173
Jožica Škofic
Fonološki opiS govora kraja zibika (SLA T334)
cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.08
V prispevku je prikazan govor kraja Zibika (SLA T334), ki spada v srednještajersko na-
rečje štajerske narečne skupine. V obliki fonološkega opisa so predstavljene njegove os-
novne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki 
ga je zbrala in zapisala Mira Založnik po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) 
leta 1960. Govor Zibike zaradi dvojnic znotraj dolgega vokalizma izkazuje srednještajer-
sko-kozjansko prehodnost.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, fonološki opis, 
Slovenski lingvistični atlas (SLA), slovenščina
A Phonological Description of the Local Dialect of Zibika  
(SLA Data Point 334)
This article presents the local dialect of Zibika (SLA data point 334), which is part of the 
Srednještajersko (Middle Styrian) dialect in the Štajersko (Styrian) dialect group. Its basic 
phonological and accentual characteristics are presented as a phonological description 
based on dialect material collected and recorded by Mira Založnik following a question-
naire for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1960. Due to the doublets within the long 
vowel system, the local dialect of Zibika shows Srednještajersko-Kozjansko transitivity.
Keywords: Štajersko (Styrian) dialect group, Srednještajersko (Central Styrian) dialect, 
phonological description, Slovenian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian
Jožica Škofic  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana   
 jozica.skofic@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0003-3478-5056
	 Prispevek	 je	nastal	v	okviru	projekta	Raziskave	ogroženih	narečij	v	slovenskem	jezikovnem	
prostoru	 (Radgonski	 kot,	Gradiščanska,	Hum	na	Sutli	 z	 okolico,	Dubravica	 z	 okolico)	 (V6-
2109,	1.	10.	2021	–	31.	8.	2024),	ki	ga	sofinancirata	Javna	agencija	za	znanstvenoraziskovalno	
in	inovacijsko	dejavnost	Republike	Slovenije	in	Urad	Vlade	Republike	Slovenije	za	Slovence	
v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-
-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru-radgonski-kot),	projekta	i-SLA	–	Interaktivni	atlas	
slovenskih	narečij	(L6-2628,	1.	9.	2020	–	31.	8.	2024,	ARIS	in	SAZU,	https://isjfr.zrc-sazu.si/
sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij)	in	programa	Slovenski	jezik	
v	sinhronem	in	diahronem	razvoju	(P6-0038).
 
JeZikoslovni Zapiski 30.1 (2024), 173–194
174 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
 1  uvod
Govor kraja Zibika (občina Šmarje pri Jelšah) je v Slovenskem lingvističnem atla-
su označen s točko T334. Spada v srednještajersko narečje štajerske narečne sku-
pine. Diahrono ga uvrščamo v južnoštajersko narečno ploskev južne slovenščine 
(Rigler 1963; Šekli 2018: 340–341).
Prispevek prinaša osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in njegov 
fonološki opis, ki je nastal na osnovi narečnega gradiva, ki ga je zbrala in zapisala 
Mira Založnik po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) leta 1960.1 Gra-
divo je v arhivu zapisano v stari Ramovševi transkripciji, za fonološki opis pa je 
bilo prepisano v sodobno slovensko fonetično transkripcijo.
Prispevek je nastal v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem 
robu (3). V sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu so že bili 
objavljeni fonološki opisi govorov naslednjih krajev štajerske in panonske narečne 
skupine: T397 Večeslavci (Gostenčnik 2022a), T331 Slivnica pri Celju (Jakop 
2022), T345 Bistrica ob Sotli (Gostenčnik 2022b), SLA T414 Žetinci – Sicheldorf 
(Kumin Horvat 2022), T349 Kapele (Gostenčnik 2023), T392 Gomilica (Gostenč-
nik – Kenda-Jež 2023). Za uvodni prispevek v prvi tematski blok Slovenski govori 
na vzhodnem robu (1) gl. Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022.
	 2		OsnOvne	(na)glasOslOvne	značilnOsti
Srednještajersko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in južnoštajerske nareč-
ne ploskve naslednje lastnosti: (1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > J štaj. *e₁/*o₁ 
> srednještaj. e₁/o₁; (2) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *é1- > srednještaj. e; 
(3) issln. *ē > J štaj. *e₂ > srednještaj. e; (4) issln. *è-/*ò- > Z in J sln. *é-/*ó- > 
J štaj. *-/*- > srednještaj. -/-; (5) issln. */*ǭ > JV sln. */* > J štaj. *ē/*ō; 
(6) issln. *-/*- > JV sln. *-/*- > J sln. *-/*- > J štaj. ē/ō; (7) issln. * > 
srednještaj. ; (8) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *ē- (Šekli 2018: 340–341).
Govor Zibike pozna zgodnje daljšanje issln. kratkih naglašenih zložnikov v 
nezadnjem besednem zlogu in mlajše interno daljšanje issln. kratkih naglašenih 
zlož nikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu – kolikostnih nasprotij v govoru ni.
 2.1  Odrazi naglašenih zložnikov v govoru Zibike
Odrazi issln. naglašenih dolgih in kratkih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih 
zlogih v govoru Zibike (dalje Zi.) so:
– odrazi znotraj izhodiščno dolgega vokalizma so: (1) issln. * > Zi. eː in aː 
ter (mlajše) ẹː; (2) issln. *ē > Zi. eː; (3) issln. * > Zi. eː; (4) issln. *ō > Zi. oː in 
1	 Nekateri	manjkajoči	podatki	v	gradivu	so	bili	ob	nastajanju	tega	prispevka	preverjeni	na	terenu	
v	začetku	leta	2024.	Zapis	Založnik	1960	je	bil	primerjan	in	dopolnjen	tudi	z	opisom	Orač	2013.
175Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
aː; (5) issln. *ǭ > Zi. oː in (mlajše) ọː; 6) issln. * > Zi. ẹː; (7) issln. *ī > Zi. iː 
in (mlajše) iː; (8) issln. *ū > Zi. üː in (mlajše) uː; (9) issln. *ā > Zi. åː in (mlajše) 
aː; (10) issln. * > Zi. aː; (11) issln. * > Zi. aːr; 
– odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlo-
gih so: (1) issln. *- > Zi. eː in aː (redko iːe); (2) issln. *è- > Zi. eː in in aː ter 
(mlajše) ẹː; (3) issln. *- > Zi. iːe in eː ter (mlajše) ẹː; (4) issln. *ò- > Zi. aː in 
uːᵒ; (5) issln. *- > Zi. oː; (6) issln. *- > Zi. iːe in ẹː; (7) issln. *ì- > Zi. iː in iː; 
(8) issln. *à- > Zi. aː in åː; (9) issln. *ù- > Zi. üː in (mlajše) uː; (10) issln. *- > Zi. 
aː; (11) issln. *- > Zi. aːr;
– odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v zadnjih besednih zlogih so: 
(1) issln. *-è Zi. > eː; (2) issln. *-/*- > Zi. iːe; (3) issln. *-ò > Zi. uːᵒ; (4) issln. 
*- > Zi. oː; (5) issln. *-ì > Zi. iː; (6) issln. *- > Zi. iːe; (7) *-ù > Zi. üː; (8) issln. 
*-à > Zi. aː in å ter (redko) eː; (9) issln. *- > Zi. aː; (10) issln. *- > Zi. aːr;
– odraz za umično naglašeni e je iːe, (redko) eː, (zelo redko) iː; odraz za 
umično naglašeni o je uːᵒ; odraz za umično naglašeni ə je iːe.
 3  Fonološki opiS
 3.1  Inventar
 3.1.1  Vokalizem
 3.1.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
iː üː uː
iː uː
iːe uːᵒ
ẹː ọː
eː oː
eː
aː aː
åː
aː + aːr
 3.1.1.2  Nenaglašeni samoglasniki
i ü u
e ə o
a +    
 
176 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
 3.1.2  Konzonantizem
 3.1.2.1  Zvočniki
m
v
n l r
 j
 3.1.2.2  Nezvočniki
p b
f
t d c s z
č š ž
k g x
 3.1.3  Prozodija
Fonološko je relevantno mesto naglasa. Na naglašenih zlogih ni kolikostnih nasprotij. 
Inventar prozodemov vsebuje naglašene (ˈVː) in nenaglašene zložnike (V).
 3.2  Distribucija
 3.2.1  Vokalizem
/ü/ ne more stati v vzglasju zaradi protetičnega /v/ ali /w/, ki nastopa pred njim 
(ˈvüːste = usta, ˈvüːsnica = ustnica, ˈwüːxa2 = uha ‘uho’, ˈvüːš3 = uš, ˈvüːzda = uzda). 
/ọ/, /u/, /uːo/, /oː/ se v vzglasju izgovarjajo nedosledno, ker se pred njimi lahko 
govori protetični v-: ˈvọːs ‘os’, ˈvuːosa = osa, ˈvuːorex ~ ˈvuːrex = oreh, ˈvuːje = oje, 
ˈvuːče4 = oče, ˈvuːgi = ogenj, prid m ˈvọːzek = ozek, toda ˈọːtavič = otavič ‘vnuka’, 
ˈọːrgle = orgle, uˈkaː = oko, uˈžiːenit se = oženiti se, ˈuːnterča ‘spodnje krilo’, 
ˈuːsje = usnje, ˈoːčim = očim, ˈoːšpice = ošpice, ˈuːotrok = otrok.
 3.2.2  Konzonantizem
 3.2.2.1  Zvočniki
Zvočnik /v/ ne more stati v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, saj se tam 
premenjuje s /f/ (pleˈvẹːf = plevel ‘pleva’, prid m zdˈraːf, ˈsiːf, kosˈtåːjof, ˈjåːf, krˈiːžof 
ˈpoːt, ˈpåːfc = palec, fsi sˈveːti = vsi sveti).
 
2 Toda tudi uˈxaː.
3 Toda Red uˈšiː.
4 Toda Imn uˈčẹːtje.
177Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 3.2.2.2.  Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z 
nezvenečimi nezvočniki (ˈzoːp = zob, pogˈreːp = pogreb, gˈruːop = grob, xˈriːp, 
ˈọːpčina, opxaˈjiːlo, ˈjåːpka = jabka ‘jabolko, jablana’; ˈgåːt = gad, xˈloːt = hlod, 
ˈnaːxot = nahod, otˈkoːt = od kod, ˈpuːotplat = podplat, pomˈlåːt = pomlad, ˈmeːt 
= med, sˈlåːtka = sladka, ˈreːtka = redka, ˈriːetkva = redkva ʻredkevʼ, otˈpaːrti = 
odpreti; kˈriːš = križ, ˈaːrš = rž, ˈfüːreš = furež ‘koline’, ˈdiːeš = dež, ˈlaːmeš = le-
mež, šˈtọːrš ‘storž’; ˈvoːs ~ ˈvaːs = voz, ˈjẹːs = jez, ˈniːsko = nizko; ˈplüːk = plug, 
sˈnaːk = sneg, ˈjüːk = jug, bˈraːk = breg).
 3.2.3  Prozodija
Naglašeni samoglasniki so fonetično dolgi, nenaglašeni pa kratki. Ponaglasnih 
dolžin ni. Naglašen je lahko kateri koli zlog v besedi. V večzložnicah (prevzetih 
zloženkah) sta lahko naglašena dva zloga (ˈtuːotnˈkåːmra ‘mrliška vežica’).
 3.3  Izvor
 3.3.1  Vokalizem
 3.3.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki5
issln. Gradivo
iː < *ī ˈžiːr, Red nuˈčiː, uˈšiː, prid m ˈsiːf, kˈriːf, grˈmiːčje;  gˈriːč, 
xˈriːp, pasˈtiːr,  netoˈpiːr,  oˈdiːr = vodir ‘oselnik’, 2mn 
žˈviːte, 3ed žˈviː, garˈmiː, tarˈpiː, sneˈžiː;  kˈriːlo, sˈviːa; 
ˈšiːška, bˈriːtva, meˈziːnc, šˈtiːrdeset, sreˈdiːnc, psˈtiːnc, 
ˈiːje, ˈšiːek = šijnjak ‘tilnik’; 
< *ì- ˈžiːto, seˈkiːra, topoˈriːše, peˈliːn, ˈriːba, ˈiːva = njiva, šiˈviːlja, 
ˈšiːlo, gosˈtiːlna, mˈliːnčofka = mlinčevka ‘potica’, opxaˈjiːlo, 
ˈkiːsca, ˈsiːrotka, vodeˈniːka ‘vodenica’, Ded ˈmiːši, Imn 
ˈpiːsaŋke ‘pirhi’, ˈviːlce, Imn čeˈtiːne = ščetine ‘dlaka’; prid m 
ˈžiːfč, pˈliːtek, ˈviːši ‘višji’, prid ž ˈkiːsla, ˈšiːvati, stroˈjiːti, del 
-l ž ed vzˈdiːgnila;6
< *-ì pˈtiːč, ˈmiːš, ˈniːč, ˈriːt, mrˈliːč, ˈsiːr, prid m ˈsiːt;7
< * po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega 
zaprtega zloga
prid m ˈviːsok;
< * po umiku 
naglasa
ˈšiːvaŋka;
5	 Gradivo	za	 issln.	stalno	dolge	zložnike	 je	(relativnokronološko)	razvrščeno	glede	na	(po)psl.	
tonem	in	splošnoslovenski	naglasni	premik	ter	medsebojno	ločeno	s	podpičji.
6 Terensko preverjanje v začetku leta 2024 potrjuje obliko s pripono -na-, tj. vzˈdiːgnala 
(vzˈdiːgnat).
7 Toda ˈbiːk.
178 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
v izposojenkah ˈciːg = cigel ‘opeka’, žˈniːder ‘krojač’, žˈniːdərca ‘šivilja’, 
ˈkiːkla, ˈfiːrma ‘birma’, pˈriːdga, revmaˈtiːz, ˈšiːrc 
‘predpasnik’, ˈxiːšca, šˈtiːbc, oštaˈriːja, kmeˈtiːja, ˈbiːder 
‘potica’, marˈtiːnček, kromˈpiːr, Ded ˈxiːši,8 Imn ˈfiːŋkošti = 
binkošti, sˈkiːje ‘smuči’;
iː < *ī Imn oˈčiː, kusˈtiː, Omn z očˈmiː, Red ž kˈviː, kusˈtiː ~ 
kosˈtiː, peˈčiː,  tˈriːdeset; stˈriːc, 3ed vaˈliː; ˈziːma, ˈliːce, 
gˈliːsta, ˈviːno, plaˈniːna, bˈliːzi = blizi ‘blizu’; 1ed 
ˈviːdim, mˈliːn;
< *ì- luˈpiːna, žˈliːca, ˈžiːla, straˈniːše, koˈriːto, pšeˈniːca, 
poˈtiːca, spovedˈniːca, bradaˈviːca, kaˈdiːlo, roˈčiːca, 
koˈpiːca, deˈčiːca, preˈdiːvo, liˈsiːca, koˈpiːto, gˈriːva, 
sˈliːva, maˈliːna, koreˈniːna, ravˈniːna, druˈžiːna, 
pleˈniːca, Imn troˈpiːne, stopˈniːce, nogaˈviːce, Red 
jeˈziːka, Ded peteˈliːni, gˈriːsti, suˈšiːti, vaˈliːti, roˈsiːti, 
koˈsiːti, noˈsiːti, omoˈžiːti se, ˈviːdeti, vˈmiːti, moˈliːti, 
kroˈpiːti, ˈbiːti, 3ed bˈliːska se;
< *--l v del -l m ed posuˈšiː = posušil, koˈsiː;9
v izposojenkah ˈxiːša ‘hiša’, ‘izba’, ˈmiːza, ˈpiːsker, kˈriːš, bˈriːtuf, Imn 
ˈdiːle ‘podstrešje’, šˈliːte ‘sani’;
iːe < umično naglašenega *e ˈčiːelo, ˈbiːedro, pˈliːeče, ˈtiːele, peˈtiːelin, ˈjiːesen ‘jêsen’, 
ˈžiːelot, ˈčiːes, ˈdiːeblo, ˈsiːedlo, ˈžiːena, ˈtiːeta, ˈsiːestra, 
ˈziːemla, ˈriːetkva, Red ˈmiːene, ˈtiːebe, Ded ˈmiːeni, ˈtiːebi, 
Med na ˈpiːeči, prid m ˈdiːeba = debel, ˈniːesti, uˈžiːenit 
~ uˈžiːenti se, 1ed ˈniːesem, del -l ž pˈliːela = pletla, tudi 
ˈjiẹːd ‘eden’, Red ˈjiẹːnega;
< *- sˈniːexa;
< *- ˈpiːes, ˈdiːeš, ˈniːes = dnes ‘danes’;
< umično naglašenega *ə ˈsiːenec = senec ‘sence’, šˈčiːepek ‘ščepec’, ˈsiːemen 
‘semenj’, ˈsiːeje = senje ‘sanje’, sˈtiːeber, ˈdiːeska, ˈpiːečka, 
ˈčiːeber, ˈmiːegla, Med na ˈviːesi, prid m ˈtiːemen = temen, 
prid ž cˈviːetna, tudi sˈtiːẹza;
< *- ˈziːet, ˈviːeč, nam. ˈžiːet ‘žeti’;
< *ę po umiku 
naglasa
ˈjiːečmen, ˈjiːezik, gˈriːeda, ˈpiːeta;
< * v položaju za r žˈriːebe, vˈriːeme, bˈriːeme, žˈriːeb = žrebelj ‘žebelj’;
< *- redko (morda 
položajno 
pred /n/) v 
enozložnicah
xˈriːen, čˈliːen;10
< *ě po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega zloga
ˈdiːekle;
v izposojenkah sˈtiːepix ‘vodnjak’, ˈpiːeper = peper ‘poper’, ˈjiːešpren, 
pretˈfiːerer ‘svat’, ˈpiːep ‘fant’;
8 Toda Mmn ˈxiːšax.
9	 Primer	je	potrjen	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
10 Tako tudi čˈliːenek.
179Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
ẹː < * ˈrẹːsje; ˈlẹːšjek = lešnjak ‘lešnik’, prid m ˈbẹːf = bel;  
ˈpẹːsto; čˈrẹːšja;11 
< *-l v del -l m ed ˈjẹː = jel ‘jesti’, cˈvẹː = cvel ‘cvesti’, vˈzẹː = vzel ‘vzeti’;12
< *è- ˈmẹːla = melja ‘moka’, ˈzẹːle, Red seˈmẹːna, ˈsẹːd, tˈrẹːki = 
tretji, četˈvẹːro;
< *-è ˈšẹːn;
< * redko ˈvẹːči = večji;
< *- Imn ˈjẹːtre, ˈmẹːče,13 prid m škˈlẹːmpast ‘šepav’ (Horvat, 
Kostelec v SLA 1.2: 94), pˈrẹːsti;
< *- ˈmẹːša14 = maša; Imn ˈsẹːe = sanje, prid m ˈvẹːški, 1ed 
ˈgẹːnem, doˈtẹːknem, 3ed ˈpẹːxne;
< * ˈdẹːn, ˈlẹːn, ˈvẹːs, prid m boˈlẹːn;15 
v izposojenkah ˈrẹːkc = rekeljc ‘suknjič’, ˈkẹːlder = kelder ‘klet’, cekˈrẹːt 
‘stranišče’, ˈžẹːgnaje = žegnanje, kˈrẹːmp = krempelj, 
ˈjẹːtka, ˈvẹːbč = velbič ‘shramba’, proˈcẹːsja, ˈrẹːvma;
iz knjižnega 
jezika
oˈpẹːka, ˈjẹːlka;
eː < * prid m sˈleːp, čˈreːs ‘čez’; prid ž ˈreːtka, ˈreːs ‘res’, 1ed 
ˈmeːlem;16  čˈreːda; bˈreːskva, ˈveːter, sˈteːska = soteska, 
poˈleːtje, dˈreːve;
< *- pˈleːša, žeˈleːzu, ˈseːme, ˈseːver ‘severni veter’, neˈdeːla, 
Imn uˈreːxi, prid m čloˈveːški, tarˈpeːti, pˈdeːti, 
smarˈdeːti, gˈmeːti,17 xoˈteːti, mˈleːti, cveˈteːti, žˈreːti,18 
ˈjeːsti, ˈreːzati, ˈveːdeti;
< *ē ˈleːt = led, ˈmeːt, ˈpeːč, čeˈbeːla19 = čebela, jeˈseːn, Red 
breˈmeːna,20 vreˈmeːna, seˈmeːna,21 Ded koˈleːsi,22 ˈšeːst, 
ˈkeː ‘kje’;
< *è- ˈžẹːnin, sˈtẹːla, Imn ˈreːbra;23
< umično naglašenega *e24 stuˈdeːnc;25 
< * ˈpeːt, ˈdeveːt, deˈseːt; ˈpeːtek, ˈreːp, prid m sˈveːt, vˈzeːti, 
1ed pˈreːdem; kˈleːti = kleti;
< *- sˈreːča, Red teˈleːta, Ded uˈčeːti, sˈteːgniti se;
< *- 1ed vˈzeːmem;
v izposojenkah Imn teˈleːge ‘jarem’, ˈceːker, feceˈneːk ‘ruta’, šˈteːŋge, 
bˈreːnta, Imn teˈleːge ‘jarem’;
11 Tudi čˈreːšja.	Orač	2013	ima	čˈreːšja.
12	 Primeri	so	potrjeni	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
13 Tudi ˈmeːča.
14 Tudi ˈmeːša.
15	 Po	analogiji	tudi	prid	ž	boˈleːna.
16 Tudi ˈmaːlem.
17 Toda garˈmiː.
18 Tudi ˈžaːrti.
19 Tudi čˈveːla.
20 Tudi breˈmaːna.
21 Tudi seˈmaːna.
22	 Tudi	Ded	kuˈlaːsi.
23 Tudi ˈrẹːbra.
24	 Položajno	ob	/m/,	/n/	tudi	kot	monoftong,	npr.:	oˈmeːla, pˈšeːno.
25 Tudi sˈtüːndenc.
180 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
eː < * redko  v 
položaju ob r
prid ž mn ˈveːrne;26
< umično 
naglašenega *e
v položaju ob 
m, n
oˈmeːla, pˈšeːno;
< *ē v položaju ob r veˈčeːrja, Imn potˈreːpance = potrepanice ‘trepalnice’ 
(Zuljan Kumar v SLA 1.2: 74);
< *-è redko v 
položaju ob m
1ed tˈkeːm;
< *è- v položaju 
pred r
I/Ted xˈčeːr, xˈčeːrka ‘hči’, fˈčeːra ‘včeraj’;
< * v položaju ob 
zvočniku
pˈreːšič ‘prašič’,  ˈteːm ‘tam’, kˈleː ‘tla’;27
v izposojenkah adˈveːnt, banˈdeːro, ˈceːxmošter28 ‘cerkveni ključar’, 
ˈceːrkva, Imn xoztˈreːgarji ‘naramnice za moške hlače’, 
prid ž ˈžeːgjena;
aː29 < *30 sˈnaːk, bˈraːk, gˈraːx, ˈmaːx, čˈraːve, ˈvaːnca = vejnica 
‘velnica’ (Gostenčnik v SLA 3.2: 145), sˈvaːčnik;31 
kˈlaːše;32 sˈvaːča,33 dˈlaːto, gˈnaːzdo ~ gˈnaːzdu, 
sˈtaːna;34 ˈmaːsc ‘mesec’, Imn  ˈmaːste ‘mesto’, 1mn 
ˈdaːlamu;
< *- bˈraːza, ˈcaːsta, neˈvaːsta, stˈraːxa,35 ˈlaːto ~ ˈlaːtu, 
kuˈlaːnu, sˈvaːder, ˈvaːverca, smˈraːka, ˈraːpa, neˈdaːla, 
tˈraːbux, ˈdaːlu = delo, Imn pˈlaːve,  ˈdaːlati, poseˈdaːti 
= posedeti ‘sedevati’, ˈsaːkat, žˈvaːti = živeti;
< *ē redko ˈlaːmeš, Red uˈšaːsa;
< *è- Imn neˈbaːsa, Red uˈšaːsa, pogˈraːba,36 1ed ˈmaːlem,37 
del -l m ed ˈraːku, ˈpaːku, ˈnaːsu;38
< *ò-39 ˈaːder = oder ‘pograd v koči’, prid m ˈdaːber = dober;
v izposojenkah40 dˈraːta = dreta, ˈpaːp = peb ‘fant’;
26 Primeri kot ˈveːa in Imn ˈčeːli so verjetno le navidez monoftonški in so posledica asimilacije.
27 Tudi tˈleː.
28 Tudi ˈcakmošter.
29	 V	gradivu	zapisano	tudi	kot aː.
30	 Verjetno	položajno	tudi	ˈvöːnec ‘venec’; sˈvoːčnica ‘svečnica’.
31 Tudi sˈveːčnik.
32 Tudi kˈläːše.
33 Tudi sˈväːča.
34 Tudi sˈtäːna.
35 Tudi stˈräːxa.
36 Ied pogˈreːp.
37 Tudi ˈmeːlem.
38 Tudi ˈneːsu.
39	 V	vzglasju	ob	protetičnem	v- lahko tudi uː, npr. ˈvuːgi ‘ogenj’.
40	 Verjetno	položajno	tudi	ˈmoːdrc ‘nedrc’, ˈmoːžnar ‘mežnar’.
181Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
aː < *ā prid m mˈlaːt, ˈsaːŋke, doˈmaː; kluˈčaːr,  kroˈjaːč, sˈvaːk; 
ˈpaːzduxa ~ ˈpaːsxa ‘pazduha’; mˈlaːčva, priˈjaːt, 
ˈpaːčona, prid s ˈbaːbje;
< *à- ˈraːna, ˈjaːvor, ˈjaːgoda, ˈmaːčexa, loˈbaːa, mˈraːla,  
sˈtaːreši;
< *-à ˈgaːt,41 gˈraːx, bˈraːt,42 sˈvaːt, prid m zdˈraːf, pˈraː;
< * ˈsaːtje,43 viˈxaːr;
v izposojenkah ˈna ːg, poˈbaːr ‘fant’, ˈcaːa = cajna ‘jerbas’ (prim. Kenda-Jež 
v SLA 3.2: 404), ˈaːftre ‘naramnice’, šˈnaːctix ‘robec’, ˈaːntux 
‘brisača’, šˈnaːjder ‘krojač’, ˈšaːba ‘šipa’, ˈaːmper ‘vedro’, 
ˈpaːjšter ‘blazina’, Imn šˈmaːrnice, ˈtaːžt = tavžent ‘tisoč’;
åː < *ā ˈlåːket ‘komolec’, dˈlåːn, vˈråːt, ˈpåːs,  ˈlåːs, možˈgåːni,  
Red neˈbåː, obˈlåːčno; kuˈvåːč, pˈlåːšč, xˈråːst, gospoˈdåːr, 
čebeˈjåːk = čebelnjak, olˈtåːr,  koˈmåːr, gorˈjåːk = gornjak 
‘zahodni veter’, Imn kˈråːli, otiˈråːč = otirač ‘brisača’; 
tˈråːva, bˈråːda, vˈråːte, prid m mˈlåːji ‘mlajši’; oˈtåːva, 
xˈlåːpec,  ˈpåːfc = palec, Imn bˈråːtje, pˈlåːxta ‘rjuha’, 
ˈpåːk, sˈråːca, ˈzåːjkla, ˈzåːjc, ˈmåːčka, pomˈlåːt, ˈjåːjca, 
Oed z bˈråːtom, 1ed ˈdåːm; 
< *à- bratˈråːnc, ˈgåːber, kˈråːva, ˈmåːti, ˈžåːba, ˈkåːča, mˈlåːka, 
sˈkåːla, sˈlåːma, ˈmåːma, ˈråːma, dˈlåːka, kˈlåːda, kˈlåːdvo, 
ˈkåːmen, pˈråːprot,44 ˈpåːrk = parkelj, ˈkåːš, kˈnåːlo = 
tnalo, ˈpåːlca, stoˈpåːlo, pˈšåːnc = piščanec, ˈbåːba, Imn 
ˈgåːrje, sˈtåːtve, žˈgåːnci, Red bˈråːta, briˈsåːča, Rmn 
vˈråːt, pokoˈpåːti, kleˈpåːti, laˈgåːti, tˈkåːti, teˈsåːti, mˈlåːtit, 
ˈdåːti, kožuˈxåːti ‘ličkati’, sˈkåːkat, obˈråːčati, ˈdåːti, ˈkåːm, 
petˈnåːst;
< *-à bˈråːt, žuˈpåːn, šˈkåːf;
< *a redko, po umiku naglasa z 
zadnjega kratkega zaprtega 
zloga
mˈlåːtič, ˈzåːmet ‘otrobi’;
< *- ˈlåːxek; 
v izposojenkah ˈmåːnt, žˈlåːxta, coˈpåːta, ˈjåːŋka ‘krilo, kikla’, ˈkåːpa, 
šˈpåːrxert, šˈtåːla, ˈfåːrof ‘župnišče’, ˈråːca, ˈvåːga = vaga 
‘prečka’, žˈlåːf, kˈråːnc = krancelj ‘venec’, gˈråːba, ˈfåːnt, 
Imn žˈnåːbli, ˈpåːre ‘mrtvaški oder’, xˈlåːče, ˈråːnte ‘late 
kozolca’, ˈlåːte, prid m kosˈtåːjof, ˈžåːgati;
41 Tudi ˈgåːt.
42 Tudi bˈråːt.
43 Po analogiji tudi ˈsaːtoje.
44 Tudi pˈråːprut.
182 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
aː < *ō ˈnaːs, meˈsaː, ˈvaːs,45 ˈkaːst, ˈnaːč,46 sˈraːta = sirota, 
sˈnaːči, sˈtaː = sto, uˈxaː, neˈbaː, kuˈlaː, peˈraː, 
proˈsaː, seˈnaː, dreˈvaː, uˈkaː = oko, zˈvaːn, ˈnaːxt, 
zaˈnaːxtənca, ˈpaːle, gˈdaː = kdo, leˈpaː; po asmilaciji 
-o (< -ol-): doˈpaːdne, ˈpaːnoči, (< -ov) doˈmaː = 
domov;
< *ò- ˈkaːža, ˈpaːstla, šˈkaːrja, 1ed ˈnaːsim, ˈmaːrem, ˈaːs 
= osem;
< * ˈčaːn, ˈbaːxa, ˈvaːk, ˈsaːza, Imn ˈpaːnčnice,47 1ed 
ˈkaːnem;48 
< *- ˈpaːx ‘polh’;
< *- ˈsaːnce, ˈsaːnčnica;
v izposojenkah ˈšaːla, ˈbaːtra, soˈbaːta, ˈaːle ‘olje’;
oː < *ǭ49 xˈloːt, goˈloːp, ˈgoːs, ˈgoːska, ˈzoːp, Imn otˈroːbi,  
sreˈboːt = srebot ‘srobot’, Oed s karvˈjoː; ˈpoːt ‘pot, 
steza’, ˈroːbec, ˈgoːša = gošča; ˈroːka; poˈroːka, 
ˈpoːpek, ˈkoːčar, 1ed sˈtoːplem ‘stopati’;
< *- ˈgoːba, ˈkoːča, ˈtoːča;
< *ǫ po umiku 
naglasa
Imn ˈzoːbi;
< *ō50 pˈloːt, ˈnoːč, ot ˈdoːma, ˈxoːsta,51 gosˈpoːt, ˈkoːkla = 
koklja,  gˈloːdat; 
< *ò- v primeru ˈoːšpice, ˈoːčim;
< umično naglašenega *o 
v položaju ob v
vˈdoːva;52
v izposojenkah ˈcoːta, kˈroːta, ˈroːmar, Imn ˈcoːkle;
ọː53 < *ǭ54 ˈgọːš, prid m ˈvọːzek = ozek;
< *ō položajno  
ob zvočniku55
moˈzọːlc ‘mozolj’, sˈvọːra = svora ‘sora’, ˈvọːs ‘os’;
< * po umiku 
novega 
cirkumfleksa
ˈọːtavič ‘vnuka, druga otava’;
v izposojenkah ˈlọːd ‘trgovina’, ˈkọːrbica ‘jerbas’, fiˈžọːf = fižol, patˈrọːn, 
ˈkọːr, ˈxọːstija, Imn ˈọːrgle; 
iz knjižnega 
jezika
ˈọːpčina;
45 Tudi ˈvoːs.
46 Tudi ˈnoːč.
47 Toda Ied poˈnoːčnica.
48 Tudi kˈleːem.
49 Redko aː,	npr.	v	primeru	Oed	ž	i-sklanjatve: s kostˈjaː, tudi s kostˈjọː.
50	 Položajno	ob	zvočnikih	lahko	tudi	kot	ọː ali uːo. 
51 Tudi ˈxːsta.
52	 Redko,	verjetno	položajno	ob	/v/,	tudi	aː, npr. ˈaːca, Imn siˈnaːvi.
53	 V	gradivu	zapisano	kot	ː ali oː, npr. ˈlːtnik, poˈnːčnica, (kˈriːžof) ˈpːt, zˈdːfc – blagosˈloː.
54	 Položajno	ob	zvočnikih	lahko	tudi	kot	uːo.
55	 Verjetno	kot	mlajša	različica	k	oː.
183Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
uːᵒ 56 < umično naglašenega *o57 ˈvuːoda, ˈkuːosa, ˈkuːoza, ˈguːora, ˈvuːosa, ˈpuːotkva, ˈuːokno,58 
ˈbuːožič, ˈkuːotu, čˈluːovek, ˈtuːork, ˈpuːotok, ˈvuːorex = oreh,59 
ˈkuːožux, ˈskaluːovje, Red otˈruːoka, Ded ˈkuːosti, Med v 
ˈnuːoči, Oed s ˈkːojam, Imn graˈduːovi, prid m ˈbuːožji, prid 
ž šiˈruːoka, del -l ž ed ˈbuːodla,60 ˈguːore = gori, viˈsuːoko;61
< *-ò stˈruːop, gˈruːop, ˈkuːoš, ˈvuːof = vol, šˈkuːof, ˈkuːo = konj, 
kˈruːop, ˈnuːoš, ˈpuːot = pod ‘skedenj’, ˈbuːol = bolj, pˈruːoč = 
proč, ˈuːon = on;
< *ō62 položajno  
ob zvočniku
ˈmuːost, ˈtuːor, ˈvuːosek;
< * po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega 
zaprtega  
zloga
ˈmuːodras, ˈuːotrok, ˈuːomet, ˈpuːotplat, prid m buːogat, 2ed 
ˈoːtpreš;63 
< *ǭ položajno  
ob zvočniku
ˈmuːoš, ˈnuːotre, ˈnuːoter; ˈmuːoka, nuˈcuːoj;
po umiku 
novega 
cirkumfleksa 
(Furlan 2005: 
407, op. 3)
ˈguːosenca = gosenica;
< * v primeru ˈkuːok;
v izposojenkah ˈpuːost, šˈkuːof, ˈbuːoter, ˈkuːostaj = kostanj, ˈmuːošt, ˈknuːof, 
ˈtuːotnˈkåːmra, ˈšuːoštar;
[uː ] < *ù- v položaju  
ob zvočniku
ˈmuːxa;
v izposojenkah (v položaju  
ob zvočniku)
kuˈruːza;
uː < *ū
< *ù-
< *ù-
ˈjuːžna, odˈjuːga; ˈluːlek ‘moško spolovilo’, ˈuːsje = usnje, 
Imn sˈmuːče, prid m treˈbuːšast, treˈbuːšnat;
ˈjuːtro, rˈjuːxa; 
koˈžuːx;
< *ǭ redko 1mn sˈmuː, 3mn ˈsuː;
v izposojenkah ˈšuːx, ˈluːster, čeˈbuːf = čebul ‘čebula’, ˈuːnterča ‘spodnje 
krilo’;
56	 Ta	 samoglasnik	 je	 večinoma	 (sekundarni)	 odraz	 za	 položajne	 različice	 in	 mlajše	 razvoje	
o-jevskih	glasov	(umično	naglašenega	*o,	interne	podaljšave	*-ò, mlajših umikov naglašenega 
*ǫ (po denazalizaciji in se torej obnaša kot etimološki o)).
57	 Tako	se	obnaša	tudi	*ǫ v primeru ˈsuːoset ‘sosed’ (tudi ˈsaːset)	in	*- v primeru ˈuːogle.
58 Tudi ˈuːok in ˈuːoknu.
59	 V	vzglasju	ob	protetičnem	v-	lahko	tudi	refleks	uː, npr. ˈvuːrex in ˈvuːče	=	oče.	Refleks	uː (ob 
zvočnikih)	tudi	v	primerih	ˈnuːnga = noga, ˈduːle = doli.
60 Tudi ˈboːdla.
61 Tudi viˈsoːko.
62	 Verjetno	 položajno	 ob	 v, najverjetneje kot naslednja stopnja odraza uːo, tudi odraz uː, npr. 
peˈčuːvje, ˈvuːje = oje.
63	 Tak	odraz	zaradi	protetičnega	v-.
184 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
üː < *ū prid m ˈtüːj, ˈsüːx, gˈlüːx, ˈvüːš; kˈlüːč, meˈxüːr, kloˈbüːk, 
ˈsüːša, ˈpüːst, Ded ˈdüːši, Imn pˈlüːče, ˈvüːste ‘usta’, ˈtüːec; 
tˈrüːplo, ˈrüːse ‘brki’; pˈlüːk, ˈlüːkja, xˈrüːška, ˈsüːkja, ˈjüːk 
= jug;
< *ù- kˈlüːka, ˈküːra = kura ‘kokoš’, ˈbüːkva, ˈküːšar = kuščar, 
vˈjüːtro ‘zjutraj’; 
< *-ù kˈrüːx, ˈküːp, ˈtüː;
< * po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega 
zaprtega zloga 
(v položaju ob r)
prid m ˈšüːrok;
< *- v položaju za v ˈvüːn ‘ven’;
v izposojenkah ˈpüːnčux ‘visoki čevelj’, ˈüːberok ‘suknja’, ˈbüːča, ˈküːga, 
ˈküːxja = kuhinja, ˈbüːrk, gˈrüːnt, ˈfüːreš ‘koline’, fˈrüːštik 
‘zajtrk’, ˈtüːnf = tunf ‘tolmun’, Imn šˈtüːnfi ‘nogavice’, prid 
m ˈpüːŋklast ‘grbast’, ˈžüːpnik;
aːr < * in * ˈgaːrlo, ˈpaːrst, ˈbaːrki, ˈmaːrtvec, sˈmaːrt, ˈkaːrsta, ˈčaːrtalo, 
ˈvaːrt, ˈaːrš = rž, ˈkaːrst, ˈkaːrma, čˈmaːr, ˈsaːrna, ˈkaːrf 
‘kri’, posˈtaːrva, ˈčaːrf, ˈgaːr, ˈvaːrba, ˈtaːrta, ˈgaːrča, 
ˈmaːrzlica, čeˈtaːrtek, ˈbaːrf,64 ˈvaːrx, ˈpaːrst, oˈbaːrf, Imn 
ˈdaːrve, ˈpaːrse ‘prsi’, prid m ˈčaːr, 1ed uˈmaːrjem,65 del -l 
m mn uˈmaːrli;
pod terciarnim 
naglasom v 
primerih
ˈsaːrce, ˈsaːršen;
po onemitvi 
nenaglašenega 
samoglasnika za r
uˈmaːrti ‘umreti’, otˈpaːrti ‘odpreti’, ˈžaːrti66 ‘žreti’;
< *- v položaju pred - 
< - < -l
del -l m ed cˈvaːr = cvrl, uˈmaːr = umrl, ˈžaːr = žrl, ˈdaːr = 
drl, otˈpaːr = odprl.
 
 
 
64 Toda oˈbåːrve.
65 Tudi umˈreːm	(enake	dvojnice	tudi	za	druge	osebe	in	števila).
66 Tudi žˈreːti.
185Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
3.3.1.2  Nenaglašeni samoglasniki 
issln. Gradivo
i < *iK diˈxüːr, viˈxaːr, liˈsiːca, Ied s ndl viˈsoːko ~ 
viˈsuːᵒko;
< *KiK ˈvüːsnica = ustnica, ˈjiːezik, ˈọːpčina, ˈžüːpnik, 
sˈvaːčnik ~ sˈveːčnik, ˈloːtnik, ˈoːčim = 
očim, ˈọːtavič ‘vnuka (druga otava)’, mˈlåːtič, 
ˈmaːrzlica, ˈžẹːnin, tˈråːnik = travnik, Imn 
šˈmaːrnice, ˈoːšpice, Mmn m ˈčiːebrix, ˈnuːožix, 
Mmn ž ˈmiːšix, prid Oed s ˈtuːotim, z ˈmuːojim, 
prid Rmn šˈtiːrix, prid Dmn šˈtiːrim, prid Omn 
šˈtiːrimi, 1ed ˈviːdim, mˈlåːtim, 2ed ˈviːdiš;
< *-i Ied ˈmåːti, Imn m ˈlåːsi ‘lasi, lasje’, ˈzoːbi, 
ˈseːnsveti ‘vsi sveti’, ˈšuːxi ‘nizki čevlji’, otˈroːbi, 
Svˈeːti trijeː kˈråːli, ˈfiːŋkošti ‘binkošti’, žˈgåːnci, 
možˈgåːni, siˈnaːvi, uˈreːxi, Red ž ˈmiːši, 
ˈniːti, Ded m uˈčeːti = očetu, bˈråːti, ˈmaːsti, 
vreˈmaːni, ˈtiːebi, Ded ž ˈroːki, ˈpiːeči, xˈčiːeri, 
ˈžiːeni, ˈxiːši, ˈdüːši, Med m pər ˈlåːsi, o buˈžiːči, 
pər bˈråːti, Med s ˈwüːxi, Med ž na ˈviːesi, pər 
ˈvüːši, f‿ˈkaːrvi, Omn m z ˈlåːsami, Omn ž z 
ˈwüːxami, z ˈroːkami, z ˈmiːšmi, z ˈžiːenami, prid 
m čloˈveːški, ˈvẹːški = vaški, narˈviːši ‘najvišji’, 
smarˈdeːti, uˈmaːrti, pokoˈpåːti, zvoˈniːti, ˈšiːvati, 
ˈviːdeti, tarˈpeːti, koˈsiːti, gˈriːsti, stroˈjiːti, 
suˈšiːti, uˈžiːenti se,67 ˈžaːrti ~ žˈreːti, moˈliːti, 
ˈniːesti, ˈbiːti, ˈreːzati, 3ed ˈviːdi, del -l m mn 
uˈmaːrli;
< *eK redko68 jidˈnåːst;
v izposojenkah šˈnaːctix ‘robec’, sˈtiːepix ‘vodnjak’;
e < *ęK preˈdiːvo, petˈnåːst;
< *-ę ˈseːme, žˈriːebe, ˈtiːele, vˈriːeme, bˈriːeme, pˈråːse, 
ˈdiːekle, Red ž ˈžiːene, ˈmåːtere, xˈčeːre, xˈčeːrke, 
Imn ž ˈžiːene, ˈroːke, treˈpaːlnice, sˈmuːče, sˈkiːje 
‘smuči’, teˈleːge ‘jarem’, ˈjẹːtre; 
< *eK sestˈriːčna, koreˈniːna, kmeˈtiːja, pšeˈniːca, 
pretˈpåːsnik;69 Oed s s teˈleːtom, deˈveːt, deˈseːt;
< *KeK ˈjiːečmen, ˈdåːleč, 1ed ˈniːesem, vˈzeːmem, 
cˈviːetem, 2ed cˈviːeteš, 1mn cˈviːetemo, 2mn 
cˈviːetete, 2ed ˈniːeseš, vˈzeːmeš, 2mn ˈoːtprete, 
3mn ˈoːtprejo; 
< *-e ˈliːce, ˈzẹːle, živˈlẹːje, koˈreːe, kaˈmeːe, ˈiːje, 
Imn bˈråːtje,70 3ed ˈniːese, vˈzeːme, ˈsaːrce;
67 Tudi uˈžiːenit se.
68	 Morda	položajno	ob	/j/.
69	 Verjetno	prevzeto	iz	knjižnega	jezika	ob	narečnem	ˈšiːrc.
70 Tudi bˈråːti.
186 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
e < *ěK pleˈniːca, meˈxüːr, seˈnaː, sreˈdiːnc, seˈkiːra, 
leˈpaː;
< *KěK ˈvuːrex, ˈsuːoset ~ ˈsaːset, čˈluːovek, ˈviːdeti;
< *ə v priponah *-əc, *-ək xˈlåːpec, ˈtüːec, ˈcẹːpec, ˈroːbec, marˈtiːnček, 
ˈpoːpek, šˈčiːepek, ˈpeːtek, ˈgüːdek = gudek 
‘prašiček’, zˈmaːdlešek = zmadlešček71 ‘oven’, 
prid m pˈliːtek, ˈniːzek, ˈlåːxek;
< *a v položaju za j < *ń ˈlẹːšjek = lešnjak ‘lešnik’, ˈšiːek = šijnjak ‘tilnik’;
< * (skupaj z r) sˈtiːeber;
v izposojenkah šˈpåːrxert, ˈpiːsker, ˈluːster;
a < *aK kaˈzåːfc, zaˈnaːxtənca, bradaˈviːca, marˈtiːnček, 
pasˈtiːr, plaˈniːna, maˈliːna, straˈniːše,72 Imn 
nogaˈviːce,73 vaˈliːti, naxˈriːp ‘navkreber’;
< *KaK ˈmuːodras, ˈpiːšala = piščala ‘piščal’, ˈšiːvaŋka, 
ˈpuːotplat, gˈrüːntar, koˈlaːrat, Imn ˈpiːsaŋke 
‘pirhi’, Dmn ˈlåːsam, čˈraːvam, vˈråːtam, 
ˈnuːngam ‘nogam’, Mmn pər vˈråːtax, ˈdaːrvax, 
pər koˈleːsax, pər ˈkoːjax, ˈxiːšax, ˈroːkax, 
pər ˈlåːsax, Oed z ˈlåːsam, Omn z ˈlåːsami, z 
ˈzoːbami, z ˈwüːxami, z ˈroːkami, z vˈråːtami, 
s koˈleːsami, z bˈråːtami, z ˈzåːjcami, prid 
m treˈbuːšast, treˈbuːšnat, ˈdaːlati, ˈsaːkat, 
zažˈlåːfat ‘zavreti’, ˈvaːjati ‘vejati’, 1ed ˈdaːlam, 
2ed ˈdaːlaš, 1mn ˈdaːlamu, 2mn ˈdaːlate, 3mn 
ˈdaːlaju;
< *-a ˈroːka, loˈbaːa, peˈšiːca = peščica ‘pest’, ˈžiːla, 
ˈrüːta, sˈvọːra, ˈdiːeska, ˈriːetkva, ˈtiːeta, ˈjẹːfša 
‘jelša’, ˈjåːŋka = janka ‘žensko krilo’, ˈjåːpka 
‘jablana, jabolko’, ˈjåːjca ‘jajce’, Red m ˈzoːba, 
dˈneːva, uˈčeːta, kusˈtaːja, Red s ˈčiːela, Red prid 
m, s ˈmuːojega, 3ed naˈpeːa = napenja, ˈdaːla;
< *-el-ъ v primeru prid m ˈdiːeba = debel;
< *-ě-l v del -l m ed ˈžiːva = živel, ˈvaːda = vedel, ˈtaːrpa = trpel, 
ˈviːda = videl, ˈvaːda = vedel;
< *-a-l v del -l m ed kˈlẹːča, ˈdaːla, ˈpiːka = pikal, ˈdaː = dal, 
poˈdiːra;
< * (skupaj z r) smarˈdeːti, tarˈpeːti, 3ed garˈmiː;74
v izposojenkah patˈrọːn;
71 Prim. zmladlešček, Furlan 2016, 79, in zmarletka, Bezlaj 2005, 416–417.
72	 Verjetno	prevzeto	iz	knjižnega	jezika	ob	narečnem	cekˈrẹːt.
73	 Verjetno	prevzeto	iz	knjižnega	jezika	ob	narečnem	šˈtüːnfi.
74 Toda gˈmeːti.
187Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
o < *oK75 loˈbaːa, pogˈreːp, kloˈbüːk, coˈpåːta, otiˈråːč 
‘brisača’, koˈriːto, koˈžuːx,76 oˈpẹːka;77 
gosˈtiːlna, gosˈpoːt ‘gospod, župnik’, proˈsaː, 
podˈrüːžnica, poˈtiːca, proˈcẹːsja, olˈtåːr, koˈpiːca, 
topoˈriːše, koˈlaːrat, koˈkaːš, koˈpiːto, oˈmeːla, 
koreˈniːna, moˈzọːlc ‘mozolj’, vodeˈniːka 
‘vodenica’, pomˈlåːt, gorˈjåːk = gornjak 
‘zahodni veter’, opxaˈjiːlo, gospoˈdiːa, stoˈpåːlo, 
spovedˈniːca, Red koˈleːsa,78 otˈruːoka,79 kosˈtiː, 
Imn uˈčẹːtje,80 otˈroːbi, oˈbåːrve, potˈreːpance 
‘trepalnice’, možˈgåːni, oˈčiː, Dmn kosˈteːm, 
Mmn kosˈteːx, prid m kosˈtåːjof, boˈlẹːn, 
čloˈveːški, koˈsiːti, otˈpaːrti ‘odpreti’, kožuˈxåːti 
‘ličkati’, kroˈpiːti, pokoˈpåːti, zvoˈniːti, noˈsiːti, 
obˈråːčati, spoˈveːdat se, stroˈjiːti, roˈsiːti, 
omoˈžiːti se, moˈliːti, doˈpaːdne, poˈpaːdne, 
obˈlåːčno, otˈkoːt, doˈmaː = domov;
< *KoK ˈjaːgoda, bˈraːmor, mˈliːnčofka = mlinčevka 
‘potica’, ˈsaːtoje, pˈråːprot,81 ˈsiːrotka, ˈnaːxot, 
Rmn m ˈlåːsof ~ ˈlåːso, ˈkoːjof = konjev, Dmn 
m ˈkoːjom, bˈråːtom, Oed m, s s teˈleːtom, s 
ˈpiːesom, z bˈråːtom, z ˈvuːolom, z dˈnẹːvom, z 
ˈniːebom,82 Rmn m bˈråːto, sˈtaːršo, Dmn m 
bˈråːtom, sˈtaːršom, prid m ˈviːsok, ˈšüːrok;
< *-o ˈgaːrlo, ˈbiːedro, stoˈpåːlo, ˈuːokno (~ ˈuːoknu),83 
kˈlåːdvo, kˈnåːlo = tnalo, ˈžiːto, ˈdiːeblo, 
gˈnaːzdo (~ gˈnaːzdu) ˈčiːelo, ˈsiːedlo, ˈkriːlo, 
dˈlaːto, koˈpiːto, kaˈdiːlo, prid s Ied ˈniːsko, 
1mn84 ˈniːesemo, ˈviːdmo, tarˈpiːmo, ˈnaːsmo, 
ˈdaːlamo, ˈdåːmo, ˈčaːmo = hočemo;
< *ǫK roˈčiːca, komˈpiːšənca = kopiščnica ‘robidnica’;
< *KǫK ˈžiːelot;85
< *-ǫ Ted ž ˈžiːeno, ˈnuːŋgo ‘nogo’, 3mn86 ˈniːesejo, 
ˈviːdjo, tarˈpiːjo, ˈnaːsjo, ˈdaːlajo, ˈdåːjo, ˈčeːjo 
‘hočejo’;
< *-ojǫ Oed ž z ˈroːko, z ˈwüːxo = z uho, s ˈpiːečko, z 
ˈmåːterjo;
75	 Kot	pogostejša	različica	k	u.
76 Tudi ˈkuːožux.
77	 Verjetno	prevzeto	iz	knjižnega	jezika	ob	narečnem	ˈciːg.
78 Tudi kuˈlaːsa.
79 Tudi utˈruːoka.
80 Toda z oˈčeːtom in z uˈčeːtum.
81 Tudi pˈråːprut.
82	 Zadnji	trije	primeri	so	potrjeni	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
83 Tudi ˈuːok.
84	 Primeri	v	nadaljevanju	so	potrjeni	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
85 Tudi ˈžiːelut.
86	 Primeri	v	nadaljevanju	so	potrjeni	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
188 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
u < *uK87 stuˈdeːnc, luˈpiːna, kluˈčaːr, suˈšiːti;
< *KuK ˈkuːožux,88 ˈpaːzduxa;89 
< *KoK redko prid m gˈluːobuk;
< *oK90 kuˈlaːnu, pudˈvaːje = podvoje ‘podboj’, kuˈvåːč, 
kuˈlaː, Red kusˈtiː, nuˈčiː, Med o buˈžiːči, Imn 
uˈraːxi, kuˈlaːse,91 putˈkuːovat, uˈžiːenit se ~ 
uˈžiːenti se, nuˈcuːoj;
< *-o92 ˈdaːlu = delo, gˈnaːzdo (~ gˈnaːzdu), ˈlaːtu  
(~ ˈlaːto), ˈuːoknu (~ ˈuːokno);
< *-əl ˈkuːotu;
v del -l m ed ˈnaːsu, mˈlåːtu,93 ˈnuːᵒsu, ˈluːᵒvu ‘loviti’, ˈpeːxnu, 
poˈkaːsu = pokosil, naˈrẹːdu = naredil, fˈtẹːknu 
= vtaknil, ˈkuːpu = kupil, zˈmiːslu = izmislil, 
zapˈraːvu = zapravil, oˈžiːenu = oženil, ˈreːšu = 
rešil, ˈraːku, ˈpaːku = pekel;
 < *li po onemitvi ponaglasnega 
i v položaju *KliK
ˈkiːsca;94
< *ĺə v položaju *-Kəĺ žˈriːeb = žrebelj ‘žebelj’, ˈkåːš = kašelj, ˈpåːrk = 
parkelj ‘kopito, parkelj’;
v izposojenkah < *-Kəĺ feceˈneːk ‘ruta’, kˈråːnc = krancelj ‘venec’, 
ˈrẹːkc = rekeljc ‘suknjič’, šˈnaːctix ‘robec’, 
ˈšiːrc ‘predpasnik’, šˈtiːbc ‘spalnica, kamra’, 
ˈciːg ‘opeka’, ˈbuːrk ‘burklje’, ˈpüːšc 
‘cvetnonedeljska butara’, kˈrẹːmp, ˈnaːg 
‘nagelj’;
95 < *ən po onemitvi ponaglasnega 
ə v položaju -Kən
ˈkeːd = teden, ˈčiːes, ˈpaːg = poldan, Rmn 
ˈuːok, prid m ˈžiːfč, ˈjiːẹd = eden; 
< *ni po onemitvi ponaglasnega 
i v položaju Knica
podˈruːžca,96 sˈveːčca, ˈpaːnočca = 
polnočnica, ˈbuːčca = bučnica ‘bučno seme’, 
koˈruːzca, Imn šˈmaːrce;
< *m po onemitvi ponaglasnega ə ˈsẹːd, ˈaːs ‘osem’, ˈsẹːddeset, ˈaːsdeset;
v izposojenkah *-Kən ˈžẹːg ‘blagoslov’, Imn xoztˈreːgarji ‘naramnice 
za moške hlače’, ˈtaːžt = tavžent ‘tisoč’;
97 < *m po onemitvi ponaglasnega ə revmaˈtiːz;
87 Samo v primeru 1ed küˈpüːvlem	‘kupujem’	je	refleks	*u	v	tem	položaju	[ü].
88 Tudi koˈžuːx.
89 Tudi ˈpaːsxa.
90	 Kot	redkejša	različica	k	o.
91 Tudi koˈleːse.
92	 Kot	redkejša	različica	k	o.
93 Primeri v nadaljevanju so potrjeni s terenskim preverjanjem v začetku leta 2024.
94 Toda ˈmaːrzlica.
95	 V	gradivu	pogosto	zapisan	kot	n.
96	 Primeri	v	nadaljevanju	so	potrjeni	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
97	 V	gradivu	zapisan	kot	m.
189Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
98 < * deˈčiːca, Red kˈviː, prid m ˈjåːf, gˈmeːti, 
pˈdeːti;
v izposojenkah ˈloːtnik;
ə sekundarno po onemitvi samoglasnikov 
(zlasti ob zvočnikih)
zaˈnaːxtənca, komˈpiːšənca = kopiščnica 
‘robidnica’, 2mn mˈlåːtəte, pər = pri.
 3.3.2  Konzonantizem
Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg 
tega pa še:
Izvor Gradivo
 
n < *ń gˈliːežn;
< s sekundarno nazalizacijo samoglasnika ob 
konzonantu 
ˈnuːŋga = noga (prim. Ramovš 1924: 103–
104), sˈtüːndenc ~ stuˈdeːnc;
kot ohranitev rinezma ˈmaːsc = mesec (prim. Ramovš 1924: 106);
 99 < *ń loˈbaːa, ˈšiːek = šijnjak ‘tilnik’, ˈcüːa, sˈviːa, 
ˈiːva, gospoˈdiːa, Red ˈiːga = njega, Ded 
ˈiːmu = njemu;
< *ń < *-nьj-/*-nъj- koˈreːe, kaˈmeːe, znaˈmeːe = znamenje, 
bˈriːe = brinje; 
< *j v primeru seˈaːčka100 = sejačka ‘jerbas’;
l < *ĺ kˈlüːka, kˈlüːč, ˈzåːjkla, ˈkoːkla = koklja, 
ˈpaːle = polje, ˈziːemla, ˈpaːstla = postelja, 
mˈraːla, sˈtẹːla, ˈmẹːla = melja ‘moka’, 
neˈdeːla, kˈråːl, moˈzọːlc = mozoljec ‘mozolj’, 
čˈmaːrl, Imn pˈlüːče;
< *-ĺ- < *-lьj-/*-lъj- ˈzẹːle = zelje; 
< *lV < primarna skupina *dl/*tl101 kˈriːlo, Imn ˈviːlce = vilice, del -l ž ed pˈliːela 
= pletla, ˈcviːela = cvetla; 
r v skupini *-črě-, -žrě- žˈriːeb = žrebelj ‘žebelj’, žˈriːebe = žrebe, 
čˈreːda = čreda, čˈrẹːšja ~ čˈreːšja = črešnja, 
Imn čˈraːve ‘čreva’;
98	 V	gradivu	zapisan	kot	r.
99	 V	gradivu	zapisan	tudi	kot	.
100 Zapisano tudi kot seˈåːčka.
101 Toda ˈjeːdla.
190 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
v < kot proteza pred *u-102 ˈvüːsnica = ustnica, ˈvüːste ‘usta’, ˈvüːš103 = uš;
< kot proteza pred *o-/*ǫ- ˈvọːs ‘os’, ˈvuːosa = osa, ˈvuːorex ~ ˈvuːrex = 
oreh, ˈvuːče = oče, ˈvuːgi = ogenj, prid m 
ˈvọːzek = ozek;
< - < *u- vˈbiːti = ubiti, vˈmiːti = umiti;
< *b pudˈvaːje = podvoje ‘podboj’ (Jakop v SLA 
2.2: 85);
j104 < *ń ˈkuːostaj = kostanj, ˈsüːkja ‘suknjič’, ˈuːsje = 
usnje, ˈküːxja = kuhinja, čebeˈjåːk = čebelnjak 
(Šekli v SLA 2.2: 272), ˈlẹːšjek = lešnjak 
‘lešnik’, ˈlüːkja, čˈreːšja, ˈkoː = konj, Imn 
ˈkoːji, Omn s ˈkoːami, Oed ž ˈjiːm, prid m 
kosˈtåːjof, 3ed naˈpeːja = napenja;
< *ń < *-nьj-/*-nъj- ˈžẹːgnaje = žegnanje, Imn ˈsẹːe ‘sanje’;
< kot prehodni j včasih pred d, s ˈmoːdrc = moderc ‘nedrc’, ˈaːder = oder 
‘pograd’, ˈpaːsxa105 = pazduha;
k < *t v skupini tn kˈnåːlo = tnalo;
v skupini tl kˈleː ‘tla’,106 Mmn na kˈleːx; 
< * v primeru ˈkeːd = teden, tˈrẹːki = tretji;
g < *d v skupini dn v 
primeru
ˈpaːg107 = poldan, poˈpoːg = popoldan;
< *k v položaju 
pred zvenečim 
nezvočnikom
gˈdaː = kdo, gˈdeːr = kateri;
f < *v pred nezvenečimi 
nezvočniki108 in v 
izglasju
mˈliːnčofka = mlinčevka ‘potica’, bezˈgåːfka, 
kˈriːfc = krivec ‘severni veter’, ˈčaːrf = črv, 
ˈbaːrf = brv, kˈriːf ~ ˈkaːrf ‘kri’, Med f ˈkaːrvi, 
Imn fsi sˈveːti, Rmn ˈzoːbof, čˈraːf, ˈkoːjof 
= konjev, ˈlåːsof = lasov,109 prid m zdˈraːf, 
ˈsiːf = siv, kosˈtåːjof, ˈjåːf, škˈlẹːmpaf = šepav, 
zdˈraːf, ˈpüːŋklaf ‘grbast’, ˈžiːfč, kˈriːžof 
(ˈpoːt), fˈpiːti = vpiti, fˈsiːrti se = vsiriti se, 
fˈčeːra ‘včeraj’;
102 Le v primeru ˈwüːxa = uha ‘uho’, tudi uˈxaː, je zapisana proteza w-.
103 Toda Red uˈšiː.
104	 V	gradivu	zapisan	tudi	kot	.
105 Tudi ˈpaːzduxa.
106 Tudi tˈleː.
107 Toda tudi oˈpaːdne, poˈpaːdne.
108 Toda v gradivu tudi ˈaːca = ovca in pˈraː = prav.
109 Tudi ˈlåːso.
191Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
f < *lK in *-l pred nezvenečimi 
nezvočniki v izglasju
ˈvuːof = vol, ˈkuːof = kol, pleˈvẹːf = plevel 
‘pleva’, fiˈžọːf = fižol, ˈpåːfc = palec, kaˈzåːfc 
= kazalec, zˈdoːfc = zdolec ‘vzhodni veter’, 
ˈjẹːfša = jelša, prid m ˈbẹːf = bel;
< - < *u- pred nezvenečimi 
nezvočniki
fˈkaːzati = ukazati;
š < *šč peˈšiːca = peščica ‘pest’, pˈgiːše, ˈpiːšala = 
piščala ‘piščal’, straˈniːše, topoˈriːše, pˈšåːnc 
= piščanec, pˈšẹː = pišče, ˈküːšar = kuščar, 
ˈgọːša ~ ˈgoːša = gošča, Imn kˈläːše = 
klešče, 1ed ˈiːšem;
< *xč ˈniːšer ‘nihče’;
< *s po prekozložni 
asimilaciji
šˈtọːrš ‘storž’;
v soglasniški skupini 
sk-
šˈkaːrja = skorja (prim. Ramovš 1924: 293).
 3.3.3  Prozodija
Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *, sekundarno 
tudi naglašenih issln. *- in issln. *-. Govor pozna vse splošnoslovenske na-
glasne spremembe (pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, umik na prednaglas-
no dolžino, nastanek novega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa umik 
na prednaglasno kračino (ˈvuːoda, ˈžiːena) in nadkračino (ˈmiːegla), mlajši umik 
naglasa z zadnjega kratkega odprtega in zaprtega zloga (ˈuːotrok) ter umik nove-
ga cirkumfleksa (ˈšiːvaŋka, ˈọːtavič, ˈguːosenca), kjer so vsi novonaglašeni samo-
glasniki dolgi. 
 3.3.4  Izguba glasov
issln. Gradivo
 < *i v položaju KiK v prednaglasnih 
zlogih
pˈšåːnc, pˈšẹː = pišče, sˈraːta, žˈvaːti = 
živeti, 1ed žˈviːm, 2ed žˈviːš, 3ed žˈviː, 1mn 
žˈviːmu, 2mn žˈviːte, 3mn žˈviːju, del -l ž bˈlåː;
v ponaglasnih 
zlogih
proˈcẹːsja, ˈjẹːtka, ˈjuːžna ‘malica’, ‘kosilo’, 
kˈlåːdvo, ˈküːxja, fˈsiːrti se = vsiriti se, seˈsiːrti 
se, 1mn ˈviːdmu, mˈlåːtmo, ˈnaːsmu, 2mn 
ˈviːste, mˈlåːtəte, ˈnaːste, 3mn ˈviːdju, 
mˈlåːtjo, ˈnaːsju;
v priponi -ica v *K-ica ˈguːosenca, ˈvaːverca, ˈkiːsca, ˈpåːlca, ˈviːlce, 
ˈvaːnca, žˈniːderca, zaˈnaːxtənca;110
110 Toda tudi: podˈrüːžnica, sˈvoːčnica, ˈsaːnčnica, šˈmaːrnice, ˈmaːrzlica, ˈoːšpice, pˈriːžnica, 
ˈkọːrbica itd.
192 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
-i v nedoločniški priponi -ti111 mˈlåːtit, sˈkåːkat;
< *e položaju Ke(K) ponˈdeːlk,112 ˈpaːg = poldne;
< *ę v priponah *-ęc,*-ęk ˈzåːjc, ˈpåːk;
< *a redko v položaju KaK del -l ž poˈvẹːdla;113
< *ǫ redko v položaju KǫK sˈteːska = soteska;
< *ə v položaju KənK, Kən/Kəm/Kəĺ/
Kəc/Kək
kaˈzåːfc, sreˈdiːnc, prsˈtiːnc ~ prsˈtaːnc, 
meˈziːnc, kˈriːfc ‘severni veter’, stuˈdeːnc 
~ sˈtüːndenc, ˈmaːsc, bratˈråːnc, ˈkuːozọc, 
ponˈdeːlk, ˈtuːork, revmaˈtiːz, ˈžiːfč, ˈkeːd, 
ˈjiẹːd, ˈsẹːd, ˈaːs, ˈžẹːg, ˈkåːš, ˈpåːrk = 
parkelj, kˈrẹːmp, čˈmaːr;
< *-l večinoma v položaju za soglasnikom 
v del -l m ed
otˈpaːr = odprl, zmˈliːe = zmlel, vˈzẹː ~ vˈziːe = 
vzel, ˈbiː = bil;
n < dn- ˈniːes = dnes ‘danes’;
< vn- tˈråːnik = travnik;
s < vs- ˈseːnsveti = vsi sveti;114
< st(n)- ˈvüːsnica = ustnica;
d < td ˈpẹːdeset, ˈšẹːsdeset.
 4  Sklep
Govor kraja Zibika (SLA T334) izkazuje definicijske lastnosti južnoštajerske na-
rečne ploskve južne slovenščine. Zanj je značilna sekundarna podaljšava večine 
issln. kratkih naglašenih zložnikov v zadnjem besednem zlogu. Govor v naglaše-
nih zlogih zato ne pozna kolikostnih nasprotij. 
V dolgem vokalizmu je s številnimi dvoglasniško-enoglasniškimi dvojnicami 
tipa aː/eː (starejši refleks) – ẹː, aː/oː (starejši refleks) – ọː, åː – aː, iː – iː, uː 
– uː/üː izražena srednještajersko-kozjanska prehodnost zibiškega govora (prim. 
kozjanski govor Bistrice ob Sotli (Gostenčnik 2022a) in bizeljski govor Kapel 
(Gostenčnik 2023).
111	 Če	v	arhivu	SLA	tak	zapis	ni	napaka	in	gre	morda	za	namenilnik,	saj	je	v	zapisu	Mire	Založ-
nik	v	nedoločniku	večinoma	končaj	-ti brez onemitve, npr. vˈzeːti, cveˈteːti, tarˈpeːti, noˈsiːti, 
 ̍daːlati, stroˈjiːti, teˈsåːti, ˈžåːgati, ˈbiːti	 itd.	 Vendar	 pa	 ima	 tudi	 Orač	 2013	 kot	 nedoločnik	
večkrat	zapisano	»kratko	obliko«,	npr.	 ˈseːkat	(V171.01	cepiti	(drva	na	drobno)	in	V171A.01	
sekati),	mˈleːt	V188.01	mleti,	 ˈmeːst	V196.01	meti,	kožuˈxåːt	V198	 ličkati,	mˈlåːtit	V293.01	
mlatiti, koˈsiːt	V312	kositi	itd.
112 Toda ˈčliːenek.
113	 Primer	potrjen	s	terenskim	preverjanjem	v	začetku	leta	2024.
114 Toda tudi fsi sˈveːti.
193Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
  Krajšave in Kratice
D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslo-
venski; JV = jugovzhodni; m = moški; M = mestnik; mn = množina; O = orodnik; prid = 
pridevnik; R = rodilnik; s = srednji; SLA = Slovenski lingvistični atlas; sln. = slovensko; 
srednještaj. = srednještajersko; štaj. = štajersko; T = tožilnik; T000 = točka; Z = zahodni; 
Zi. = Zibika; ž = ženski
  Literatura in viri
Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj 
– Marko Snoj – Metka Furlan, uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Založba 
ZRC, 2005.
Furlan 2005 = Metka Furlan, Iz primorske leksike, Annales 15.2 (2005), 405–410.
Furlan 2016 = Metka Furlan, Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji, Ljubljana: Založba ZRC, 
ZRC SAZU.
Gostenčnik 2022a = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), 
Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123.
Gostenčnik 2022b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397), 
Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 125–149.
Gostenčnik – Kenda-Jež 2023 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora 
kraja Gomilica (SLA T392), Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 287–313.
Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – 
Mojca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni 
zapiski 28.2 (2022), 75–87.
Gostenčnik 2023 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349), 
Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 267–285.
Jakop 2022 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Slivnice pri Celju (SLA T331), Jezikoslovni zapiski 
28.2 (2022), 89–106.
Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA 
T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151–168.
Orač 2013 = Urška Orač, Govor v Zibiki, diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 
2013.
Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja-
na: Učiteljska tiskarna, 1924.
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična 
revija 14.1–4 (1963), 25–78.
SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komen-
tarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 2.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – 
Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 3.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje 2: komentarji, ur. Jožica Ško-
fic – Matej Šekli – Nina Pahor, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023 (Jezikovni atlasi).
Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU, 2018.
Založnik 1960 = Mira Založnik, Govor vasi Zibika, Okolica Šmarja pri Jelšah, Arhiv Slovenskega 
lingvističnega atlasa, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1962 (rokopis).
194 Jožica Škofic  Fonološki opis govora kraja Zibika ...
  Summary 
A Phonological Description of the Local Dialect of Zibika (SLA Data 
Point 334)
This article presents the basic phonetic and accentological characteristics of the local dia-
lect of Zibika (SLA data point 334). The phonological description of this local dialect 
is based on dialect material recorded by Mira Založnik in 1960. The local dialect shows 
the defining characteristics of the southern Štajersko (Styrian) dialect base of southern 
Slovenian. Synchronically, it is part of the Srednještajersko (Middle Styrian) dialect in the 
Štajersko (Styrian) dialect group. It does not exhibit quantitative or qualitative oppositions 
in stressed syllables because this local dialect is characterized by secondary lengthening of 
stressed syllabic nuclei in final syllables that were originally short in the vowel system. In 
the long vowel system, Srednještajersko–Kozjansko (Middle Styrian–Kozjansko) dialect 
transitivity of Zibika local dialect is expressed by diphthong–monophthong doublets of 
the type aː/eː (older reflex) – ẹː, aː/oː (older reflex) – ọː, åː – aː, iː – iː, and uː – uː/üː.