Poitnlna v gotovini platana.
Letnik XXXII.
Številka 5.
hhaja poljubno, najmanj Pa Štirikrat na leto. Posamezne Številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din.
V »JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom.
imiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Cela stran 300 Din,
'/2 strani 150 Din,
'/< strani 80 Din ■/s strani 40 Din,
'/is strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 1. novembra 1928.
Vesti starešinstva.
1.	■ ''' '
Odborova seja.
Odbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana ima v Petek, dne 28. decembra 1928 ob x/il 1. uri dopoldne v Ljubljani v »Mestnem domu« svojo sejo.
Dnevni red:
1. Izvršitev sklepov skupščine.
2. Razpis podpor iz podpornega sklada.
3. Določitev kraja in dneva prihodnji skupščini.
4. Razdelitev podpor iz 2% gasilskega sklada.
5. Sodelovanje župnih načelnikov pri pristopanju Članstva v »Samopomoč«.
6. Rešitev došlih vlog.
7. Izpopolnitev »Kongresnega odbora«.
8. Predlogi in nasveti.
9. Raznoterosti.
i i
Članarina za leto 1928./29.
14.
Tehnični odsek.
V smislu skupščinskega sklepa je podVzel tehnični odsek vse potrebne korake, da zbere gradivo ter pripravi za prihodnjo sejo, oziroma za skupščino.
„Samopomoč ■
Ä Članarina za vsakega rednega člana po sklepu skupine JGZ za poslovno letel'1928./29., t. j’, odj 1. junija 1928 31. maja 1929 »naša po 3 Din.
, Članarino plača vsako društvo iz svoje društvene *?|agajne za vse svoje člane naravnost JQZ in ta razdeli panarino tako', kakor je določila skupščina doslej vsako eto, dočim' po 1 Din od člana vknjiži v sklad za postavi-Spomenka blagopokojnemu starosti Franu Barletu. članarina mora biti po členu 7., točka 2. zveznih pravil ^Plačana najkasneje do 1. decembra vsakega leta. Druida opozarjamo, naj nikar ne zamudijo danega .roka, r bi se jih sicer pači1. 7., toč. 3. zveznih pravil ne moglo u'PoŠtevati pri razdelitvi podpor.
.y Koncem oktobra je na članarini zaostankov še v G. -• 202 društev. Za dobavljene tiskovine je še tudi dokaj j^uštev na dolgu. Izterjavanje stanc obilico časa 'in de-‘arja. Dolžnost vsakega je 'točna poravnava terjatev ter '/varno in nemudno dopisovanje, brez katerega si ne mo-,emo misliti .rednega 'poslovanja sploh. Vsi dopisi naj I ^^prepotrebni datum, stvarnol vsebino in vljuden 'ton, akoršnjega se poslužuje vedno in vselej zvezno vodstvo aprarn župnim in društvenim načelništvom.
Podpore iz 1% in 2% skjlada.
s, 'Veliki župan mariborske oblasti je predal gasilski ttia^K dne 9' ^obra t- 1- v oskrbo Oblastnemu odboru ^^orskemii, kateri bo odslej razdeljeval podpore. Vse 2veSnje nasloviti na ta naslov in vlagati potom žup na zo kakor doslej s potrebnimi računi in dokazili. bor v°ječasno predajo ljubljanskemu oblastnemu od-11 naznanimo vsem G. Ž. te oblasti pravočasno.
'Novoizvoljeni odsek je imel dne 15. septembra t. 1. svojo prvo redno sejo', vzeli poročilo o stanju in delovanju upravitelja na znanje, ugotovil, da niti društveni, niti župni .načelniki ne delujejo zadovoljivo v prid »Samopomoči« za porast števila članstva. Takoj ob ustanovitvi so se le redki izmed: njih posvetili podrobnemu delu v dobrobit članstva. Zvezni odbor naj sklepa v prvi seji o nadaljnji usodi te ustanove ter pozove vse župne načelnike, da z vso doslednostjo širijo «red članstvom1 zanimanje k pristopu novih članov po geslu: »Vsi za enega, eden za vse« ten skrbijo za redno Vplačevanje članarine, ker so po veljavnih' določilih društveni načelniki osebno odgovorni za nastalo škodo dedičev pri zakasnitvi nakazila. Število članstva se krči vedno, ker mladi trumoma izstopajo, misleč, da se ne postarajo nikoli in da mlademu ni treba umreti.
Vsled malomarnosti so motali dediči čakati tokrat nad 2 meseca na izplačilo 66.—75. slučaja. Ponovni opomini in pogoni niso zalegli nič 5n je po dblgih dveh mesecih še na dolgu 50 društev, za predzadnji pa še 6 društev. Dedičem povejte prave krivce tega zavlačevanja!
Po seznamu je umrlo v tem letu 45 članov v 10 mesecih, lani 30 v 8 mesecih; skupno torej 75. Današnje stanje je 2700. Za 76.—85. slučaj razpošljemo; položnice v kratkem.. Nakažite v roku 4 tednov novo članarino brez opominov! Upravnik ne more vrSiti dolžnosti s prazno blagajno! Danes plačaš za druge, jutri morda že drugi za tvoje svojce; saj ne ve nihče, kdaj se poslovi iza vedno. Naj nikogar ne manjka v »Samopomoči«! Veličastna gasilska armada ima doslej le sramotno malo članstva v tej priznano blagodatni ustanovi.
66.	Višnja gora: Bernik Ivan, 57 1., t 15. 6.	1928, Din	2700.
67.	Laško: Gradt Karl, 39 1., t 27. 7. 1928,	»■	2700.
68.	Studenec-Ig: Uršič Anton, 57 L. t 4. 8.	1928,	»	2700.
.69.	G. Radgona: Koler J os,, 81 1., t Ul. 8.	1928,	»	2700.
70. Zavrstnik : Pečar Ivan, 81 1., t 12. 8. 1908,
71. Rečica ob S.: Venek Ant., 57 1„ t 17. 8. 1928,
72. Gotovlje: Piki Franc, 48 1., t 19. 8. 1928,
73. Zerkovci: Hercog Anton, 57 L, t 8. 9. 1928,
74. Ljubno v S. d’.: Budna J.. 37 1., t 10. 10. 1928,
75. Tržič: Kogoj 'Rok, 45 1., T 17. 10. 1928,______
2700.
2700.
2700.
2700.
2700.
2700.
prištevši doslej že izkazanih 65 posmrtnin_ torej za 75 posmrtnin je izplačanih
' Din 27.000 » 233.787 Din 260.787
NAROČAJTE „GASILCA“.
Odkritje spominske plošče prvemu starosti in ustanovitelju JGZ.
Na iniciativo in s požrtvovalnim sodelovanjem' ga. Josipa Lapajheja, šolskega upravitelja v Cerkljah pri Kranju,, je prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Cerkljah pri Kranju odkrilo dne 19. avgusta t. 1. spominsko ploščo na hiši, v kateri je zagledal luč sveta nedavno preminuli France Barle, ustanovitelj in prvi starosta J OZ.
Že mnogo pred napovedano uro odkritja so se pod Kamniškimi planinami v slikovitih Cerkljah, ki so se za ta dan oblekle v praznično obleko zelenja in visokih mlajev, začele med pokanjem topičev zbirati nepregledne množice gasilcev in drugih častilcev visoko zaslužnega staroste. Prišli so poleg drugih deputacija JQZ s sedanjim starosto^ g. Josipom Turkom na čelu, gasilna društva in številne deputacije iz Ljubljane, Kranja, Tržiča, Bleda, Radovljice ter zastopstva skoro vseh gasilnih društev Slovenije.
Malo pred' tretjo uro se je v glavni ulici formiral slavnostni sprevod s prapori na čelu. Praporom' so sledile belo oblečene deklice, mengeška godba, narodne noše, gasilci na konjih, starešinstvo JGZ in' gasilci V četverostopih. V najvzornejšem in imponujočem redu je sprevod dospel pred rojstno hišo pokojnega slavljenca. Ko je kranjski pevski zbor pod vodstvom ga. prosvetnega referenta Rusa odpel Jenkovo »Molitev« in Ferjančičev »Pozdrav«, je g. Josip Lapajne v lepo zasnovanem slavnostnem govoru opisal pokojnikove zasluge ter med grmenjem1 topičev skinil zaveso s spominske plošče iz črnega marmorja. Slecfita sta govora sedanjega staroste JGZ g. Josipa Turka in načelnika kranjske gasilske župS ga. Janko Sajovica, ki sta v vznešenih besedah ocenila pokojnikovo delo na polju požrtvovalnega človekoljubja.
Po izvršeni defilaciji vsega prisotnega gasilstva pred starosto JGZ g. Turkom je krenil sprevod na bogata okrašeni vrt ga. Lapajneja, kjer se je vršil prijateljski sestanek gasilcev in drugega občinstva iz bližnjih in daljnih krajev.
Tako se je gasilstvo poskusilo oddolžiti za njegove zasluge ustanovitelju in prvemu starosti JGZ.
Daleko čez 1000 mrtvih.
Grozoviti požar gledališča v Madridu na Španskem.
Dne 23. septembra je izbruhnil med dejanjem na odprtem prizorišču v gledališču »Novedades« požar, 'ki je bliskovito zajel celo gledališče. Požar je nastal, ker so vsled kratkega stika, električne hruške popokale ter so se hipoma vnele kulise 'ter obleka igralcev. Ljudstvo je drvelo kot noro proti izhodom in so se pri istih dogodili grozni čini. Ljudstvo je padalo in preko živega jeza je drvela razbesnela druhal, dokler tudi ona ni vsled stiske pokapala. V tej grozni paniki so si nekateri delali pot z nečloveškimi sredstvi. Razmesarjena trupla so nam dokaz. kako srdit je bil boj za izhode. V gledališču je bilo 3000 gledalcev in od teh se je rešilo nepoškodovanih le približno 700 oseb, 400 je bilo težko, 600 pa lahko ranjenih in ostalo je našlo grozno smrt v ognju. Nimam namena naštevati tukaj še več ‘grozot tega požara, ampak sledi naj nauk za nas gasilce.
Kakor bo vsakemu gasilcu znano, imajo vsa gledališča takozvani železni zastor, katerega se v slučaju nesreče spusti in ni mogoče, da bi prišel ogenj iz odra v prostor za gledalce. Nesreča je hotela, da je naprava za spuščanje tega zastora odpovedala ter je tako našel ogenj prosto pot na vse strani. Ako bi bila gasilska straža na mestu in preizkusila, kakor je predpisano, prej ta zastor, ne bi bilo te grozne nesreče. Pri tej nesreči je dokazano, da je gasilstvo v vsakem oziru odpovedalo. Nauk za nas pa bodi, da vršimo povsod in vselej natanko našo dolž-
nost in preprečili bomo marsikatero nesrečo. Ognjena varnost pri gledališčih je pa tako važna, da si štejemo v dolžnost in poučimo naše članstvo o isti ter bodem« v eni bodočih številk prinesli daljši članek o ognjeni varnosti v gledališčih, kar velja tudi za naše podeželske odre.	.■	,	,	■	'
Kakšne naj bodo naše gasilske prireditve?
(Nastopa 1. 19127./1928. prost. gas. društva v Središču ob Dravi.)
Že več let se mirno in neopaženo udeležujem1 vseh pokrajinskih in krajinskih zletov JGZ in tudi večjih gasilskih prireditev bodisi ob tej ali ioni priliki.
Značilen za gasilske prireditve je enoličen in vedno se ponavljajoč pirogram1, kakor sledi: pozdravi, sv. maša, mimohod, velika ljudska veselica itd. Torej tako malo — skoraj nič gasilskega, razven vedno žejnih gasilcev, ki s0 dostikrat še našemljeni z rdečimi šopi ali peresi, z zlatimi portami obrobljenimi čepicami, z bluzami .z več vrst našitimi svetlimi gumbi, z raznimi nepotrebnimi »žnioreaffli« in končno z nerodnimi dolgimi sabljami. Te posebnosti naj predstavljajo gasilske vrste? Največ pomilovanja pa so vredni tako adjustirani višji društveni, da celo župni dostojanstveniki, ki bi morali biti kot taki gasilcem' vzgled, pa sami najbolj nasprotujejo predpisom' JGZ.
Zašel sem’ predaleč. Moj namen ni bili kritizirati v tem članku gasilce kot take, ampak v prvi vrsti izraziti svoje mnenje, kake naj bodo odslej naprej naše prireditve.
Pojdimo za leto dni in nekaj mesecev nazaji V duhu vidim vzorno popoldansko vajo o priliki pokrajinskega zleta JGZ v Središču ob Dravi, dne 14. avgusta 1927. Godba zaigra koračnico in že prikoraka v strumnem iu samozavestnem1 koraku četa srediških gasilcev in se razvršča točno po določenem načrtu k nastopu za gasilske vaje. Na povelje s trobko svojega poveljnika izvaja domače gasilno društvo v skladu istočasno vaje na vsem in z vsem1 razpoložljivimi orodjem — točno po obstoječih predpisih JGZ. Gledalce je zadivila enotna izvedba, točno vsestransko kritje, obrati, strumni do, in odkoraki, zato po končani vaji niso štedili iz odobravanjem. Navdušeno, pohvalno priznanje starejših, izkušenih in zaslužnih gasilcev je bil jasen dokaz, da je bila vaja brezhibna in da so bili središki gasilci na svojem mestu.
Tudi letos sem1 sie odzvali vabilu središkega gasilnega društva in se udeležil dne 8. septembra II. javnega nastopa, kakor so ga1 nazvali na svojih skromnih lepakih" Prva točka dnevnega reda je bila — proste vaje gasilcev s sekiricami. Ali je mogoče, da to podeželsko gas. društvo — sicer v trgu — nastopi prvo izmed v JGZ včlanjenih društev s prostimi vajami s sekiricami? To kmetsko društvo torej prvo v malem' posnema naše severne tovariš na Češkem, kjer tisoče iti tisoče gasilcev nastopa s prostimi vajami s sekiricami, lestvami, s samaritanskimi vajami itd., ki že dolgo vrsto let nudi s svojimi veličastnimi, očarujočimi ,in navdušujočimi nastopi pravo sliko gasilskega delovanja.
Toda bilo je vendar res! Strumnih korakov prikoraka četa srediških gasilcev na vadbeni prostor, kjer V popolni gasilski opravi s čelado izvaja po taktu godbe 4 sestave prostih vaji s sekiricami z natančnostjo in dovršenostjo, ki jo pač lahko dosežemo samo z vztrajnim, požrtvovalnim in vestnim’ pripravljanjem. Take nastoPf smo bili vajeni Videti samo pri vzornih nastopih naših telovadnih organizacij. Zatem so sledile osnovne vale tamošnjega naraščaja 'z brizgalno in končno velika tekme ročnih in motornih brizgaln. Program1 in izvedba sta dokazala, da društvo vsestransko pridno deluje.
Tovariši! To nam bodi v spodbudo, da nfe držim0 križem rok, ampak vztrajno, marljivo in smotreno de-
jamo v povzdigo ugleda naših gasilskih vrst. To kar je izvedljivo v malemi je tudi v velikem— v župl in v zvezi.
Zganite se, čas hiti! Vsaka dobra stvar treba časa. S podvojeno silo na dtelo in vsestransko: izpopolnjevanje, da nas Vseslovanski gasilski kongres v UuMfani 1. 1930. najde v skrbni pripravljenosti in popolni dovršenosti.
Gašenje na deželi.
Nebroj požarov v minulih letih, osobito pa toliko Požigov nas sili z vsem' silami, da izboljšamo naše gasilstvo in to. posebno na deželi.
Podeželska gasilna društva prihite navadno k velikim požarom in so skoraj vsikdar prisiljena vse^svoje delo obrniti na sosedna poslopja, da se požar ne širi in da ne pogore eele ulice ali cela sela.
Temu pridemo v okom, da polagamo čim večjo važnost na alarm.
Naj so naša podeželska gasilska društva še tako dobro opremljeha — kar pa sicer pri nas še dolgo ne bode — vendar zavisi ves uspeh njih delovanja na po-žarišču vendar le od hitrosti,, s katero dospe društvo na Pogorišče. Iz tega vzroka polagam veliko važnost na^ to, da imajo društva dobro organizirano alarmsko službo, eventualno priporočam: za kraje, kjer 'imate električno napeljavo, da si napravite na najvišja poslopja, osobito Šolo — sirene, ki pokličejo v slučaju požara tudi od doma oddaljene gasilce. Čim krajši je čas med izbruhom požara in prihodom gasilcev na pogorišče, tem večji bode naš uspeh.
In če so podarti vsi ti predpogoji, potem pač spada semkaj tudi izobrazba vsakega posameznega člana. Vsak elan naj bode tako izvežban, da bode lahko delal pri brizgalni sam, ali pri ceveh — ali pa pri reševanju ljudi, Živine ali drugih predmetov. Doseči moramo, da tudi najmanjši oddelek napade ogenj uspešno.
Ognju— temu strašnemu elementu, ki nastopi trenutno, ki je tako nevaren vsled svojega 'hitrega razširjanja, treba se tudi hitro in z vso silo upreti; to je jfädro ysega gašenja.
Ne mnogo orodja in množica gasilcev bode razširjeni ogenj uspešno pogasila, ampak le dobro izobraženo Gasilstvo.
Ne množica, ampak dobro šolano in disciplinirano ntoštvo nam ie porok, da se bode orodje rabilo pravilno. Vsak mož mora znati kam spada in kaj ima storiti.
Ves uspeh pri gašenju je v največ slučajih odvisen
tega. kako napadem ogenj. Da se to nauči je treba 'mnogo vaje in 'dolgoletne prakse.
Po teh kratkih uvodnih besedah preidem pa na jedro stavljenega vprašanja, to je do »Gašenja na dleželi«.
Razmere pri podeželskih gasilskih društvih v naši Yvezi pač niso povsod enake. Tu so boljše, tam’ slabše.
Pač to odvisno od občin in ljudstva v koliko je to naklonjeno gasilnim društvom. Navadno pa izuči naše ljudstvo Melika nesreča in skušajo potem popraviti, kar se še da. Navadno pa ie vzrok, da gasilstvo ne napreduje, pomanjkanje zanimanja, lenoba ali pa celo skopost.
Danes po 10 letilil hudo vojne pa sc da težko in le z Velikimi žrtvmi nadomestiti to, kar se je zamudilo prej v dobrih časih. Povdariti pa moram, da je napredovanje J?ri naših gasilnih društvih hvalevredno, a vkljub temu še ne bodemo hitro dosegli brate Čehe ali naše sosede Pa severu. J . čut samoobrambe pa nam veleva, da si ne naba-vimo samo času primerno orodje, ampak da tudi naučimo taktični postopek pri napadanju1 ognja, tega sovražnika, ki je uničil v zadnjem času toliko narodovega Pl1ernoženja.
. Ravno naobrazba in postopanje pri požaru je tolikim 5as>lnim društvom in gasilcem neznano. Navadno najemo kolikor toliko primerno orodje in tudi dobro-v°Un.o članstvo, a' samo s tem nam ni pomagano.
Jz tega vzroka pa najdemo pri gašenju ravno na deželi toliko neuspehov, to pa ker nima članstvo prilike priučiti se nastopu pri ognju.	1
Znan je slučaj, ko |e našlo 5 gasilcev nekega podeželskega društva smrt pod podirajočim se zidom.
Ali je bilo to potrebno? Priznati moramo, da tukaj niso bili poveljniki na mestu, da niso bili dovolj zmožni za tako odgovorno mesto. To nas uči, da je treba pri izbiri poveljnikov polagati v prvi vrsti ozir na njega zmožnost, treba jih je dovolj izobraziti v primernih tečajih. Želim1 si pa te čase, ko bode moral vsak novo izvoljen poveljnik zaobljubiti se, da bode obiskal tečaj in napravil izpit za poveljnika. Če sem navedel ta nesrečni slučaj, nisem hotel mogoče malim društvom kaj predbacivati — ne, ampak učiti se je treba in ne čakati, da nas prej poišče nesreča. Ako bodemo storili vsi svojo dolžnost ter obiskovali pridno tečaje; župe in zveze pa za iste skrbele — šele tedaj bodemo postali res vredni člani tako lepe organizacije.
iNa deželi je predvsem potrebna hitra pomoč, to pa iz vzroka, ker na deželi imamo hiše postavljene iz materijah, ki ne kljubuje toliko ognju, kakor stavbe v mestih. Naše slamnate strehe in še lesene bajte so pač velik vzrok, da se požari na deželi hitreje širijo kot v mestu. Opozarjam: samo na ognj v Apačah na ptujskem polju, kier je bilo v teku par minut čez 50 objektov v plamenu. Na drugi strani je alarmiranje našega članstva še tako neokretno, da je včasih hitra pomoč nemogoča. Veliko težavo dela našim gasilnim društvom še vprega. Včasih je treba tekati od’ enega do drugega predno se izprosi potrebne konje. Tu nas pač vse premalo podpirajo Oblasti. So to Vzroki, ki ovirajo gibčnost in hitrost naših društev ter je dolžnost nas vseh, da pridemo temu v okom. Podeželskim društvom priporočam bolj bahavo avtomobilov za vprego, kot motorne brizgalne; kajti bodite prepričani, da je in ostane dobra ročna brizgalna kraljica brizgaln, ki nikdar ne odpove. iPustimo pa tudi prapore in si nabavimo .rajo dobro orodje.
Še en velik greh naših društev moram1 omeniti. Samoljubje je dostikrat vzrok, da pogori toliko ljudskega premoženja. Poveljnik,'prišedši k požaru, mora takoj pregledati, če bode on s svojim članstvom obvladal ogenj, če ne — je njegova dolžnost, da zaprosi sosedna, če mogoče mestna z modernim orodjem opremljena društva za pomoč.
Poveljnika, ki bi opustil kaj takega, bi bilo treba kaznovati. Opozorim samo na ogromno škodo, ki jo je napravil ogenj letos pri Hamburgu samo iz tega vzroka, ker domači poveljnik ni zaprosil za pomoč.
Če se oglasi rog ali plat zvona, hite nbjbližji člani v popolni opremi takoj1 k ognju, ko hite vsi ostali v gasilski dom, da najhitreje odpravijo orodje k ognju.
Gasilci, ki pribeže najprej k ognju se v prvi vrsti prepričajo, če so v gorečih poslopjih ali v onih, ki so v nevarnosti, še ljudje — posebno na otroke, starce in bolnike se rado pozabi — ter iste rešijo, šele potem spravijo s pomočjo sosedov živino iz hlevov. V prostorih, do katerih še ni segel ogenj, je treba zapreti okata in polke ter vsa vrata, da se tako prepreči hitro razširjanje ognja, čeravno je to le majhen odlpor. Zatem se spravi na varno vozove, orodje, vprega, pohištvo itd. Vse oddamo sosedom' v shrambo ali pa postavimo k rešenim stvarem stražo, kajti nikjer se ne krade toliko, kot ravno pri ognju.
Reševanje živine iz gorečih poslopij je mnogokrat zelo težko, ker nočejo navadno živali iz hleva, in če so že srečno zunaj, zbeže navadno nazaj. Najlažje spravijo živali iz hleva domačini, katere žival pozna. Velike živali vodimo posamič iz hleva. Konjem in govedi lahko vržemo vrečo ali kaj podobnega čez glavo, da ne zdivjajo, ko jih vodimo ven. Konje najlažje spravimo na prosto, če vržemo opremo čez nje. Svinje se mora s silo in posamič spraviti 'iz hleva. Kuretino je najbolje, da damo v vrečo in jo je treba zunaj dobro zavarovati, ker drugače sama zbeži v ogenj. 1
'Hleve j:e treba vsikdar izprazniti, če so tudi samo napolnjeni z dimom, kajti isti škoduje živalim ravno tako, kakor ljudem. ,
Če jo pribežalo k ognju dovolj ljudi, morajo isti razširitev požara skušati zabraniti' s škafi al'i ročnimi briz-galnicami, ki se najdejo često pri hišah.
Priporočati je — oziroma predpisano naj bi bilo, da ima vsako selo majhno pripravoza gašenje,. Seveda pride v poštev v prvi vrsti mokro gašenje, v drugi vrsti pa gašenje s kemičnimi pripravami.
Tako smo napadli ogerij takoj v njega postanku. Ako smo bili dovolj urni in imeli srečno roko, smo ogenj že zadušili še predeni je prispelo gasilno 'društvo z orodjem; kajti med temi časom smo že tudi alarmirali gasilce.
Ko se pripelje gasilno društvo, vstopijo že na pogorišču se nahajajoči gasilci ter opo-zorijo na posebno nevarna mesta, kje se dobi voda itd. i
Že uvodoma sem omenil, da bode gasilno društvo ob svojem, prihodu že našlo velik požar. Goreče poslopje je navadna že v ogniu tako, da na njega rešitev ni misliti. Iz tega vzroka se bode izvršil ves ilaš napad za tem, da rešimo sosedna poslopja in da se ogenj ne širi.
To doseči je naša prva dolžnost — seveda če smo prispeli pravočasno .in lahko rešimo goreče poslopje, bodemo isto rešili, saj s tem tudi preprečimo razširitev ognja. Pri gašenju nam je zopet upoštevati več -zelo važnih točk.
Ako gor: skedenj poln krme, potem' ne bodemo naravnali vodenega curka v dim goreče krme, ampak bodemo s curkom preprečili, da se ogenj1 ne razširi na postranska poslopja, to pa tem bolj, ker nam dostikrat primanjkuje potrebne vode.
Ako pa gori stanovanjska hiša ali hlevi, bodemo v nasprotju s požarom skednja. Ogenj napadli direktno. Pri stanovanjskih hišah ie ogenj vedno napasti od znotraj ter se približamo ognju čiml bolj in bolj. Tukaj je glavno načelo: Le odprti plamen napasti, in nikdar v dim in soparo brizgati.
'Brezmiselno1 ne rabi vode nobeno gasilno društvo: posebno pa ne na deželi, kjer imamo ročne brizgalne. Premislite koliko in koliko potnih srag pretoči ljudstvo, ki žene brizgalno.
Premnogokrat bi zadostovalo le pol vode in tukaj vidimo voditelja, če je na mestu.
Zopet glavno načelo je:
Najprej preiščlmo ognjišče in ogenj in šele potem brizgafmo.
Da bi morali imeti kraji, kjer primanjkuje vode, primerne cisterne, pač ne bodem dokazoval. Da voda ne zasmrdi in se na njej ne napravi led, ji primešamo nekaj »aquarola«. Cisterne naj vsebujejo vsaj po 100 m3 vode.
Na deželi delamo navadno s sesalnimi in tlaöilnimi brizgalnami. Ko vržemo sesalno cev v vodo pazimo, da ne pade cedilnik v mužo ali pesek, ampak dajmo cedilnik prej v kako drugo posodo ali jerbas. škaf ali zaboj in ga s tem' vred! vrzimo v vodo. Pri čisti vodi vržemo seveda cedilnik direktno v vodo.
V naglici se kaj rado dogodi, da se sesalne cevi pre--mnogokrat slabo zaškrnejo in posledica je, da ali ne dobimo vode, ali pa dobimo curek le sunkoma in prasketaje. To |e pa zopet povodi, da mudimo čas, ki bi ga rabili za gašenje. Zaradi tega ne povdarim dovolj, če ponovim, vedno in povsod delajmo s prevdarkom.
Neprijeten, dvojno .neprijeten je požar pozimi. Navadno ne skrbe društva za dobro prezimovanje brizgaln. V jeseni se brizgalna temeljito osnaži. Bati se namažejo ob tej1 'priliki, s stalno mastjo, ventili pa z glicerinom.
Ako pa rabimo brizgalno pozimi in se je bati, da nam zamrzne pumpa, potem' napolnimo brizgalno z vodo. ki jo pa med delom ne smemo izpustiti. Če pa je že prej vsled malomarnosti orodjarja zamrznila brizgalna, isto s toplo vodo segrejemo in istočasno pripravimo že sesalne cevi. da lahko takoj pričnemo s pumpanjcm, ko 'odpustijo ventili. 'Vsako segrevanje ventilov s špiritom ati posebnimi svetilkami pa odločno odsvetujem vsled neenakomernega segrevanja. Bolje je prej skrbeti za pri-
merno prezimovanje brizgalne, kakor na potem popravljati škodo.
Da nam ne zamrznejo cevi, je treba, ko počiva brizgalna, vkljub temu počasi pumpati vodo.
Sedaj pa k polaganju cevi!
Kolikokrat sem Videl, da se vlečejo cevi in natezu-jejo, dokaz, da gasilci niso dovolj poučeni. Cevi nesemo do brizgača in na povelje »Cev — stoj«, se iste položijo šele na tla. Da obdrži brizgač nekaj metrov cevi, ki mu jih spremljevalec v loku pripravlja, je samoobsebi umljivo. Tudi pri brizgalni ne smerno vzeti prektratko cev. Od brizgalne gre cev nekoliko metrov ravno in šele potem napravi potreben lok.
Notranji napad ognja napravimo na deželi pri požaru hiše ali hleva ravno tako, kot v mestu. Teže je to pri hišah, ki so krite s slamo ali' pa z deščicami, ki se vrste ena za drugo brez varnostnih zidov. Tu je gori naveden napad le tedaj mogoč, če imamo dovolj vode in dobre brizgalne.
Ognju se približamo', z mokrimi gobami na ustih čimi bolj: plazeč se do kraja1, od kjer ga najlažje napademo'. Tramovje in korfstrukturne dele je pač treba najprej pogasiti. 'Če pa je v plamenu cel hišni del. potem pač moramo od zunaj z obilno oddajo vode požar zapreti, saj sc v plamenih stoječa poslopja navadno itak smatrajo kot izgubljena. Tudi prt rabi lestev nismo nikdar dovolj previdni. Ako gasimo z lestve, mora zadeti voda ogenj s polnim curkom in z vso močjo, kajti takozvano Hepas^n»' berzganje, tako da pade razpršena voda na ogenj, nima smisla; nasprotno še požar pospešuje. Vedno gasimo od spodaj navzgor, in sicer tako, da zadene polni curek mesto, katero hočemo pogasiti, kajti le .močen curek ima smisel 'in le cin bode primerno ohladil goreči predmet.
Pri gašenju v notranjosti pazimo, da brizgamo vedno horizontalno in gasimo ogenj od roba odprtega ognja proti notranjosti. Reševanje hišne opreme pride šele V. drugi vrsti v poštev. Najprej vpeljemo, če mogoče istočasno z dvemi cevmi, gašenje, šele potem začnimo reševati različne predmete. Pri reševanju pa je treba zopet paziti r?e le na strehe z opeko 'krite, ampak tudi na slamnate strehe, kajtii ravno pri reševanju se zgodi mnogo nesreč, dosti več kot pri gašenju.
Ponos vsakega gasilnega droštva naj bode, da zapusti tia pogorišču od ognja očrnelo tramovje in druge lesene konstrukcije in ne kakor se tolikokrat vrši — le razvaline.
Ko smo tako pogasili ogenj, preidemo na pospravlja-njen .različnega tramovja, ki se je podrlo, da še pogasimo enventualno ostala ognjena gnezda. Nikdar pa ne polivajmo po nepotrebnem zidovja, da ne napravimo gasilci še večje škode kakor ogenj.
Podiranje od ognja nepodrtih delov, je prepovedano in tud'i nevarno.	'
Pr c dno končam moram še opozoriti na veliko napako gasilnih društev. Slovenec je vesel in ie rad tairt kjer so veseli ljudje. In tako obiskujemo gasilci kaj radi veselice sosednjih, včasih tudi ure oddaljenih gasilnih društev. Znan je Jslučaj. da je 'izbruhnil ogenj, ko Je bilo celo društvo na veselici — ravno sredi vasi in je pog^ relo 4 posestnikom vse. ker so se domači' gasilci veselih ure daleč od doma. Ako zapusti društvo domači kraj. ddločiti je na vsak način dovolj močno ognjeno stražo.
Tovariši! Ko končam, omenim, da sem Vam: predoČil Ie najvažnejše točke, ki jih naj upoštevamo pri požari*’ Določenih smernic ne moremd sestaviti, kajti vsak požar je drugačettf in ima dfrugačen potek. Smier in moč vetra igra veliko vlogo in mora to vsak poveljnik v prvi vrst:| in najbolj upoštevati.
Gasilca ne napravi knjiga, ampak izkušnja in vaja-Nikakor pa ne mislite tovariši, da je čitanje strokovnj1 listov in knjig nepotirebno. Dal Bog nam' mnogo taki'1 mož, ki bi nam Sldvenlcem napisali mnogo svojih izkušenj, da bodemo vsaj sledili narodom, pri katerih je £a' silstvo na višku.
Gasilna društva in naše občine.
Dopis iz članstva.
Večina naših gasilnih društev se bori za svoj obstanek! in to največkrat radi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje potrebnega orodja. Enemu manjka brizgalna, drugemu cev; in najdejo /se pa tudi društva, ki nimajo ne Prvega ne drugega, razen praznega gasilskega doma. Gotovo pa je, da manjka vsem potrebnega kredita za ^-asu primeirno modernizacijo naših prostovc/ljnih gasilnih društev.	'
Zato nastane vprašanje, kje dobiti sredstva? Z veselicami ni več tistih uspehov, kot po prevratu. Prostorov za dramatične prireditve večina društev nima. PocE-Pora 2% gasilskega zaklada komaj zadostuje za članarino in upravne stroške. Nazadnje je društvo še navezano na posamezne prispevke občanov, ki so ponavadi tud; malenkostni.
Dostikrat pride pri občnih zborih do burnih debat, ko blagajnik izkaže v isvojem blagajniškem poročilu večje |zdatke kot dohodke. Nevedni člani se jeze, češ. odbor Je slabo gospodaril, ker je napravil dolg. Posledice so različna podtikanja in prepir, kar pa društvu največkrat zelo škoduje.
Kaj pa naše občine? Nekatere občine se zavedajo, da morajo in da so dolžne podpirati oziroma vzdrževati Sasilna dtruštva. Najdejo se pa tudi ljudje in še celo žu-Pani in občinski odborniki, ki pravijo, da gasilna društva sploh niso potrebna, da so v potuho zavarovalnicam in Ker so prostoljne zato se morajo same vzdrževati.
Da to ni res bo vedel vsak pameten in vsaj nekoliko Socialno misleč človek, posebno kdor zasleduje reševale gasilcev pri požarih. Tam* se vidi kolika gospodarskega premoženja se ie že rešilo, ne da bi bilo kaj za-varovano, koliko gorja in človeških življenj se je otelo Pred gotovo smrtjo.
V resnici bi moralo biti drugače kljub temu. da je *e naša država mlada in da imamo v veljavi še star polarni red, se da zakonitim potom mnogo doseči pri oblinah. Svoje čase, ko so bila gasilna društva še redko Posejana po naših vaseh, so imele občine vso skrb 'in ‘Udi vso odgovornost v slučaju pdžarov. mnogokrat tudi Precejšnje stroške. Sedaj, ko je v vsaki večji občini, že ustanovljeno -prostovoljno gasilno društva se je breme °’0čine prenteslo na društva, zato je tudi dolžnost občine, da društva vzdržuje ali vjsaj znatno podpira.
* Ravno'sedaj, ko se bodo sestavljali občinski proračuni, je čas, da se bodo vstavile tudi primerne postavke vzdlržavanje gasilskih društev. Do sedaj se večina društev r?i brigala za take potrebe, ker so se še nekako rn°gla sama vzdrževati z veselicami itd.
Mogoče se bo še marsikje naletelo na odpor. Zato J.e Pa tudi naloga tovarišev občinskih odbornikov-gasilcev, ua stavijo pri proračunskih sejah energične in d(4bro utemeljene predloge. Qotovo je, da se bo vsaj nekaj doseglo, ^govarjati se ne bo upal nobeden, tud1! če {e nasprotnik **ase obče koristne humanitarne organizacije. Kjer pa ni ~-9bo,rnikov„ naj to stori društveni tajnik pismeno.
Oblastni odbor ljubljanski je pred kratkim razdelil sem; društvom, ki spadajo v njegovo področje, podpore *°. so v.ložila tozadevne prošnje. Že takoj v začetku vojega delovanja je pokazal, da ima dobro voljo in srni-el za napredek gasilstva v Sloveniji.
Nadalje bi bilo priporočati, da se naš strokovni list gasilec« bolj udomači v naših občinskih uradih, kajti tnu ^nina Jc ta^° malenkostna, da to zmore vsaka še
revna občina.
» Tovariši! Tudi od Vas vseh je veliko odvisno, kak-Sen bo uspeh.
dr. Zlasti ponekod se še vedno dogaja, da se član! ne e društvenih pravil, in da ne dajejo dobrega vzgleda,
oosebno kadar so v kroju. Opuščajte tisto slabo pri nas med Slovenci tako udomačeno navado — pijančevanje, ker le s tem bomo pokazali, dta smo organizacija dela in napredka na temenljni podlagi v ljubezni do bližnjega!
S tem bomo dosegli več ugleda pri občanih in oblasteh, ki nas bodo v. potrebah tudi radi podpirali.
Društvene in župne vesti.
A.	Društvene.
GaisiHno društvo v Velenju 'je proslavilo v nedeljo, dne 19. avgusta 30-letnico obstoja, združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne in izletom »Šaleškega gas. okrožja«.
>Na predvečer je priredilo društvo bakljado in podoknico kumici gospej dr. Zižekovi. Zjutraj, je bila budnica rudarske godbe po slavnostno okrašenem trgu, ob
9.	uri sprejem gostov na kolodvoru, nato pa odhod k maši in blagoslovitvi brizgalne, ki sta se vršili na glavnem trgu. Po blagoslovitvi so se vršil nagovori župnega načelnika Leopolda Kopača, okrožnega načelnika Jakoba Volka in načelnika domačega društva Vinka Stoparja, za tem pa mimohod gasilcev pred župnimi (Dostojanstveniki, kumico in ustanoviteljem društva baronom Adamovičem. Ob 14. uri je bila gasilska vaja z novo brizgalno, nakar je odkorakalo gasilstvo v bližnji »Rudarski dom« na čigar prostranem vrtu se je vršila velika veselica, ki je uspela tako sijajno, da si bo društvo lahko nabavilo zadostno množino prepotrebnih cevi.
Silovenjigradiec. V nedeljo, dne 26. avgusta ob 15. uri se je vršila vaja »Mislinjskega gas. okrožja, katere se je udeležilo 8 gas. društev z dvema motornima in sedmimi vožnimi brizgalnami ter eno mehanično lestvijo. Po vaji, ki se. 'je vršila strumno in brezhibno, kar znači, da polaga župno starešinstvo, kakor tudi včlanjena dlruštva, predvsem važnost na redne gasilske vaje, pa sie je vršil prijateljski sestanek na vrtu tov. Cajnka.
Poročilo iz Vinice. Dne 12. avgusta 1928 je tukajšnje prostovoljno gasilno društvo 'proslavilo 30-letnico obstoja. Vršila se ie proslava pri g. Juriju Benetini s sle-dfcčim vzporedom : 1. Sv. maša in blagoslovitev orodja in doma. 2. Povorka. 3. Gasilna vaja. ■ 4. Prosta zabava s plesom, srečolovom, šaljivo pošto in prodajo šopkov. Na veseličnem prostoru je pozdravil vse občinstvo načelnik R. Kavčič, za njim pa je sr. Oton Brkopa povedal vse zgodovinske podatke od celih 30 let. Ljudstvo je obiskalo polnoštevilno proslavo in veselico.
Prostovoljno gasilno društvo v Obrežju, piolšta .Teše-nlce ob Savi, katero si je 1. aprila t. 1. kupilo pri g. Stje-panu Javoru v Zagrebu od tvrdke Ferd. Rosenbauer — Linz motorno brizgalno (Agregat 12 Ks) je imelo .dtne 3. junija blagoslovitev iste, a 5. septembra pa ognjeni krst pri velikem: požaru, ki je izbruhnil ob %4. uri zjutraj v tvornici palic v Bregam (Hrvatsko).
Duštvo je bilo ob %4. uri s tvorniško sireno alarmirano in je takoj hitelo v bližnjo Bregano, kjer je stala v plamenu cela streha v dolžini ca. 80 metrov in'je prišlo na požarišče kot druga brizgalna. Ker tvorniška ročna brizgalna sploh ni potegnila vode, domačega gasilnega društva (breganskega) pa še ni bilo, je naše društvo pristopilo omejitvi tega ogromnega požara, ker je postojala bojazen, da se ne užge 4 metre oddaljena, a 15 metrov dolga lesena šupa, katera je bila polna suhega lesa in raznih odpadkov od palic ter 3 metre oddaljena stanovanjska hiša. v kateri je skladišče upaljivih tvarin, kakor bencina, špirita, olja in drugih.
V kratkem so sledila druga društva, 5 po številu, tako, da je delovalo pri gašenju požara 6 društev z 8 brizgalnami, katere so rešile, kar se je pač-dalo, zgorelo pa je irazen strehe tudi celo I. nadstropje in dva nadstropja visoka lesena shramba z vso sirovino palic, ki je bila1 pod isto streho.
Pri tem požaru je dobilo naše društvo, isto tako tudi motorka od vseh prisotnih, polno priznanje in se je brizgalna, ki je delovala neprenehoma in brezhibno pet
ur„ pokazala kot najbolja od vseh drugih in priporočamo tudi drugim društvom1, da se pri nakupu brizgaln- odločijo vsled enostavnosti' in lahkega transporta le na tako malo motorko.
Društvo je vsled tega, ker ima v svojem- okolišu nekaj, vasi sploh brez vode, pcdvzelo akcijo, da se v teh vaseh izgradijo, velike (do 1000 hi) cisterne, iz katerih bi se lahko v slučaju nesreče črpala voda in upamo, da se nam1 bata akcija posrečila.
V Zagorju -ob Savi se je vršila dhe 7. oktobra t. I. župna vaja, pri kateri sta nastopili prostovoljni gasilni društvi Zagorje in Medija-Izlake z 42 člani, eno motorno in dvema snemalnima brizgalnama.
Vaja je izpadla zelo pohvalno; moštvo kakor tudi brizgalne so delovale brezhibno, kar dokazuje dejstvo, da je voda tekom- 6 minut že brizgala iz treh gobčnikov na tri razne objekte.
Župni orodjar tov. Ivan Dobravec iz Litije se je izrazil zelo pohvalno glede orodja, kakor tudi moštva. Točen red- pri orodju in dobra disciplina pri gasilcih sta pač prva pogoja pri gasilstvu. Vajo je vodil župni podnačel-nik tov. Janko Hočevar.	i
Zal je le, da je pri društvih še nekaj- članov, ki ne poznajo- pravil J’GZ, katerim se priporoča, 'da naj iste večkrat prečitajo in se po njih ravnajo. Vsak zavedfen gasilec bi še moral odzvati vsaj večjim vajam, pri katerih ima priliko pridobiti si vedno večjo zmožnost.
B.	Župne.
Župni zlet gasilske župe Št. Jemejske in blagoslovitev nove m o tortne brizgalne prostovoljnega gasilnega društva v Št Jetrnelu.
Dne 2. septembra 1928 je prostovoljno gasilno društvo v Št. Jerneju blagoslovilo svojo novo -motorno’ brizgalno, gasilska župa Št. Jernejska pa je priredila isti dan župni zlet v Št. Jernej.
Ob 1. uri popoldne je prispelo okrog 150 gasilcev domače župe in nekaj članov iz sosednih žup, da prisostvujejo tej- redki slavnosti. Ob 2. uri popoldne sor odkorakala društva, preko 200 člano-v, z godbo na čelu pod poveljstvom- žup. tajnika tov. Antona Šebele k popoldanski službi božji.
Po službi božji je čast. g. župnik Ant. Lesjak ob asistenci gg. kaplanov odpravil mdlitve in blagoslovil brizgalno, ki ji ie kumovala gospa Marija Šebela.
Po blagoslovitvi je župni načeln-ik tov. Anton Radko-vič pozdravil zbrano gasilstvo ter povdarjam pomen današnjega slavlja in vzpodbujal člane k vztrajnemu in vzajemnemu delu za vzvišeno idejo gasilstva in se je zahvalil končno v toplih besedah kum-ici gospe Šebelovi za njeno požrtvovalnost.
V jm-enu gasilske zveze je pozdravil gasilstvo in ostalo občinstvo zvezni delegat tov. Lavoslav Bučar, načelnik kostanjeviškega gas. društva, povdarjal gasilskd idfejo, ki izhaja iz ljubezni do bližnjega, potem pa je v spomin te slavnosti zabil od župe poklonjen zlat žebelj v drog prapora domačega gas. društva z gasilskim pozdravom »Na pomoč«. Sledil je mimohod pred brizgalno, kumico in dostojanstveniki. Po mimühodu se je vršila vaja domačega gas. društva, ki je lepo uspela. Brizgalna je delovala brezhibna Po vaji se je razvila prav lepa ljudska veselica, katera je moralno kakor tudi ma-terijal-no dobro ušpela, ker je bilo.krasno vreme in tudi preskrbljeno v vsakem oziru- v popolno zadovoljstvo po-setnikom.
Zahvaliti se moramo za požrtvovalnost nekaterim damami 'in dekletom Št. Jernejskim, ki so veliko pripomogle do gmotnega uspeha. Proslava se je vršila v najlepšem redu in bo ostala vsem pcisetnikom v najlepšem spominu.
Gasilska župa ribniška. Iz naše župe se le redkokdaj kaj sliši, verfdar je včasih potrebno, da se čuje kak glas o našem življenju med tovariši drugih žup.
Dne 15. septembra t. 1. je posegla kruta smrt med naše najvrlejše ter nam- iztrgala iz naših vrst Ivana Sla-neta v najlepši dobi dela in razmaha, v 35 letu starosti
— poldrugo! leto po smrti njegove žene. Pokojnik je bil splošno zelo priljubljen in spoštovan. Prestal je mnogo življenskih bojev in težav, -dokler si ni postavil hišico v Nemški vasi pri Ribnici. Tu je toliko časa vzpodbujal vaščane, da se je končno leta 1926. ustanovilo gasilno društvo, pri katerem, j-e bil izvoljen vsled svoje sposobnosti in pridnosti ob ustanovitvi za tajnika, leto po-zneje pa za načelnika ter je v tem svojstvu tudi izdihnil. Še zadnje dni svojenga življenja je dajal svojim- tovarišem-gasilcem navodila za nadaljno delo v društvu.
Pogreba, ki se je vršil dne 17. septembra, so se pod vodstvdm tovariša župnega načelnika Merherja, udeležila poleg domačega tudi sosednja društva, kar znaČi, kako so ga spoštovali oni, ki so poznali pokojnikovo delo. Blag mu spomin!
V Dolenjih Lazih pri Ribnici je osnovalo ribniško gasilno društvo dne 9. aprila t. 1. svoj oddelek, toda ga je pred kratkim razpustilo, ker se je »pod roko« osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev samostojnega gasilnega društva. Akcij-o je pozdraviti, ni pa pozdraviti načirt postopanja članov pripravljalnega -odbora.
V veliki meri so se začela po nabavi in preizkušnji ribniške motorke tudi druga društva zanimati za nje. Tako jo bo spomladi leta 1929. kupilo gasilno društvo Goriča vas. V Dolenj-i vasi se borijo že dve leti za njo z občinskim- odborom, ki jim ekrat obljubi vse. a drugič zopet vse umakne. 'Prav tako jo namerava v par letih kupiti novosnujoče se dlruštvo v Dolenjih Lazih.
V Sodražici m Loškem; potoku imajo tudi že svoje sklade za motorke.
Čuje se tudi večkrat, da bi se rado, odcepilo pet društev dobrepoljske doline od naše župe ter si osnovalo svojo. Kakšen pomen bi imela župa s petimi društvi, od katerih so menda tri nova — ne razumemo drugi, ki vedno bolj tiščimo skupaj, da smo bolj močni -in da bolj kompaktno nastopamo.
V splošnem, pa se v naših društvih življenje razvija še precej živahno, kar pričajo tudi po nekaterih društvih številne vaje. Pripomniti pa je tu-di tu, da ni samo praktičnih vaj, ampak skušajo se tudi teoretično izobraziti. Greh je pri nas sam-o še ta, da se župni odbor premald giblje, toda upajmo, da se bo tudi tu začelo drugo leto bolj živahno delo,, kar vsi želimo!!
V predzadnji številki »Gasilca« je izražena želja, da bi se več tovarišev lahko naročilo na »Gasilca«! Prav rad, dragi tovariš-avtor dotičnega članka, toda zveza naj postavi letno naročnino in fiksno število letnih številK »Gasilca«, pa sem prepričan, da bo tudi v naši župi precej naročnikov. Tako pa človek ne ve kdaj izide, ali naj skupaj plača za celo leto ali vsako številko zase. Naj to JGZ malo premisli in zadevo čimprej uredi, ker bo tudi njej v korist.
Prav isto je z »Gasilsko Samopomočjo«, ki mora propasti v par letih ter bo, če bo šloltako naprej lahko nazadnje dobila moja vdova samo svoj dinar— ker stari tovariši izumirajo, mladi pa po teh pravilih nočejo' pristopati k Samopomoči, ker ni nikake garancije in podlage za njen obstoj in sigurnosti, da tudi zadn-ji član, ki u-mre. dobi isto vsot-o kakor prvi. Naj se tovariš upravitelj »Samopomoči« informira pri Zvezi obrtni-hi zadrug v -Ljubljani ter naj prečita tam pravila o samopomoči in naj potem tudi gasilsko Samopomoč preuredi na podobno podu lago, na bo vsakdo rad- pristopil in ne bo število članov tako rapidno padalo kot sedaj.
Nujna zadeva je tudi izdaja požarnega reda, za katerega se izprašuje JGZ že več kot tri leta — pa še vedno ni nikakega glasu? Ali ie Izdelan ali ni in kdaj bo .potrjen od oblastne skupščine?
Mnogo bolezni še imamo — skušajmo jih zdravit', odpravljajmo vzroke! Tovariši na plan in na delo! _____________________________________________________M—
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vse dopise je poslati na naslov Ljudevit Musek, Šolski upravitflU in II. podstarosta JGZ v St. Vidu pri Ptuju.	.	.
Prihodnja Številka izide okrog 5. decembra in se sprejemajo dop'8 za 6. številko do 20. novembra.
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
ÜSTANOVUENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: č«pic«, gumbe, pilčalk«, naramke, znake za bluze In čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, Irobke In rogove, lipove (Ista Itd.
Naramkl vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani In trpeSni.
Podjetje Je nanovo moderno urejeno In povečano.
i	CENIK ZASTONJ 1	...
ŠTAMPILIJE,
pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
UUBIJANA,
Sv. Petra cesta 13 —- Kongresni trg 4.
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največ)! ta delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongroise“ ves njih kupčij ski obstoj v naši državi. - Nal-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe miniatrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva iu šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
ELIGIJ EBER
m
s
s
S
I
5
5
S
§
I
S
8
8
8
8
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živi jenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
YZAJEMN0
5
Ljubljana, dunajska cesta št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
„SAVA“
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalnlca v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva si usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera!	Najnižje	cene!
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Ellglj	Eber
Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Asslcurazlonl Generali v Trstu.
leoetaloo zastopstvo za Slovenijo v LjoOljaoi. Sv. Peha testa 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
L. MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI
NA MALO.
NA VELIKO.
USTANOVLJENO 1839.
ANT. KRItPER
Ljubljana, Mestni trg it; 21
a?
s
o
N
O
&
Gasilna društva I E
“E
Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne
gasilske cevi
po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31.
— Telefon 2441. — Maribor, Ve- ■ H trinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. (jQy —
■o
O
N
O
so
RS
—r-i .m i -p
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah.
TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1889. POŠT. ČEK. 10.533
hesim uniiH umi
(GRADSKA ŠTEDION1CA)
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev ali 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsetn premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen.
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
ubeJOQQIBQQOSD
y Več kot 1000'"W
Rosenbauerjevih
I
I
je sirom vsega sveta.
Fran Košir
v Celju,
glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo.
Tovarna gasilnega orodja
Konrad Rosenbauer
Linz ob Donavi.
Ustanovljeno leta 1820,
Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in »oprave srU ^ za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic ^
GASILSKI ZAVODI
preje
R.A. SMEKAL
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 14
priporoča
svoie prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobllni tren s priklopno motorno brizgalnlco,
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne
Mehanična sukalna iestva,
Za vse strofe se Jamči!
Ustanovljeno leta 1820,
Družba strojnih tovarn
UNION na Dnnaju (Wien)
druiba z o. z.
Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17
POZOR!	POZOR!
Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo-
bilne brizgalnice, imajo patentirane
samosesalne krožne črpalke.
Nekaj naj popolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko.
Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu.
Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo.
Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami.
12
G AŠILfiČ
i®
•JAS)
Trgovina in skladišče
vieh gasilskih potrebiiln in orodja
Stjepan Javor
Zagreb, Pejačevičev trg, Rokova 2
S
sr
«
o
v
2
o
<
m
n
c
a
E
o
>.
a
n
>
a
n
o
o
Imam stalno v zalogi najboljše sesalne, konopljene in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in poni-klane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jamčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamenja ali se vrne denar.
Največja zaloga te vrste v državi.
..HBHHaBHHHMM!
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik France širukeJ