjel in mu oči iztaknil. Leta 1235 je dal sebe cesarja oklicati. Misli se, da se je že leta 1237 z Latinci zvezal, pa jih zopet izdal.
Malo časa potem so Madjari Bulgare napadli in so ]ih prisilili, da so jim vsako leto veliko denarjev plačevali. Na vse čine ai je Janez Aleksander (1332—133*4) prizadeval oprostiti se, ali ni se mu posrečilo zarad svojih pregreh. Živel jc z judinjo, in nezakonskega sina z njo je hotel na prestol spraviti. Zato je vstal upor in voditelj mu je njegov lastni Strahomir, ki je Turke na pomoč poklical (1361), da bi svoje vladanje vterdd.
Kadar Bog kterega kaznovati misli, mu zbega pamet, pravi stari slovanski pregovor, in taka se jc godila Bulgarom. — S tolikimi pregrehami in s kervjo omadeževani, s pregrehami, ktere se dajo le po tadanji stopnji izobraženja razumeti, udani laži in nezvestobi, so proseče roke t je stegovali, kjer je že zdavno nesreča in kazen za nje pripravljena. Leta 1396 Bulgari je ni bilo več, in na njenem mestu so le še turški okraji. Štiri stoletja in pol so Bulgari prestajali terpljenja, preganjanja in poniževanja, in svet jih je pozabil. V začetku so bili zmagovalci Carigrada, pozneje pa so prejemali ravno od ondod hude udarce.
(Dalje nasl.)
šega gospoda Jezusa Kristusa v tem jeziku oznanuje, ker nam je v svetem pismu ne le v treh jezikih , v hebrejskem , gre-škem in latinskem , ainpak v vsih zapovedano Boga hvaliti: .,Hv*lite (iospoda vse ljudstva, ljudstva m »lite ga vse."vP-'. 117.), in ker so aposteljni v vsih jezikih velikost in mogočnost božjo oznauovali...
liaf so storiti, kaj se umne rja Jo ?
Leta 1860 so ropnili v Neapel, in po izdajstvu so pregnali kralja Frančiška II, kakor tudi druge prestole na Laškem. Kdo?
Liberaluhi iti mavtarji.
Frančišk II je pisal do vsih evropejskih vladarjev: „Za kar je prašanje v kral;estvu obojne Sicilije, je pra-šanje za bitje ali nebitje vsih druzih samosvojnih deržav."
Pa vlade ga niso slišale.
Padel je kralj Oton v Grecii; padel cesar Maksimilijan v Mehiki; padel kralj Juri v Ilanoveru; padla sta volilna kneza Miroslav Viljem hesenski in Adolf Viljem nasavski; padla je španjska kraljica Izabela II; padel je Napoleon III, visoki steber tiste nevtikljivosti v tujo pomoč, ktera je vergla s prestola imenovane vladarje. Verglo je mavtarstvo je in lažiliberalstvo.
Roparstvo je prekucnilo naj pravičniši vsih prestolov: papež kralj je jetnik svojih roparjev. Fvropejska diplomacija je zopet molčala in molči, ker se mavtarjev boji, kolikor ni z njimi v bratovski ljubezni. S tim daje tako rekoč dovoljenje k vojski zoper monarhiško načelo.
Rogovileži jasno govore, kaj hočejo. Lui-Blanc pravi v svoji zgodovini francoskega punta: ,,Papež, ki ga hočemo vreči, je sicer duhoven kralj, pa kralj je. Ako je enkrat veržen , drugi sami po sebi za njim nasled-vajo.4' L. 1852 je veliki ruvarski odbor v Londonu rekel pod predsedstvom Ledru Kolin a: ,,Bodite že pametni! Da Evropa na bo imela nobenega kralja več, mora Kim papeža zgubiti. Vsak ud nove družbe naj bo svoj lastni papež in kralj." — Macini je rekel 15. grud. 185*: „Ko je kdaj papež veržen, potem svojih podpor oropane sainoderštva popadajo same od sebe." — Kteri pospeševajo padec Kima, kteri so zoper to, da se sv. Očetu poverne, ti so izdajavci prestolov in der-žav, — in ker so prckucevanja za narode same naj veči nesreča, so taki rogovileži in njih prijatli tudi izdajavci narodov. Ne čudimo se toraj, da si Prus sam, če tudi krivoverec, za pervo nalogo šteje, papežu po-ropano nazaj dati, kadar bode po vojski shod za vesoljni mir. Otevec prav za prav pa bode katoliško ljudstvo. ktero povsod svoj glas povzdiguje za rešenje jetnika sv. Očeta, in s tim za rešenje svobode, ktero tisti teptajo, ki pravijo, da se zanjo poganjajo.
Med tem pa so v nesrečno Francijo ravno poslednje dni se dervili od vsih strani rogovileži in bogorop-niki, ki jezo Božjo dražijo, ki se že tako izliva nad razuzdano Francijo. Garibaldi, Frappoli, Kastelar, < >rense, Bozak in drugi so žalostni vitezi, ki jih vleče republika Francoskemu v pomoč. Prederznost tacih ljudi je brez meje. Garibaldi je vkljub nasprotovanju generala ( ain-brioia in poglavarja Kellerja se polastil poveljstva nad prostimi lovci v Vogezih. Španjolec Kastelar je !). okt. v ognjenem govoru rekel v Turonu: „Tudi jaz sem republikanec in vidili borno Francijo zmago obhajati zoper njene sovražnike, kakor 1. 17'»2. Ona bo poderla tevdalstvo, kneze (vladarje) in njih mlajši ... Živele romanske republike!"
Tako upanje si delajo rudečkarji. Kaj pa bo Bog dopustil, to je skrito. Potreba je moliti — posebno, da bi Bog naše dežele obvaroval vojske in drugih nesreč. Pravičnega molitev oblake predere.
Jte mar to naktfavje.
Božje sodbe se prečudno razodevajo v sedanjih do-godbah. Božja roka, pravi eden nemških listov, je perve dni kimovca 1870 Napoleona III pograbila, skorej ravno tisti dan kakor je on pred nekterimi leti italijanskemu generalu odkaz dal rimsko deržavo pograbiti. Števila se v tej Božji sodbi čudno vjemajo. Tisti dan ko je
Napoleon svoje kerdela iz Rima utegnil, se je umaknila sreča od njegovega vojaštva, bil je v pervo (4. avg.) tepen pri Weissenburgu; 18. avg.,'v rojstni dan tistega, zoper kterega se je Napoleon naj huje pregrešil, je bil tepen v drugo pri Metzu: in v obletnico od njega na-snovane bitve pri Kastelfidardi (kjer je bila papeževa majhna vojska napadena in mesarjena od silnih trum Sardinov), je zgubil tretjo in zadnjo zmago pri Sedanu, in ločiti se mu je bilo kakor jetniku od cesarskega prestola in svoje dežele. Pustimo Napoleona III njegovi lastni vesti; naj bi spoznal in obžaloval zmote, ki jih je storil v svoji politiki zoper Rim. In ako bi še kdaj kacega Napoleona roka Božja na prestol posadila, naj bi se dal podučevati z osodami, ki so zadevale Napoleona I, II in III ter se opominjati, da udarci zoper skalo sv. Petra poprej ali poznej zadenejo mahovca samega.
Tudi v tem, kakor pravi dr. HiiUkampt. se vidi roka Božja, da mir, ki je bil že štiri leta v ved ni ne varnosti, se je ohranil na tati ko do tistem • dneva, ob kterem se je razločilo veliko cerkveno prašanje (nezmotljivost.) — Naj kdo taji tukaj gospodnvanje roke Božje, če more : če tudi z vsimi liberalnimi časniki zakriva oči, moro in mora viditi previdnost pravičnega Sodnika.
S [take »iaprertkore.
Konec.)
Nejevera je jako spretna, ter neutrudno priporoča in razširja spačene načela. Vzlasti veliko pripomore k spačenosti tisk. Pač lahko velimo: tisk iu branje dobro služita , a zveržena kakor naše dni , hudo gospodarita. Vsakteri spisi se mečejo med ljudstvo, spisi z lepimi, mikavnimi naslovi, v vabljivi obleki in po neverjetni ceni, pa edino zato, da bi se vera kristjan-ska uganjala, in sramežljivost kristjanska gerdila. Takole zna, takole si pomaga spačen napredek. Slovensko prosto ljudstvo je pa nekoliko še zavarovano pred takimi vadami, ki jih nastavljajo satanovi ribiči, zavarovano še r.ekoliko pred liberalnim tiskom: pač pa pade ranj mnogo strupenih slin i/ ust liberalcev, ki bero tujeje-zične knjige, in ono, kar so brali, prežvekvajo, in potem veržejo ljudstvu, češ, takole se bere v takih in takih, bukvah. Prava dušna kuga so taki liberalci, ki >o ecra in tje naseljeni, in pa mesta, iz kterih izvira kalna voda natrošena po nečednosti, pravi spaki napiedkovi. Na take liberalce je treba paziti, da ne skisajo ljudstva - ples-njiviiu podčepnim liberalizmom.
Ogibajte se takih satanovih ribičev , la/njivih prerokov, nikar ne hlastajte po njihovih vadah, da vas ne potegnejo v časno in večno n> -rt čo. Kteri ver«» čertijo, niso vaši prijatelji, kakor se vam hlinijo, ampak sovražniki. Po njih sadu, njih govorjenji, djanji, obnašanji jih bote spoznali. O njih veljajo besede: To je vaša ura, to je moč teme. In nihče ne more utajiti, da ima hudi duh res velik vpliv na misli, besede in djanja človekove, če opazuje zvijače in zlobno-t, ki merijo na knst-janstvo. Hudi duh hi rad s pomočjo iažnjivega liberalizma kristjanstvo zatcrl, da bi novo poganstvo zrastlo na njegovem grobu. Tako dela, tako divja le pekel , to tedaj ni človeška hudobija, to je moč teme. Dan danes se ne ometa ta ali ona verska resnica, taji se vse od kraja, taji se razodenje Božje, zametajo se čeznaturne resnice, in to je živo sovraštvo zoper Boga.
Kdor pa tako ravna, taki tudi zaraetuje pravo človeško srečo , taki po peklensko divja proti človeštvu, on ga vničuje, takemu je človek manj kot brezumna žival. Človek, stvar Božja, je takim razsvctljevalcem neznaten drobec (atom) v neizmernem prostoru nebesnem,
penica, ki — češ da - berzo mine, — gnoj, s kterim
*
se gnoji zemlja. Ali ni tedaj to moč teme, kakor govori večna Resnica? Ali je človek kaj na dobičku, ako sprejme takov nauk? Ali je to kakova čast človeku? Bog se usmili, čast! Kakova čast, če mora človek stati za brezumno živalijo, če se ona bolje glešta kakor po Božji podobi vstvarjeni človek? Ali bodo ljudje po takem nauku ložej, zadovoljniše živeli? Ne, kajti laži-liberalizem vničuje pravo srečo in veselje, liberalski nauki sramotno žalijo človeštvo, in mu naj hujšo krivico delajo, kajti človek nosi v sebi hrepenenje, ki ga svet ne more vpokojiti. In res je to, sv. Avguštin piše: „Moje seree ne miruje, dokler ne počiva v tebi, o Gospod." Kdo tedaj ima prav, ali psevdo-liberalci, ki taje Boga, nebesa in pekel, ali sv. Avguštin, ki miru in za-dovoljnosti pričakuje pri Bogu?
Ljubi .Slovenec, pusti lažnjive preroke , ne poslušaj jih, ogibaj se jih; kajti njihov dih je strupen. Ne daj se jim premotiti, derži se sv. cerkve, ki se ni postarala ne kakor lažejo nasprotniki, njeni verski nauki in čed-nostne postave se nikoli ne starajo, kakor zlato ne; vedno so blažilne, zdravilne, zveličavne, in se popolnoma spolagajo s pravo vedo, z omiko in z napredkom našega časa. Nesramno je obrekovanje hudobnežev, da sv. cerkev je samo še za nevedne otroke, za vražaste ženice, za otročje starčike. Nikari se ne daj preslepiti takovim čenčam, in če ti očitajo neomikanost, povej jim, da neolikani so oni, ker so nejcverniki in zaničujejo vsacega, kdor veruje, pobožno živi, ter pričakuje večnega življenja. Ako se daš zapeljati takim sleparjem, ako sprejmeš njihov liberalizem , pa zapraviš sveto dedšino s»ojih očakov, podoben bodeš zgubljenemu sinu, ki je zapravil dedšino očetovo, in zadegavši jo ni vedil dru-zega, kakor da je šel svinje past. Tudi ti, ljubi Slovenec, ako zapraviš detišino svojo, keršansko življenje, tudi ti bodeš nesrečni, zgubljeni sin, ki se bodeš ral ali nerad p mižal pred prevzetnimi liberalci in boš pasel njihove svinje — spakc, pregrehe, in za plačilo bodeš prejemal — puste otrobe.	Fr. Štrukelj.
IMfftefi |io Sioren*k*tn in dopisi
Iz Ljubljane. Shod katoliških mož. (Konec.) Kar sovražniki sv. prestola z vso hinavščino, z vsimi zvijačami in lažnjivinii obljubami, z vsim pocipihovanjem 111 podkupovanjem, z vsim obrekovanjem in gerdim pisanjem, kar z bodali in napadi, kar z vsim zlatom si pridobiti niso mogli: to so s silo vzeli. Kakor pravi roparji z orožjem v roki pri belem dnevu so s *pt. mesto Kili! napadli. Hrabro, prav junaško so se papeževi v«>jaki branili, in čez 1 ure !e s težkim scrcem in s solznimi o "mi svoje orožje odložili, ko jim je bilo to od paneza zapovdan >, ker sv. Oče niso hotli, da bi se bilo .-t' več kervi prelilo. T.»ko je prišlo mesto v oblast sovražnikov. Da bi pa ti roparji zamogli po časnikih naznanovati, s kakošnim veseljem da so bili v mestu spr jeti, peljali so seboj derhai — pravi izveržek človeštva — hudobne, nemarne moške in nesramne žensk«'. In ta derhai je ob onem z vojaki vred šinila v m o sto, ter krohotajo se podila po ulicah in bivz pre-nehljeja roparjem slavo -evvivai vpila. Ali derhai, kteri -o so tidi ktnaSo nekteri malopridni Rimljani in potepuhi pridružili, pri tem ni ostala. Kjer koli so zagledali papeževe vojak«\ so jih zaničevali, jim v obraz pljuvali, inarsikterega še celo ranili, čeravno so bili papeževi vojaki že poprej orožje odložili. Kdor je imel priliko o ti reči kaj več brati ali slišati, kako da se je papeževim vojakom godilo v Rimu in na popotovanji skoz laške tm-sta v domovino, pravična nejevolja gaje mogla obiti, da so olikani Lahi v tako omikanem 11». stoletji take gnjusobe^ početi mogli. O da bi se ne bilo to nikoli zgodilo! Zakaj naj veči madež našega stoletja ostane
gerdo djanje, ktero se je storilo 20. sept. Zato je kardinal Antoneli v papeževem imenu na vse evropejske vlad ar je pisal, ter jim naznanil v nebo vpijočo krivico, kakoršne se je sardinski kralj krivega storil.
Lahi se sicer ponašajo z glasovanjem 2. oktobra. Ali kaj j<i bilo to glasovanje? Nič druzega kakor velika sleparija in goljutija. Zakaj gotovo je, da pravih lnestnjanov, rojenih Rimljanov, je malo glasovalo za Viktor Emanveia; in kteri so glasovali, ko še celo pravice za to niso imeli; so glasovali fantalini od 12 — 16. leta. Glasovali so tujci, ktere so iz vsih krajev cele Italije tje tirali kakor rojene Rimljane, kterih mnogi krako in malo niso bili v Rimu rojeni, še celo mesta niso morebiti prej vidili. Pa dali so se tje peljati, ker je bila vožnja zastonj. Gotovo je, da mnogi so trikrat, tudi štirikrat svoj „da" oddali. Neki Francoz je sedemkrat svoj glas oddal. Storil je to, da se je sam prepričal, kako malo da se je pri glasovanji pazilo. Sej se ve, da mnogi so se dali tudi z denarjem podkupiti, da so svoj „da" nesli k verču. — Ne smela bi se tedaj Italija z 2. oktobrom ponašati, temuč veliko bolj sramovati se, ker ravno to glasovanje kaže, kako krivično je bilo njeno ravnanje, ko se je Rima polastila, češ: da Rimljani sami so kralja Viktor-Emanvela za to prosili! Rop ostane rop, naj se tudi zakriva s to ali uno besedo.
In kako je zdaj s sv. Očetom? Papežu se godi kakor jetniku. To so sami izgovorili v pismu, ki so ga pisali na vse kardinale. Rekli so, da so prostosti oropani, ker pošte so v rokah sovražnikov, tako da si ne upajo kacega pisma pisati, boječi se, da bi ga na pošti ne odpečatili in prebrali. Jetnik so, ker vojaki so neki še celo preiskovali obleko teh, kteri so sv. Očeta obiskovali.*) V resnici! prava sramota za laško kraljestvo. — Da papež po vsi pravici pravijo, da so prostosti oropani, se laiiko sprevidi tudi iz tega, ako pomislimo, kakošne može da je laško kraljestvo na perve vradne mesta v Rimu postavilo. Perve in naj imenitniši službe zasedajo možje, kteri so bili pod tem papežem ali kazni zapadli, ali saj njegovi hudi sovražniki bili. Bodo zdaj , ko so njegovi gospodarji postali, mar njemu bolj vdani in prijazni? Sv. Oče vejo, kaj imajo od takih pričakovati, zato so pritožujejo, da so prostosti oropani! —
Slišali ste pr. gg. kaj da se je z Rimom 20. sopt. zgodilo, in kakošua je zdaj osoda sv. Očeta. Pa vedite, da ravno to je prebudilo katoliški svet. Vzdignili so se katoliški možje cele Nemčije, ter zbrali v mestu Fuldi in jeli oporekati zoper polastenjc Rima. Iz ena-cega namena so se zbrali rokodelci v mestu (Jahen-u (Aclien i, ter so željo naznanili, naj tudi po drugih mestih delavci in rokodelci enako oporekajo. Povzdignili so svoj glas zoper v Riiuu storjeno silovitost Angleži in Francozi, ter so poslednji rekli, da kakor hitro bo njih zdaj toliko nesrečna dežela sovražnikov oprostena, hočejo papežu iti na pomoč. Zbrali so se danes, kakor so nam ravno prej naš visokospoštovani predsednik dr. ('osta naznanili, tudi katoliški možje v Švici — in sicer v <i en t u, ter imajo enak namen kakor mi zdaj. Opo-rekovali so že tudi v Beču; in v več krajih na Štajerskem. Posebno lep pastirski list so v ta namen izdali in na svoje verne poslali škof Briksenški, kterega polovico ste že lahko v Danici brali. Rekli so: „Mi studimo to djanje v imenu pravice. Zakaj z nobenim djanjem se še ni pravica tako z nogami teptala, kakor ravno s tem. — Mi milu jemo in studimo vzet je Rima v imenu vladarskega načela. Kakor so papež zgubili svoj prestol, tako bi se lahko zgodilo vsakemu dtugemu vladarju. — Studiti moramo v z e t j e Rima vimenu vere, ker vera pravi, to
Pravijo sicer, dn to jo sv. Očetu v prid. dt bi jih kje kdo ^ kakim skritim orožjem ne napadel.	Vr.
vzetje ni samo navadni rop, ampak je cerkveni rop, je božjeroparska hudobija. — Zoper polastenje Rima moramo še dalje oporekati v imenu splošne sreče keršanskih narodov in keršanskega reda na svetu. Zakaj le tam je prava sreča, kjer vlada in cerkev vzajemno (v prijaznosti) delate v blagor podložnih. Ta vzajemnost se je pa ravno v Rimu zdaj razderla: zato oporekamo. — To pri godbo moramo poslednjič in sicer prav posebno milovati in studiti v imenu katoliške cerkve. —
Vikši poglavar sv. cerkve ne srnč nobeni deželski oblasti podložen biti, da more svoje svete dolžnosti prosto in brez vse zavire po Božji volji dopolnovati. To pa je le tedaj mogoče, če papež živi v mirnem posestvu svojega mesta in svoje dežele. Zakaj ako nisi, dragi poslušavec, toliko srečen, da bi lastno hišo posedel (jest saj je nimam), dobro veš, kako da se je v več rečeh po gospodarjevi volji treba ravnati; ako tega ne storiš, prisiljen boš si druzega stanovanja poiskati. Tudi je slehernemu znano, da služabnik ali vradnik mora plesati kakor predpostavljeni godejo; če ne, ga denejo v pokoj, ali še clo službo zgubi. Kje je v takih okolišinah samosvojnostV Ali se bo pa vidnemu poglavarju sv. cerkve mar kaj drugač godilo — njemu, kteri ne stanuje več v svojem lastnem mestu in kteri ima plačo zanaprej dobivati od sardinskega kralja V Cerkvena zgodovina nam v ti reči zadosti pove, kako da se je takrat godilo, ko so prišli papeži pod oblast kacega vladarja. Mesto Avinjon nam to spričuje. Kar se je pa že godilo, se lahko še tudi zdaj zgodi; zato kličejo ter se grozijo vsi pravi katoličani pri tej silovitosti, ki se je zgodila v Rimu.
Ako pa pravi katoličani po vsili krajih svoj glas povzdigujejo in svoj protest izrekujejo zoper tisto silovitost, kakoršna se je zgodila 20. sept.; bomo mi katoličani na Kranjskem in zlasti v Ljubljani mar k temu molčali? Zakaj naše molčanje bi bilo poter je vanje roparskega djanja. V imenu kranjskega naroda in pričujočega slavnega shoda povzdignem toraj svoj glas rekoč:
1.	Milujem in studim to krivično djanje kakor človek. Zakaj tu ni vprašanje: ali sem Nemec ali Slovenec; ali sem katoličan ali protestant; ali sem jud ali ajd. Ne! Tu se le vpraša: Ali sem človek? Da! moram odgovoriti. Kakor človek pa nikakor ne moram take silovitosti poterditi; ker samajnoja pamet, in moj notranji glas temu nasprotuje. Cesar je pa serce polno, od tega tudi usta govore. Zato povzdignem svoj glas zoper vzetje Rima kakor človek !
2.	Pa, predragi, jest in ti niiva samo človek; mi smo tudi lastniki, posestniki. Ti posestvaš svojo hišo, svoja zemljišča; ti imaš rokodelstvo, ali kramo, ali kako drugo prodajo. In ako bi tudi vsega tega nič ne imel, je vender suknja, ktero imaš zdaj na sebi , tvoja lastnina. Če bi pa mi prepustili, da bi pravica močnejega k veljavi prišla , je slehern v stanu in bi imel tudi izgovor, tvojo suknjo zahtevati; in ako bi se ti branil, ti jo šiloma sleči ter jo sebi obleči. Vcin, da bi tebi kaj tacega ne bilo ljubo? Ali bi se pa smel pritožiti? Kar bi bilo močnemu kralju pripušeno , ali bi se ne smelo tudi drugemu močnemu pripustiti ? Zato oporekamo zoper pravico močnejega, ker tako hočemo tudi svoja po sestva in svojo lastnino zavarvano vediti.
o. Mi smo tudi deržavljani in kar moram še posebno povdariti — avstrijanski deržavljani, in kakor Avstrijanci moramo vzetje Rima sosebno čertiti in mora se nam to vzetje gnjusiti. Zakaj če bi mi s svojim molčanjem poterjevali, da se narodnost sme po laiki Šegi razumeti in k veljavi pripraviti: s tem damo Viktor Emanvelu ob enem pravico, da bo smel še marsiktero deželo našega lepega cesarstva pograbiti. Ker gotovo je
(sam sem se tega lansko leto na svojem popotvanji prepričal), da južno Tirolsko je laško. Ako se je sardinski kralj polastil papeževih dežel, ker so laške; mar ne bo tudi roke stegnil po naših laških Tirolah ? — Laško se pa govori tudi v Gorici in v Ter3tu; v Istrii in Dal-macii. Ne bo li zedinjena velika Italija tudi teh mest in teh naših krajev zahtevala? In da bi svoje kraljestvo bolje obmejila, zna poslednjič tudi našo domovino požreti. Pa ravno tega ne želimo in nočemo; zato protestiramo.
V	našem cesarstvu pa stanujejo tudi Nemci tako v nemških Tirolah, na Avstrijanskem, zgornjem Štajerskem in Koroškem. Kdo bo branil, ako bi mogočni, zmagovavni Prus nemške Avstrijance hotel zediniti z veliko Nemčijo?
V	našem cesarstvu šc stanujejo tudi narodi, kterih mati ie Slava. In ko bi Rus, ta maršikteremu na Avstrijanskem toliki bavbav, svoje močne roke stegnil ter vzel naši ljubljeni cesarski rodovini vse Slovane , kdo bi zamogel cara kake krivice obdolžiti ? < e je Viktor Kmanvelu pripušeno Lahe papežu vzeti, s tako pravico bi smel tudi Aleksander II našemu cesarju Slovane vzeti! Ali ravno mi Movenci tega ne želimo in nočemo. Zatoraj oporekamo kakor pravi Avstrijanci zoper sprejetje Rima v laško kraljestvo.
4. Smo pa tudi verni kristjanje iu kakor taki »poznavamo tiste postave, ki jih j.j Bog sam na sinajski gori dal. Sedma teh zapoved pa pravi: „Xc kradi!" — ne ropaj ! Storjeni rop nad Rim »m je t«»raj zoper ker-šansko vero. Zato pa tudi prav očitno obžalujemo, da je ravno keršanski kralj tako z nogami teptal postave Božje.
o. Mi pa nismo samo verni kristjanje, ampak tudi katoličani, tedaj otroci rimsko katoliške cerkve, sinovi sv. Očeta; in ravno zato studimo i z globočine serca tisto grozovito silovitost, ki se je nad Rimom storila. Moja mati je bila oropana, mojemu očetu se je njegovo pravično posestvo šiloma vzelo! tako mora slehern zmed nas žalovaje reči.
Zato povzdignemo svoj glas ko katoličani, ter v naj pravičniši jezi kličemo: Našemu sv. Očetu se je naj veči krivica zgodila!
Tako je, in. I j. posluŠavci! in zato ne umremo in ne smemo molčati. Na ves glas moramo tudi mi klicati in svoj protest zoper božje-roparsko hudobijo naznauo-vati. In tako oporekvamo zoper polastenje Kima ko člo-veki, ko posestniki, ko avstrijansfci deržavljani, ko verni kristjanje, ko katoličani, ko < troei katoliške cerkve iti ko sinovi sv. Očeta Pija IX, ter serčno želimo, da bi eden ali drugi mogočnih vladarjev se prav kiualo vzdignil, sv. Očetu kakor nekdaj Pipin ali Kar d veliki na poni' č hitel, sovražnike sv. cerkve premagal, in papežev« dež.-le zopet sv. Petru pridobil, da bi z naj večiin veseljem zopet zamogli klicati: Trikratna slava Piju i\, našemu papežu kralju!
Pravila zoper TagMatt »arail oliritc in p« m a lauc svinjake «lave. — Tagblatt j^ med drugimi lepo tijami v prid in blagor luči ter olike po Slovenskem pisal tudi te, da mežuar na Brezji, znani božji poti, kaže obritega rudeče pobarvanega preši-a, češ, da je t » v prešiča spremenjen kerčmar i/. Korotana, pa da zato pobira po 1" kr. od obilnih glcdavcev. Zavoljo t'ga na znauila v listu inteligenci je se je mežnar Mik laven- ču til razžaljenega in je tožil Tagblattovega vrednika za kaljeno poštenje. Obravnava je bila 27. okt. pred po-rotnijo. Vrednik Tagblattov je Otomar Bamberg, ki se pa z vredništvom skor nič ne peča, kakor je bilo iz obravnave viditi. Torej toliko ložej vsakteri osat in ple vel iz tega lista raste, ker se le očmi z njim pečajo na mesto pravega očeta. Predsednik je bil g. Lušin, pri-
sednika gg. Kaprec in Perko. Porotniki pa: Češko, Auer mlajši, Semerl, Slehter, Kaih, Ludvik, Kaiser, Slafer, Daks, T reun, Božič, Vajdinger in ko namestnik Strelba. Tožnik namesto Miklavčiča je bil dr. Kazlag, zagovornik zatoženea dr. Schrey.
Bamberg je rekel, da omenjenega spisa ni bral, poslal ga je kar tako v natis, in bral ga še le, ko je bil iist razposlan. Kar ste dve priči povedale o rečeni pravljici, je rekel dr. Razlag, da to ni nič druzega kakor ,,babje kvante1' (\Veibergeklatsch), ki sta jih pri pericah in sicer pri kaki babici slišala, kakor sta sama rekla, in pa le kakor pravljico; da je kdo gledat hodil ali da je mežnar razkazoval glavo, tega nihče ni vedil poterditi. Tedaj je tisti „faktum," ali da je to resnična dogodba, popolnoma izmišljen. Torej meni dr. Kazlag, naj se pričama ne da prilega; vender to sodnijstvu prepusti. Tagblatt bi bil potem takem ,,babje kvante" za resnične dogodbe po svetu razširjal, kar ni odveč lepo za list. ki se hvali, da umno in olikano gospodo zastopa. Za faktorja Riitinga pa, Luterana iz Meklenburškega, je svetoval, da naj bi prisegel. Pravil je le ta, kako se navadno godi vredovanje in natiskava Tagblattova. Pismo žandarja Sebenikar-ja, z Krdeljskega, s pridjanim naznanih-m dunajskega „Freimiithige" pravi, da so se povsod Kranjcem posmehovali zarad prešičje dogodbe, to je, pravljice ali „babje kvante", ki jo je Tagblatt po svetu raznesel.
G. fajm. Sajovic, tudi poklican, je to pravljico imenoval nesramno laž, in štel jo je med navadne vestorije, kakoršne raznašajo berači in potepuhi. Dogodbo o svinji in mežnarji je zvedil še le iz Tagblatta. Mežnar in ljudje so se čudili, kako da se tako reči očitno nazna-nujejo. Mežnar je bil močno nejevoljen in se je posvetoval, kako bi se mogel opravičiti. Prašan od dr. Schrev-a, kaj meni o namembi Tagblattovi, je mirno odgovoril: Zdi se mi, da ta list živi ob samem škandalu. Predsednik Lušin je rekel gosp. ta j m. Sajovicu, da je prav ravnal, ker se je potegnil za čast cerkve. („Slov. Nar." pristavlja: ,,Splošr.)a nevolja in začudenje med nemčurji.)"
O dr. Kazlagovem in dr. Schrevevem govoru bomo prihodnjič kaj povedali.
Obravnava se je končala po enajstih po noči. Porotniki so izrekli: 1. da O. li-mberg kakor odgovorni vrednik ljubljanskega Tagblatta ni razžalil pošten ja tož-n i ko vena — vsi enoglasno; — 'J. da omenjeni spis ni bil zmožen tožnika na poštenji razžaliti v zmislu ka-ženske postave — z 1» zoper .'J glase ; — o. da vrednik ni svoje dolžne vredniške skerbljivosti zanemaril — s ♦» glasovi zoper (>.
Iz jezt*r*ke doline se naznanja v „Karntn. Blatt," da se «.,»di razlija po voden j kužljivih knjižur, s kterimi liberalni mračn jaki novošegne nauke (to je, laži) zoper papeža in cerkev med ljudstvo razširjajo. — Mnogi liberalci uho nič modrejši kakor tisti p;«stir , kteri volkove v jagnje preoblečene med ovce zažene. Naj pred bod<> raztergali ovce, potlej pa tudi pastirje. Liberalci vpijejo zoper vraže, sami pa naj gcrŠi vraže in lažnjive nauke med ljudi trosijo, in kadar bodo ljudi dosti spa-čili, pohujšali, jim vero in čednost poropali, potem ne bo nikogar več vest pekla, ako tudi brezvernega libe-raluha napade, okrade, oropa, ali kakor si bodi ter-pinči in poškoduje. Vidil sem velikrat po pašnikih cele čope strupenih želiš, ki se jih nobeno ne dotakne; liberalci pa pod zagrinjalom svobode in liberalizma sami sebe in bližnjega z naj kužljivšimi bukvami, časniki in spisi pitajo in ostrupujejo, ter so neumniši kakor voli in jareta, ki se strupa vedo verovati.
kača hude vesti, ki sama sebe ujeda in druge na vse strani grize, se je pokazala posebno te dni v
v Tagblattu. Obravnavala se je pravda ubozega, vseskozi poštenega starčka mežnarja na Brezji. Ostudna in neumna kvanta, ki bi je pameten človek še v pošteni družbi ne pripovedoval, je Tagblatt sprejel in jo za resnično dogodbo razglasil ter s tim oblatil deželo, da je Kranjcev na tujem sram svoje domačije, in da se priprosti ljudje po Gorenskem čudijo: kako je to mogoče, da se tolike neslanosti razglasujejo; v zadrego je spravil „inteligenrijo," ki jo meni zastopati; neiz-brisljivo liso pa si je vtisnil sam sebi, ker se toliko rad baha s „fortsehrittorn," s svitlobo, s svobodo, kise mu toliko sanja, kako razširja te človeške blagote! — Kaj je tedaj storiti v taki zadregi? Ivako se iz mlakuže rešiti V .. .^Tagblatt ima občinstvo za precej berlavo ter si misli: Caki, jo bom že zvil! Gre tedaj in vso svojo lastno „nadlogo" zlija na tako imenovane „klerikalce." To ti je rogoviljenje in krič čez božjo pot Brezje in „\Yunderschwindel"j čez „heimliches Treiben," ki ga nikjer ni razun v zvijačni in obrekljivi tagblattarski glavi; čez „temne kertove ljuknje," po kterih sam Tagblatt bro'ii; čez shod katoličanov v Ljubljani, čez papeža, in kdo ve, čez kaj še vse! (Sej ravnokar je celo raz-djanje papeževe oblasti gloriticiral zi svobodo, za napredovanje, kakor je malo popre j terdil, da se rimski rop da „moralično opravičiti!"... Tedaj: Rop dopušen, — rop svoboda, — rop napredvanje?! Ta je tag-blattarska.)
Bo mar Tagblatt s takim rogoviljenjem, s takim valjenjem svoje sramote na druge sam sebe opravičil, očistil? Mu bo svet verjel vse njegove laži, natolcevanja, gerdenja ? Upamo, di niso še vsi glave zgubili, in da tudi taki, ki so se po Tagblattovih strunah vertili, bodo spoznali, v kakošen prepad jih dervi tika prederzna in hudovoljna vertoglavnost.
Iz Komenda. Dostavek k Brencetovemu življenju. V Komendi so sami šolo vpeljali, in sicer v svoji sobi, potem pa so prosili ene primerne sobe v grajšini Komendi on-dotnega g. najemavca, in so jo dobili. Dalje so pa prošnjo vložili do lastnika grajšine (to je, Johanitarskega reda), kar jim je rad dovolil. Vse, kar je za šolo treba bilo, orodje itd., vse so nami napravili iz svojega. Dokler ni šola dobila poterdila od gosposke, so vse sami učili. Revnim otrokom so napravljali celo obleko. Sadjorejo so prav priporočevali in učili, v vsaki vasi so napravili po kake '.) verte, t je so vodili učence , jim sami skazo-vali ter jih učili saditi, cepiti, okopavati. Leta 1*55, ko je bila kolera, so mnogim družinam telesno pomagali, dajali skuhati veliko juhe, ktero so pošiljali po vasi bolnikom. Bil sein pri njih in prinesla jim je neka žena iz Kamnika nove škornjice ponujat; gospodu so prevelike, žena pa je zelo silila, in 1<> gld. je hotla imeti, ker v stiski veliki štanta ni mogla plačati; ker so jim bile močno prevelike, so ženo pustili, da je odšla; ali koj potem j m je žal, pokličejo ženo nazaj, dajo ji l<» gl., rekoč, če jih jest ne bom mogel nositi, jih bo pa kdo drugi, da nem le ženi iz nadlog pomagal. Neka gospa jim je prinesla dva cekina po <J gl. Spravili so jih rekoč, te bom pa saj en čas obderžal; — ali pra-šam jih čez nekoliko časa, ali jih še imate, in so djali, kje so že! Nobena reč jih ni toliko veselila, kakor če so mogli kteremu kaj dobrega storiti. A. K.
V kat. pol. društvu v ,,Josetstadtu" na Dunaju je častnik Czermak prav živo popisoval nesramno postopanje izmed judovskega občinstva, kterega pa je mnogo zakrivila neizgovorljiva mlačnost katoličanov samih. Potem je katoličane z iskreno govorljivostjo vabil k pristopu v kat. družbo, obžalovaje nespametni človeški strah onih, ki kar strepetajo, ako jih le kdo „ul-tramontance" (t. j. verne prave katoličane) zazove. Jaz
za svoj del iskreno želim od dunajskega „Tagblatta" pravi, verli „ultraraontanec" zvan biti; začerta naj me za tacega prav černo, in ne erjavkasto. .. To tedaj tu očitno naznanjam slav. vredništvu. (Gromovito ploskanje.)
—	Mi pa prav iz globočine serca zakličemo verlemu avstrijskemu korenjaskemu vojaku: Nate prijatelsko roko v znamnjem iskrene ljubavi in prave kerš. prijaznosti! Slava takemu vojaku!	Na Dolenskem.
Koroško. Za Šentviški okraj na Koroškem so 23. oktobra pričeli katoliško družbo. G. A. Einspieler je med drugim govoril o geslu: ,,Za Roga , cesarja in domovino — g. stolni kaplan A. Wiescr o ropu, ki se je dogodil nad Rimom. Rekel je: ,,Mi vsi smo zoper to nasilstvo dolžni oporekati kakor kristjanje, kakor katoličanje in kakor Avstrijani." Shod se je zedinil s protestom, ki ga je sklenila katoliška družba v Celovcu.
—	30. okt. se je pa tudi v Libučah v duhovnii Pliberku pričela katoliška družba. — lz gore j nega Korotana piše nekdo v „Karntn. Blatt", da vselej, kadar vzame v roko „Klagent'urterco," mora na to pripravljen biti, da bode vidil duhovstvo na ražnji sv. Lorenca. Nadalje pristavlja, da bi hotel s sv. Lorencem reči: ,,Je že pečeno, — oberni in jej !•' —
Skaručiiia 23. okt. — Danes je za nas vesel dan; naš častitljivi gospod Primož Snoj obhajajo svojo petdesetletnico ali zlato mašo, da bi se Bogu zahvalili za vse dobrote, ktere so v tem dolgem času od njega prejemali. Z niitni se veselit in slovesnost povzdignit prišlo je bližnjih in daljnih gosp. duhovnov in prelepa množica ljudstva. Ako je lepa dogodba nova maša, še veliko kaj lepšega je zlata maša, ko Gospodov služabnik, postaran in potlačen v svojem poklicu, stopa v cerkev in se opira na palico s cvetlicami ovito. Naš gospod zlatoraašnik so bili posvečeni 1. 1820, in še 21 drugih z njimi, pa zdaj so še samo trije živi. Ko smo jih pripeljali v cerkev, smo imeli nar poprej pridigo, v kteri so gosp. dr. J. Sterbenc iz Ljubljane dokazovali, da mašnikov naj lepši poklic je, vernim ovčicam božjo besedo oznanovati in sv. zakranente deliti, in so po-pisovajc življenje g. zlatomaanika pričali, da so častitljivi starček v resnici zvest služabnik Kristusov. Po lepi in z občno všečnostjo sprejeti pridigi so g. zlato-mašnik peli zlato »našo z dosti krepkim glasom in jo končali z zahvalno pesmijo , in hvalo B »gu na višavah je oznanovalo lepo zvonenje in streljanje. Pogostili so nas povabljene obilne goste naš preljubljeni zlatomašnik in smo se razšli še le po 7. uri zvečer. Nepozabljiv bo nam Skaručanom ta dan, zatoraj se Vam, častitljivi g. zlatomašnik, zanj prelepo zahvalujemo in Vam kličemo: Bog Vas ohrani v zadovoljnosti in Vam daj ljubo zdravje Še mnogo let! —
Pe§cm
o zlati masi v. č. gosp. Primoža Snoja, tajmoštra v pokoji, na Skaručini 20. nedeljo po Biukoštih, 23. oktobra 1*7«».
Glejte -reče! ko med nami Zlat jmašnik dans stoji, S posvečeuimi rokami llvalui Dar Bogu dari. Petdeset let je miuulo, Ko je pervikrat inas'val; Starčeka je veselilo. Zlati dar bi rad dar'val.
Bodi toraj nam pozdravljen, Zlatomašnik, Božji m »ž ! Dans k altarju si postavljen S Simeonom klical boš:
Petdeset let srečno nosil Jagnje Božje v rokah je. Živim , mertvim milost prosil, Želel vsim zveličanje. Grešnike pa zatopljene Ljubeznjivo je budil. TVrde serca, nkamnjeiie V božjem straha je mečih
Al že trudna je po»t«la Noga vnet'mu maMiiku, Dans se palVa je podala
OslaMjen'mu starčeku. S palico v duhovnov sred Se k altarju je p> »dal, I>a bi svoji ljubi čedi Simeonov žegen dal
Rad je žalostne .-prejemal, Tolažilo oznanoval, In zanikarne je vnemal K dobremu vse napelj'val. Skerbno vodil vse ovcice, Opominjal in svaril, Pasel jih z jedjo resniee, Milo prosil in učil.
IVbILaeVM saCerDotaLe (JcLebrantl Vita« prosperltas!
,Zdaj, (iospod, me pust' zaspati Starčeka presrečnega, Da sem K- pri Masi /lati Slavil svojega Boga."
Srečno mašnika Bog vodil Petdeset je dolgih let ; Mfd ovcami verno hodil, Dosti bilo je terpet. Koljkokrat pač odgeruilo Pe je blagemu nebo, Kruh iu vino spremenilo V živ'ga Jezusa Telo !
Jezusa povzdigovaj-' llvalui dar bo daroval. In ,,Te Driim" prepe\aje God veseli dokončal. Večni Boff! sprejmi darit-.v, Ktero v hvalo Teb* dari, In usliši vso molitev, Ki mu v ~erea dan- g>ri '
A n t. N" a m r e, faj m.
V Šmartuem pod Šmarno goro, -jo okt. 1*70.
Šolsko. ,,Vsak delavec je svojega plačila vreden, piše ,,Kiirntn. 151.", le samo dosedanjih dekanijskih nadzornikov to ne zadeva. Čez šestdeset let so služili šolstvu, pa zato niso od deržave prav nič dobivali, še besedice zahvale ne na koncu. Za obiskovanja jim je bilo po 3 gl. odločeno, pa ni plačevala deržava, ampak cerkev. Ta sicer mala plača je vender znašala skoz •">'' let kake 3 mili jone in 0< m ».< m hi.— yse |,0lji osoda je čakala inšpektorje nove « re. <'ez 2«»'».»hm> «r|. se j,» določilo za nove nadzornike. (Je tudi sedanji okrajni nadzorniki ne bodo ravno lišpovno plačevanj, bo vender to že tako preobložene plačevalce davkov občutljivo zadevalo; zakaj le samo teh 2'NM«n» gl. bi v •'»" let i h doseglo silno veliki znesek 12 milijonov, ko vender dosedanjim dekanijskim šolskim nadzornikom deržava ne vinarja ni plačala.
Peiiuorre.
/a A pride It, pravijo ,,Tirolski glasi." V Brešii so Italijani nagernili sil<» priprave za vojsko. Tri cerkve so do streli«- s senom napolnili bog iropniki! Čemu take priprave, kakor.šnih še takrat ni bilo, ko je šlo Benedke ,,priropatiV" Si ne mara te priprave potrebne za Tirole? Resnica je, da v Milanu in v Bened-kali imajo laški Tirolci tehtno moč iu perve očitne službe. Svoj pot se ondi ,,demonstrira," da Italija ni doveršena, dokler nima tudi Brennerja za naravno mejo. Interpelacijo do Bcusta, Ui jo imajo „Tir. Stim.," naj opustimo.
Rasgieti po #refu.
I)r. I)itt«'s-a, znanega direktorja dunajskega novega pedagogija, je dunajsko srenj atvo sprejelo v ondotno deželno svetovavstvo. Zoper tega zoperkatoli-kega moža in protestanta so kat. družbe prošnjo vložile, in sicer s podpisi iz vsili duhovnij po Danaju iu zunaj Dunaja. Kaj se ie zgodilo s prošnjo katoličanov, nihče ne ve: menda je izvoljenje dr. Dittesa v deželni šolski odbor odgovor na njo. Med tem pa rudečkarji udelujejo, da je gnju-soba. liuss je undan v delavskem shodu na f,Neubau*u(* med drugim nasvetoval ločitev cerkve od šole , pa taki rokomavžarski zakon, da se sme ločiti, kadar bi se pol|ubilo poželjivim mesenežem, in še več družili bedarij. Ni čudo, da se take ostudnosti slišijo na Dunaju, kjer je med rojenci skoz leto čez polovico pankertov.
Predariska katol. ilružlia je po derž. svetniku dr. Oelz-u ministru Potočku zročila protest zoper oro-panje Rima. Potočki je rekel o tej priliki, da je „strašno, kar se v Rimu godi po ital. vojni, in nobena vlada nič nasproti ne počne in ne oporeka, ravno ker se preslabe čutijo. Mi živimo v času, ko se naj čud niš i, naj s t r ašnej ši reč i smejo goditi brez s t r ah o v a n j a" itd. Dr. Oelz ie odgovoril: „Ako so vlade preslabe..., je toliko boij dolžnost vsili dobrih vlado podpirati, da se prekucuhi premagajo..."
Prusi ilerie na Božjo službo in tudi katoliškega cerkvenega opravila ne odvračajo, če tudi so luterani po večera. Eden pruskih vojakov piše : Kavno trobenta k Božji službi, ko pismo dokončujem. Do 12O00 vojša-kov se je zbralo na velikem travniku v štirogelnik. V sredi je bil altar in vojaški duhoven je imel slovesno veliko mašo, mi pa smo zraven latinskih odgovorov peli mašo po nemško. Misli si: 12000 mož, naše brigade general in nadpolkovniki naših polkov v sredi, major in častniki na čelu. Pri povzdigovanji je bil pozdrav (s strelom). Pač me ni v življenji nič tako ganilo kakor ta slovesna vojaška maša pod milim nebom s petjem, ki se je razlegalo kakor gromu.... Tudi virteniberška vlada je poskerbela za verske potrebe svojih katoliških vojakov na vojski, ker je med drugim 3<M.KJ molitvenih bukev razdelila med katoliške voiatte.... Avstrijani tako radi Pruse posnemamo, naj bi jih posnemali tudi v ta-eih zadevah ; morebiti bi bilo potlej več sreče na vojski, kakor ko je luteran Benedek katoliškim vojakom svoj blagoslov dajal, očetov jezuitov, ki so se ponudili v pomoč in dovolilo Njih veličanstvo, pa častniki niso hotli, češ, da ne bodo imeli misijonov!! V vojski Izraelovih otrok zoper Amalečane je več opravil Mozes z molitvijo, kakor pa Jozva z bojevanjem. (Exod. 17.) Kadar bomo dostikrat tepeni, bomo nemara tudi mi to spoznali in verjeli.
Švicarska „Kirchenzeitung" pri pervem pobitji Francozov o začetku avgusta praša: kako ste vladi vojsko pričeli V Prusija je napovedala dan p«»korein vojska se je pričela z vradnimi molitvami, to je, pruski kralj in njegovo vojaštvo so očitno skazali, da spoznajo Boga za Gospoda vojenstev, in da se ne sramujejo kakor kristjani za zmago moliti. (Slovenak duhoven, ki je undan jetnišnicc po Nemškem obiskoval, je zvedil, da vsi jetniki brez razločka so se mogli tisti dan postiti in molitve se vdeležiti.j — Francoska vlada pa je vojake peljala na vojsko brez molitve, brez cerkvenega blagoslova, med petjem „marzelijeze" (marseillaise - republikanska pesem, skovana 1. 17(J2); tirjala je sicer tudi cerkveno molitev, pa sama se je ni vdeležila; ako bi zmagala, ukazala bi „Te Deum" peti, ne pa da bi sama prišla v cerkev vradno Bogu hvalo dat. (Sicer pa so francoski časniki vcnder tudi naznanili, da cesar, cesarica in cesarovič so pred odhodom na vojsko bili pri sv. obhajilu; prašanje je zopet: ali ni bil Napoleon še izobčen — temuč rešen izobčenja, da je mogel k obhajilu?) Spominjamo se, pravi list dalje, da 1.	je menda
avstrijanski general Benedek zjutraj pred bitvo bogokletno rekel: „Bog naj ostane neutralen (nobenostransk), in jaz bom skerbel za zmago." Bog pa ni ostal neutralen, temuč je še tisti dan prav razločno govoril: v Sadovi. Francoska vlada je letos 1*7'> enako govorila s tim, da je vojaštvo poklicala iz rimske deržave in papeža zapustila — to j« bilo v jutro pred bitvo Se-dansko. Švicarski list je takrat pristavil : „Naj ji neskončno usmiljeni Bog prizanese s Sadovo." — Vidimo pa, da ni dopustila Njegova roka prizanesti. —
V Rimu laška svoboda sad rodi. Duhovni, ki so šli s sv. K. Telesom k bolnim, so bili gerdo psovani; grede po ulicah večkrat nimajo miru, ter morajo mnogi po kapelicah doma maševati namesti v cerkvi. Nesramne podobe, spisi, časništvo napadajo vero, čednost, papeža, sv. pismo. Po pivnicah, kavanah se vlačijo o večerih vekači, ki v deklamacijah, popevkah prenesramno udrihajo na papeža, kardinale, prelate, in spremljajo jih derhali v strah tistim, ki bi saj molče ne hotli poslušati teh ostudnost. Tergovstvo je ob tla, delavci in rokodelci komaj za polovico tedna delo dobivajo. Novi d*vki
se bližajo. Celo taki, ki so bili v začetku roparjem prijazni, postajajo pobiti in pomišljivi. Karbonarji še nikoli niso nič prida storili. —
Razne novice. Na Tirolskem vse protestira zoper poropanje Rima in zoper Beustovo politiko. — Ob obrežji Derry se je razbil parnik; 270 ljudi je konec storilo. — Poznanjskemu vikšemu škofu je pruski kralj Viljem odgovoril, da sedaj ne more nič storiti za papeža; pognal se bode pa za njegove pravice in za po-vernitev njegove svetne oblasti na shodu deržavniškem (kongresu;, ki bode nasledoval za vojsko in se bode govorilo zastran pogojev miru. Ker je o miru čedalje več govorjenja, se utegne bližati tudi rešenje Kristusovega namestnika iz karbouarske goropadnosti. Sej v roparsko načelo vladarji ne morejo dovoliti, sicer bi tolovajem še bolj pot odperli z njimi enako delati, kakor so uni s papežem. Naj zadnji čas je za Prusa in druge, da se irajmavrarskega vpliva otresejo; če ne, je čisto gotovo, da bodo prestoli še dalje padali, kakor so dosedaj. — Prusi so ravno vabili za perve dni listop. vse nemške vladarje v Versailles, pruski glavni stan, gledat, kako bodo Paria bombardovali in z vsimi trumami napadli, ter v Parizu mir delali, potem pa nemško ediuost skovali. Naj gleda napuh, da mu ne spo-dersne. — ,,Volksztg." v Baltimori je že precej davno pisala, da je nekaj časa, kar se trajmavrarstvo po Francoskem močno razširja, pa da študentovske in delavske rogovilstva naznanujejo, kakošne bode to nasledke imelo... Nasledki se zdaj vidijo. „Karntn. BI." je preštel, da 15. sept. začeti in 5. okt. pretergani deržavui zbor je stal deržavo naj manj 30.0<X> gl. — in to še brez po-potnin in druge priprave. In kaj se je doveršilo za te velike stroške v teh dneh V Konec je bil, da naj se der-žavni zbor odloži. In kdo je to storil? Levičniki „verfas-sungstreuerji" in omahljivost vladina, pravi omenjeni list.
Iz Ljubljane. Beseda na korist ubozili šolskih otrok, da se za zimo oblečejo, se je kaj dobro obnesla; samo obiskovalcev je bilo premalo. Ponavljala se bo v nedeljo večer; začetek je o poli sedmih. Vstopnina bode znižana.
Pravnik dr. Razlagov štev. 11 in 12 med drugim to le naznanuje :
Porotniki ljubljanski so dre 27. pr. m. izrekli z 0 glasovi zoper 3, ua na pošten j i ni razžaljivo, ako se kdo v časniku krivi, da je svinjo obril in pobarval ter za denar razkazoval, češ, da je začaran človek.
Veliki narodotski protest. Katoličanje na Dunaju namerjajo napraviti velik protest ali oporek v vsih avstrijanskih jezikih zoper bogoskrunsko poropanje Rima, ga zediniti s pismom vdanosti do papeža in ga poslati sv. Očetu. Že naprej prosijo duhovne in druge katoličane, da naj se za to reč pečajo. Kdor bi se zdaj ne vdele-ževal vsega, kar je v prid cerkve in papežu, ni vreden katoliškega imena.
Za sv. Očeta. 10 gld. Oropanemu četu. Otročja ljubezen .'i gl. iz Loke. M. Kr. 1 gl. sr. st. d. A. P. 21) trankov v zlatu. Neka dobrotna roka 5 tol po 2 gl. st. d.
Za pogorelce v Postojni. M. Kr. 1 gl. G. J. Okorn 4 gl. Neka dobrotna roka 10 gl. —
Za afrik. m i s. G. J. Okoren 1 gl 10 kr. Iz Kolovrata 6 gl.
Popravek. V zadnji Danici naj se na str. 344 v f>. versti od spodej takole popravi: „In bili so papeži vladarji po vsi pravici do svojega prestola, kakor .drugi vladarji do svojega.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef lUazuik v Ljubljani.