-3-2* /ski i, 50 •i up" Italii" PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini At)o- postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 236 (7730) TRST, torek, 20. oktobra 1970 neg«' 'iSneS Krt' :9,15- VO iB tam J. v rnvi * krvav obračun pripadnikov quebeške osvobodilne fronte Ubit ugrabljeni minister Laporte Quebeška javnost obsoja vlado Kanadska vlada obljublja nadomestilni zakon za že sprejete vojne ukrepe, ki jih je včeraj parlament odobril - James Cross še živ MONTREAL, 19. — Kanadsko državo, ki je bila nekoč zgled iDor ,so*’*ia med najrazličnejšimi narodnistmi tega ali drugega ^ oblat' *e zaiel val političnega terorja. Predsinočnjim so policijske L . 1 našle v modrem »chevroletu« blizu letališča Sain Hubert ji j.*5.0 ^'všega quebeškega ministra za delo Pierra Laporteja, ki so V^j»«l'«nad,*i!ific!ral' Pr'Padnik' «Quebeške fronte za neodvisnost«, ker ............. Pl ^odska vlada ni pristala na osvoboditev 23 političnih zapornikov iJ50*5?^ med kanadsko vlado in —: : rrT . jjAn.Cos^‘mi quebeškimi uporniki, ki kraii Va,° sv°bodo za quebeško po-»Jkonjj?' **!• ,orei' vsaj za sedaj, 1 ^ nistr i a krvav način. Bivšega mi-,|(g a toporteja so našli v prtlažni-8:1®- vi,'Ch6Vro'eta», sključenega in za-ur ®* y okrvavljeno odejo. Že več WVok*j*° Pripadniki «Quebeškega „k> lne9a gibanja« sporočili, SporJ?.,*' lahko najdejo njihovo o tje hfl ' 0 na določenem kraju. Vest >» tesnična. Po navodilih spo- ihlier, u?* Policisti pohiteli v neko Jefflj blizu letališča, kjer so našli ler-B*. Isidr«'i James Cross .nstv«H i j n«'. 0pjs bOlorjenega Laporteja. 1 naSl ^anart: se(larije politično vzdušje izutti' k). y .r1 je brez dvoma zelo tež-nLna, k> ^coski pokrajini (Quebec) ®tro 5/,e. deljena. So ljudje, ki rali if^iitani; Oia-to zločin, oziroma ju-mor«1' 6ia> dri10. bivšega mrnistra Lapor-„ si 1 uje?1 Pa celo odobravajo de n 5 v V Cenikov. z n«1 Ifiše, , ^enutku je seveda najvaž-jurUtt®biie ^ bodo kanadske oblasti ;,antBf 2 Bred,,. zaSCifco Javne varnosti h■ blkitiata0? za varnost angleškega '®dn° J3 Ja>nesa Crossa. ki je še “bh rokah kanadskih franco-iV^^kov. tMO [TO So jc itttoii utt vcoi., JJU tlJrncQs^i uporniki justifi-1 an^1^5kega diplomata, r^a. y Je bila pozneje deman-. iu , Nekaterih političnih kro-Posebej med časnikarji, !?1°tene „ Prpcnje, da obstajajo ibea v politični zavze- P ®°rw, colico, ki je ugrabila i V . tisto, kd je ugrabila v blou “Uetno pa so te domneve to le ^eceJ bujne domišljije, homa na dlani, da ■ v P^bodilno gibanje« deli* so Političnem okviru, a '1'oi'ran C°S*fii kanadski uporniki v* so h,,,1, ^Porteja, pomeni le, it**1 ln ^ hočejo ustraho- ,??' francoske manjšine v I'ijino v celoti predstavlja > Ve). ij, v^ehlvalstva kanadske drži ^Me&ki* Ae nada'le sodelovati s 111 delom prebivalstva, o-J^Vbiki .?^lltltnimi vladnimi pred-h?'1 haein83 Prebivalstva, kar naj-Pdski pPoaltstično usmerjeni ka-.rto l^.^neozl smatrajo za prav-t,,4l'r;°skP a'StV0- Za te Kanadčane ^rodnosti je prods-ednik tOfni vladc Bourassa Izdajalec. T%li ctebvo, če so uporniki vi?’ da Zadet4 Bourasso prav s bajb]^ Pbill enega od njego- se je razširila vest. skatijem. Nekaj podobnega se ja zgodilo tudi v Parizu, kjer je kolonija Kanadčanov zelo številna. V «Canada house» je bilo zbranih o-koli 200 ljudi, ki so vsi soglasno sklenili, da bodo še nadalje podpirali vQuebeško osvobodilno fronto«. Za razumevanje današnjih kanadskih dogodkov je treba upoštevati tudi celotni razvoj francoskega que-beškega gibanja za neodvisnost. Že pred leti se je enotno gibanje francoskih Kanadčanov razvilo, ker so levičarji menili, da je njihova tradicionalna stranka postala_ preveč konformistična in da ni več upoštevala resničnih teženj za osvoboditev francoskega dela prebivalstva. Takrat se je od tradicionalne stranke v francoskem Quebecku odcepila levičarska skupina, ki sedaj nastopa s terorističnimi akcijami. Pomembna za razumevanje teh dogodkov pa je izjava tradicionalne quebeške stranke Renea Levesque-ja, ki je sicer označil ljudi, ki so ubili Laporteja kot morilce in nečloveške ljudi, vendar pa je v razgovoru z nekaterimi časnikarji zvrnil krivdo za Laportejevo smrt na zvezno kanadsko vlado. Po njegovem mnenju je treba pripisati Laportejevo smrt »togi politični liniji«, ki je bila značilna za sedanjo kanadsko vlado pri njenih razgovorih z ugrabitelji. Ta izjava političnega predstavnika, ki je brez dvoma povezan z vladnimi kanadskimi krogi, odkriva zelo jasno, kakšno je politično stanje v delu Kanade, kjer živijo Francozi. Levesqqe je praktično obtožil večinsko anglosaško vlado, da je kriva Laportejeve smrti, ker ni sprejela zahtev ugrabiteljev. Tudi komunistična partija Kanade je zavzela svoje stališče do tega krvavega dogodka. Kanadski komunisti menijo, da gre za dejanje terorizma, ki ne more poroditi po; zibivnih sadov. Kanadski komunisti menijo, da gre za dejanja, ki jih povzročata obup in blaznost ljudi anarhističnega porekla, ki se ne za vedajo, da ni mogoče doseči družbenih preobratov s terorističnimi sredlstvi. Zvedelo se je, da je angleški diplomat James Cross poslal oblastem pismo v katerem jih prosi, naj u-godijo zahtevam quebeških upornikov. Zdi pa se, da kanadska vlada noče popustiti- Sporočila je sicer, jih niso nikoli izvajali v mirovnem sebej danes preiskala neko hišo v času, z novo zakonodajo, in sicer konec tega meseca. Kanadska spodnja zbornica pa je odobrila s 190 glasovi proti 16 vladni zakonski dekret o izrednih ukrepih. Po teh ukrepih je «Quebeška osvobodilna fronta« praktično proglašena za i-legalno. Policijski oddelki še vedno iščejo domnevno skrivališče quebeških upornikov, kjer bi naj imeli zaprtega ugrabljenega Jamesa Crossa. Policijska pobuda je zelo nevarna, ker so uporniki že večkrat sporočili, da bodo talca umorili takoj, ko bo postalo očitno, da so jim policisti za petami. Policija je že včeraj in še po- bližini kraja, kjer so našli ubitega Laporteja. Zdi se da v hiši niso našli pomembnih sledi. Policijski organi pa so, ne ve se še na podlagi katerih dejstev, zatrdili, da morda Laporte ni bil ubit s strelom v glavo, temveč da so ga zadušili in zabodli v srce z nekim neznanim bodalom. Zdi se baje tudi, da se je Laporte uprl, ko je doumel, da ga bodo ubili. Menda je policija našla v tej hiši tudi pisalni stroj, katerega črke odgovarjajo črkam pismenega sporočila «quebeške fronte«. Kanadske oblasti so medtem sprejele stroge ukrepe za varnost vseh tujih diplomatov v Kanadi. IZJAVE PREDSEDNIKA TITA PRED ODHODOM Nfl NIZOZEMSKO Blokovska politika je stalna nevarnost za mir na svetu Vloga in pomen neuvrščenih držav - V Evropi se krepijo sile miru - Mladino je treba razumeti (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito bo odpotoval jutri na vabilo nizozemske kraljice Julijane na tridnevni uradni obisk na Nizozemsko. To bo prvi obisk predsednika Jugoslavije Nizozemski. Med bivanjem bo Tito s soprogo obiskal, poleg Amsterdama in Haaga, staro holandsko mesto Delft, kjer je najstarejša tehniška visoka šola Nizozemske, ustanovljena leta 1824 in tovarno Philipsa v Ejdhovnu. Predsednik Tito je o obisku dal intervju nizozemski televiziji, v katerem je odgovoril na vrsto vprašanj, ki se nanašajo med drugimi na politiko neuvrščenosti, na stanje v Evropi, na odnose vzhod-zahod, na jugoslovansko pot v socializem in na nekatera druga vprašanja. Tito je ugotovil, da je prišlo do združevanja neuvrščenih držav na znanih načelih po razdelitvi sveta na dva blaka, ko se je pokazalo, da bo v blokovskih pogojih zelo težko reševati pereča medna- rodna vprašanja. Brez miru ne more biti napredka na svetu, zato se neuvrščene države zavzemajo za razorožitev, za ohranitev miru, za enakopravnost med narodi in se upirajo vsakemu pritisku. Jugoslavija je doumela, da sta bloka stalna nevarnosti za mir na svetu, zato se je združila z drugimi državami, toda ne v blok, temveč v borbi za uveljavljanje načel, da bi svet bil boljši, da bi bilo človeštvo dejansko varno pred katastrofo. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEVARNOSTI VLADA LEVEGA CENTRA Ostra nasprotja glede obravnave vladnega dekreta o konjunkturi Danes se sestanejo načelniki skupin levega centra v poslanski zbornici Poslanec PSIUP je govoril kar 6 ur RIM, 19. — Danes se je začel zaključni tek preko številnih ovir, da bi izglasovali vladni zakonski dekret o konjunkturi, katerega je treba odobriti do 26. oktobra, drugače je neveljaven. Manjka samo še sedem dni, zelo malo, saj je treba upoštevati, da je opozicija vložila kar 400 popravkov in da pravilnik dopušča za vsak popravek dolga pojasnila.---------------------------- Obstaja sicer možnost, da vlada sprejme podoben zakonski dekret in to v noči med 26. in 27. -oktobrom, kar da bi seveda pomenilo zelo resen pretres za vlado in za njeno avtoriteto, glede katerega je finančni minister Preti že dejal, da bi šlo za življenje vlade. V poslanski zbornici se govori, da je kaj malo upanja, da bi lahko vlada dosegla odobritev dekreta do 26. oktobra. Vlada lahke pristane na razne spremembe, se lahko govori o ponovni hitri odobritvi v senatu, (vsako spremembo mora seveda ponovno odobriti senat), vendar pa nič kaj ne kaže o možnosti sporazuma. Govori se o možnosti, da bi vlada zahtevala zaupnico o dekretu, ko se javno glasuje in ko bi tako lahko nadzorovala zadržanje poslancev koalicije levega centra, saj tudi med njimi t da bo zamenjala izredne zakone, ki I vre in se mnogi z dekretom ne tmtr...—,.immminnmHmnnMiMnniimMn«MHii»inum»ininmMinmn»n»nmiumnnnnMmnmi»mn POLOŽAJ V RECCIO CALABRII NORMALEN Izvolili so deželni odbor Kalabrije V odboru sodelujejo stronke levega centra REGGIO CALABRIA. 19. — Danes i sekcije, govoril o položaju v Kala- ie v mestu položaj povsem norma- briji. Ugotovil je, da je treba pred- len odprle so se banke in tovarne vsem raizbati sistem klientehzma, len, oapiie w hiln eArtai veH- sodelavcev. : S« 1 , vladbil zvezo s sinom in zvedel, da so vsi mla- jelj so pričele delat'. Odprte so vse trgovine, v katere so navalili kupci, tako da so se oddahnili trgovci’, ki so se bali, da bodo uničeni zaradi skoraj trimesečnih ponavljajočih se izgredov. Vojaki, ki stražrio železmško progo med krajema Rosarno in Era Nuova, so ponoči sprožili nekaj strelov v zrak, ker so videli med železniškimi tiri sumljive osebe Kasneje je prišlo do streljanja tu d; v kraju Rosarno. Dopoldne se je v Catanzaru pričelo zasedanje deželnega sveta, na Iraterem je bilo končno zbranih vseh 40 deželnih svetovalce-/. Uvodoma je deželni svetovalec Antoniu Lupoi obrazložil osuivko podpred sednika deželnega sveta, nakar so v sicer napetem- vendar pa istočasno tudi dokaj mirnem o/račju. jzvo«il! nov deželni odeor. Ki je settavljen iz 8 odbornikov in 4 namestnikov. Izvolili so 5 ouborni kov KD. 2 PSI in 1 PSU. 3 na mestniki so od KD, 1 PSI. Iz podatkov je razvidno, da republikun u nočejo sodelovati v deželnem odboru, ker zahtevajo mesto deželnega odbornika, ponudili pa so »m samo mesto namestnika, ali podpredsednika deželnega sveta. De zelni odbor je oii izvoljen /. glasovi levega centra in brez hujših spo rov med Catanzarom in Regg-o Ca-Itibrio ______________ Zasedanje CK KPI o Reggio Calabrii RIM, 19. — Danes se je pričelo zasedanje centralnega komiteja KPI, w' to bili na igrišču spre-1 na katerem je član tajništva Alfre-0 Laportejevi smrti s plo 1 do Reichlin, kd odgovarja za južne od katerega je bila do sedaj vedno odvisna zgodovina Juga in ki je do skrajnosti izkoriščal tamkajšnje vire vrednot. Reichlin ja podčrtal tri osnovne zahteve komunistov, ki morajo biti tudi zahteve vseh ljudskih in demokratičnih sil: 1. Odločno je treba udariti po odgovornih in še zlasti mandatarjih reakcionarnega upora, ki je v izredni meri poslabšal že tako slab položaj mesta in njegovih prebivalcev ter pri tem obsoditi sodelovanje vodilnih krogov KD in PSU. 2. Braniti je treba avtonomijo dežel in drugih izvoljenih skupščin v Kalabriji ter je treba preprečiti, da bi se z državnim zakonom odločil sedež deželne uprave. 3. Treba je iskati pravične re šitve za dramatična vprašanja gospodarskega in socialnega razvoja, ki so prišla do izraza, izven kakršnegakoli lokalpatriotizma, v okviru organske politike za Jug, Iti naj nasprotuje velikim monopolističnim interesom. Reichlin je zaključil, da so lahko komunisti ponosni, ker je bila njih stranka prva, ki je razumela reakcionarno vsebino gibanja in pomembnost celotnega spora. Zaradi tega so takoj jasno govorili množicam. Razprava se bo jutri nada ljevala. RIM, 19. — Italija je danes dala svoj pristanek za imenovanje veleposlanika Ljudske republike Mongolije v Rimu. Sporazum o ustanovitvi diplomatsltih odnosov med Mongolijo in Italijo je bil podpisan 28. junija in bo sedaj tudi Italija akreditirala svojega veleposlanika v glavno mesto Mongolije Ulan Bator. strinjajo. Tudi v takem primeru bi šlo za zelo resen ukrep, glede katerega so mnenja razni poslanci PSI in KD, da je v bistvu protizakonit. Jutri se bodo sestali načelniki skupin levega centra na pobudo načelnika socialdemokratske skupine Orlandija. Gre za pobudo, ko se PSU noče pogajati z levico in ko v obratnem primeru grozi s posledicami za vladno stabilnost. Po drugi plati pa načelnik skupine PSI v poslanski zbornici Bertoldi skuša navezati stike s komunisti in s psiupovci, da bi omejili svoje zahteve o popravkih in da bi se na ta način rešil položaj. Danes je v poslanski zbornici najprej poročal o dekretu poročevalec večine demokristjan Azzaro, ki je dopustil možnosti popravkov pod pogojem, da se ne spremeni bistvo zakona in da se omogoči senatu, da popravke odobri do 26. t. m. Za komuniste je Vespignani dejal, da ne gre za nepremostljivo zapreko, da pa je treba vsaj popraviti dekret tam, kjer je makrosko-pično napačen. Predlagal je ukinitev povišanja cene bencina, ukrepe za kmetijstvo, zaporo stanovanj, zdravstveno reformo z dejanskim nadzorstvom dežel nad skladi in ukinitev fiskalnih olajšav v korist akcijskih družb. Za opozicijo je nato govoril tudi poročevalec PSIUP Libertini, ki je govoril nepretrgoma šest ur, ne da bi se usedel in je v vsem tem času izpil samo nekaj kozarcev vode. S tem je potrdil stališče psiupovcev in poslancev skupine cManifesto«, da nameravajo nadaljevati z obstrukcijo. Vendar pa je Libertini tudi omenil možnost, da PSIUP omili svoje opozicijo, kolikor bi večina pristala na štiri bistvena vprašanja: bencin, jamstva za zdravstveno reformo, uki- Policija je aretirala prijatelja De Maura De Mauro se je ukvarjal z zadevo «Mattei», komercialist Buttafuoco pa je zastavljal sumljiva vprašanja družini PALERMO, 19. — Končno je prišlo v preiskavi, ki je sledila u-grabitvi palermskega časnikarja M. de Maura, do novega dogodka: policija je aretirala in pripela 70-letnega trgovinskega in davčnega svetnika Antonima Buttafuoca, ki je bil tudi de Maurov dober prijatelj. Ukaz za aretacijo je Izdal namestnik državnega pravdniika dr. Saito, ki je vodil juridično preiskavo v zvezi z ugrabitvijo novinarja. Se ni znano, kaj je privedlo sodnika do tega. da je izdal ta ukaz, pač pa se je izvedelo, da zaporni nalog sloni na členu 6U5 kazenskega zakonika, ki predvideva kazna za ugrabitev oseb. Buttafuoco je zeiu znana oseba tako v gospodarskih, kakor tudi v časnikarskih krogih v Palermu. Zelo ga cenijo zaradi globokega Poananja trgovinskih ln davčnih zakonov ter norm. Pisal je tudi rubriko o tem za neko palermsko revijo. Ko so ugrabili de Maura, ss je Buttafuoco zelo zanimal za prijatelja. Obiskal je večkrat družino in celo telefoniral pogosto tiskovni agenciji ANSA, da bi izvedel za zadnje vesti. Sumljiva so se zdela ženi le prepodrobna vprašanja Jti jih je postavljal Buttafuoco v zvezi z zadnjim delom, ki ga je de Mauro opravljal to z dokumenti, kd jih je pri tem zbral. Kakor je znano, se je de Mauro ukvarjal z zadevo «Mattei». Gospa de Mauro je policiji povedala o podrobnih vprašanjih to leteči oddelek je pripravil bogat zapisnik o Buttafuocu ta vsem, kar je počenjal nekaj dni pred ugrabitvijo in po njej. Buttafuoca so za sedaj priprli v palermskem zaporu Ucclardone, nitev davčnih olajšav za velike i ^er ga bo verjetno že jutri za-družbe in demokratično nadzorstvo I sI;šal namestnik državnega prevd-nad stroški. Inika. Za dejavnost Buttafuoca se sedaj zanima tudi davčna policija, ki je podrobno pregledala njegovo stanovanje to urad. Pri preiskavi sodeluje tudi kriminalni odsek palermske policije. Nova deželna * vlada na Tirolskem DUNAJ, 19. — Avstrijska agencija sporoča, da so se dokončno do govorili o sestavi deželne vlade Tirolske na osnovi volanih izidov od 4. oktobra. Predsednik deželne vlade bo še nadalje Eduard Wall-noefer, predsednik .iželnega odbora ljudske stranke (demokristjanih za podpredsednika je bi potrjen demokristjan Fritz Priori in socialist Herbert Salcher, ki je nadoma stil Karla Kumsta. Po mišljenju predsednika Jugo-1 mo pravilno ravnati z mladino, an-slavije je položaj v Evropi danes | gazirati jo za določene stvari, ki boljši kot za časa hladne vojne. Niso pa še premagane glavne te- žave. Oboroževalna tekma se nadaljuje. »Obstoj dveh blokov v Evropi je stalna nevarnost, vendar nisem pesimist glede uresničenja smotrov do katerih stremimo« je poudaril Tito in pripomnil «da je v Evropi vedno več ljudi, ki se zavedajo, da je treba storiti vse kar je mogoče, da bi Evropa postala steber miru na svetu. Ljudje morajo stalno imeti pred očmi. da sta se v Evropi začeli obe zadnji svetovni vojni in da ie treba napraviti vse, da ne bi prišlo do tretje svetovne vojne«. Zato se po besedah Tita mora podvzemati vse, da bodo odnosi med vzhodom in zahodom, ki so se nekoliko popravili, vedno boljši, kajti Evropa ie celota, ljudstva Evrope so medsebojno povezana. Potrebno ie le premagati razna dvostranska sporna vprašanja, ki po mnenju Tita niso tako velika. »Jaz sem optimist, verjamem da bomo uspeli, če se bomo vsi za to zavzemali«, je izjavil Tito in dodal, da se ie med nedavnim obiskom v Belgiji, Luksemburgu in Zahodni Nemčiji prepričal o obstoju takih stremljenj. «če bomo združili napore bomo uspeli v stremljenjih, da Evropa stvarno postane to, kar od nje svet pričakuje, a to je trdnjava miru m ne vojne.« Na vprašanje, ah bi jugoslovanska oblika socializma lahko bila primer drugim državam, ie Tito dejal, da Jugoslavija nima nobenih pretenzij biti drugim model družbenega razvoja na svetu. Jugoslavijo n/komur ne vsiljuje svojega sistema, ona bo izkoristila in uporabila vse, kar se pokaže, da je koristno, prav tako tudi druge države lahko uporabijo od Jugoslavtie to, kar sodiio, da ie za njih koristno. Na vprašanje, kako to. da za razliko od mrioffh drugih držav mladina, posebno študenti Jugoslavije ne protestirajo in kako gleda na mlado generacijo z ozirom na to, da mnogi stari državniki gledajo zelo pesimistično nanjo, je Tito dejal, da mladina, posebno v nekaterih razvitih državah, protestira, ker ne iridi svoje perspektive. Vse to je povezano z vprašanji družbenih odnosov. Mnoge stvari so zastarele, mladina išče nekaj no vega. Mladina Jugoslavije je so-cial/stična mladina, ki ie doumela svojo vlogo in potrebo privrženost' temu, kar .je bilo ustvarjeno med vojno in po vojni. Mladina Jugoslavije sodeluje v naporih za graditev socializma. Najboljši dokaz za to so množične mladinske ak cije. Tito je poudaril, da optimi stično gleda na mlado generacije »Potrebno je— je poudaril Tito — sa- so v interesu celotne skupnosti« Na ugotovitev dopisnika nizozemske televizije, da je Titp moral med vojno in po vojni sprejeti težke odločitve, ki so zahtevale veliko hrabrost in na vprašanje, kakšna je njegova osebna definicija hra brosti, je Tito odgovoril, da je več vrst hrabrosti: hrabrost brez zavednosti nevarnosti, hrabrost ljudi, ki jim ni do ž'vljenja in ga žrtvujejo brez razloga in smotrov, hrabrost človeka, da mora nekaj storiti, kar je v interesu ljudstva ne glede na to, kaj se bo njemu zgodilo. Na vprašanje, katera odločitev v njegovem življenju .je zahtevala največ jo hrabrost, je Tito odgovoril: »Odločitev o prekinitvi s Stalinom iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiitiiiuiiiiiiiiiiiii POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Podaljšanje premirja in obnovitev pogajanj? KAIRO, 19. — Egiptovski pred- I več«, sednik El Sadat je danes izjavil, Po drugi strani pa Je izraelska da bi Egipt sprejel podaljšanje vlada na današnji seji sklenila, «da prekinitve ognja ob Sueškem prekopu samo pod pogojem, da bo predstavnik OZN veleposlanik Jar-riing obnovil pogajanja »resno ta učinkovito«. Ce dobi Egipt o tem gotovo Jamstvo, je poudaril El Sadat v govoru, ki ga je Imel skupini častnikov glavnega poveljstva, Je pripravljen podaljšati premirje samo za »nadaljnjih 90 dni in nič .... " m <> <- ,. \ ^ -r ~ **r ^ - v- f * ____* ~~ * -V - ' mm 11. ->“* < ' ' ■Bf iiii ‘j fPmr I Pred govorom predsednika vlade Colomba v poslanski zbornici o položaju v Reggio Calabrii je vlada podala vojsko v »uporniško« mesto, ki pa se je ustavila 60 km pred mestom. (Na sliki vojaki z oklepnimi vozili namenjeni v Reggio Calabrio) je Izrael pripravljen spoštovati prekinitev ognja na vzajemni osnovi, v skladu z resolucijo varnostnega sveta od junija leta 1967». Politični opazovalci v Tel Avivu tolmačijo to stališče, da je Izrael pripravljen podaljšati prekinitev ognja za nedoločen čas. V sporočilu o vladni seji je tudi rečeno, da je spoštovanje premirja osnovnega pomena za nadaljevanje razgovorov pod okriljem predstavnika Združenih narodov Jarntoga. Vladno sporočilo ne omenja vprašanja umika raketnih izstrelišč, ki naj bi jih po trditvah Izraela Egipčani namestili ob Sueškem prekopu po premirju, čeprav Je Izrael doslej pogojeval nadaljevanje razgovorov v New Yor-ku prav temu vprašanju. Opazovalci v Tel Avivu merijo, da je to znak popuščanja izraelske vlade. Po novih spopadih med jordansko vojsko ta palestinskimi gverilci v zadnjih dveh dneh v nekaterih vaseh severne Jordanije, je danes arabskemu odboru, ki nadzoruje premirje v Jordaniji, po daljših pogajanjih z jordansko vlado in gverilci uspelo prekiniti spopade ta ponovno vzpostaviti mir. Predsednik Tito 1948. leta. To je bila ideološka hrabrost, kajti jaz in moji sodelavci smo takrat vedeli, da bo socializem, če se ne upremo, izgubil značaj kakršnega mora imeti.« Na ugotovitev dopisnika, da ie Tito pobudnik koeksistence med različnimi sistemi in da ie Marx dejal, da nekateri družbeni s;stemi nosijo v sebi vojno, podobno kot oblak nosi v sebi dež. je Tito odgovoril, da je Marx to rekel za kapitalistični sistem, ki nosi v sebi nasprotja, iti vodijo v vojno. »Vir vojn .ie imperializem, je poudaril Tito, ker stremi za tem, da podredi in izkorišča druge narode, vodi politiko vmešavanja v zadeve drugih. Imperializem skriva v sebi latentno možnost vojne«. Na ugotovitev dopisnika televizije, da so tudi države s tistim družbe nim sistemom, ki težko koeksistira-jo in pripombo, da pri tem misli na spopade med Sovjetsko zvezo in Kitajsko in na okupacijo Češkoslovaške, je Tito odgovoril: »Ne želim te spopade komentirati.« Na kraju je Tito v zvezi z obiskom Nizozemske dejal, da možnost za razširitev sodelovanja med Jugoslavijo in Nizozemsko na gospodarskem in tudi političnem polju niso izčrpane. Vem, je poudaril Tito, da Nizozemska ne glede na to, da je v bloku, stremi po uresni-ritvi tistih načel, za katere se zavzemajo neuvrščene države. Tito je izrazil prepričanje, da bo obisk zelo koristen, kajti z nizozemskimi državniki bo izmenjal misli o takih vprašanjih, ki pritiskajo na ves svet. Pripomnil je, da ie Nizozemska med maloštevilnimi državami, ki so sklenile dati en odstotek kosmatega nacionalnega dohodka kot pomoč državam v razvoju. Vprašanje pomoči državam v razvoju je danes eden od najbolj perečih problemov. Zelo koristno in pohvalno je, da je vlada N'zozemske sprejela to priporočilo združenih narodov, je zaključil Tito. BOŽO BOŽIČ Moro v Mehiki MEXICO, 10. — Danes .je italijanski zunanji minister Moro na uradnem obisku in je ob tej priložnosti tudi sklical na posvetovanje italijanske veleposlanike iz: !\rgenti ne, Brazilije, Kanade, Čila, Kostarike. Kube, Ekvadorja, Gvatemale, Haitija, Hondurasa, Nikarague, Pa name, Paragvaja, Peruja, Dominikanske republike. Salvadorja, ZDA, Venezuele, odpravnika poslov iz Bo livije, Kolumbije in Urugvaja. Obnovljen proces proti M. Hrkaču BEOGRAD, 19. — Pred kazenskim sodiščem v Beogradu se je pričel danes ponovni oroces proti diverzantu Milijenku Hrkaču. ki je bil lani obsojen na smrt zaradi položitve peklenskih strojev v beograjskem kinu «20. oktober« ln na železniški postaji. To obsodita je razveljavilo vrhovno sodišče in določilo obnovitev procesa. Javni tožilec pa je ostal pri svoji obtežbi. Milijenko Hrkač, ki je lani priznal te zločine, je danes zanikal, da je položil peklenske stroje priznal je le, da je bil član ustaške organizacije, da je sodeloval pri izdelavi peklenskih strojev, da ie večkrat po nalogu svojega brata potoval v Zahodno Nemčijo po razstrelivo. Izjavil je, da .je vse kar ie lani oriz-nal, priznal samo zato. da bi zaščitil svojega brata Boža Hrkača. Med ^ zasliševanjem je M'lijenko Hrkač zašel večkrat v protislovja, zaradi česar je njegovim izjavam zelo težko verjeti. RIM. 19. — Predsednik vlade Co-lombo je poveril ministru za zunanje zadeve Moru, da ga zastopa v New Yorku na svečanosti ob 25. obletnici ustanovitve OZN PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 20. oktobra Danes se v Rimu začne 17. zasedanje IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU mešanega odbora za izvajanje določb!Poziv ol)lastem> nai tak°i izsled'i° Posebnega statuta lond. sporazum;, skrunilce spomenika padlim v Zgoniku ■ I \/ __—1.: __* __l_ Komentar koprske radijske postaje o delu odbora in o nekaterih nerešenih vprašanjih Del članov jug. dela mešanega odbora na poti v Rim. Od leve proti desni: odv. Crt Kolenc, konzul SFRJ v Trstu Zlatko Vidas (ni član), Albert Zomada, dr. Murko, prof. Sepič in dr. Vukobratovič V resoluciji občinski svet soglasno in ogorčeno obsoja oživljeno fašistično dejavnost proti našim narodnim pravicam ob 25-letnici osvoboditve - OJ) obnovitvi spomenika naj občina priredi javno manifestacijo Sinočnja izredna seja občinskega sveta v Zgoniku, ki jo je sklical občinski odbor zaradi skrunitve spomenika padlim partizanom ter zaradi pomazanja slovenskih napisov na nekaterih javnih tablah v občini, je bila zelo kratka, kajti, če izvzamemo kratko dopolnilno pripombo, ki jo je na osnutek predložene resolucije dal svetovalec Vladimir Rebula in ki je bila sprejeta, je bila resolucija, ki jo je prebral in na kratko obrazložil podžupan dr. Jan Godnič, brez diskusije soglasno sprejeta. Resolucija se glasi: V noči med 16. in 17. oktobrom so neznanci, v okviru razbojniške dejavnosti in v poskusu, da se ustvari ozračje ustrahovanja ter v naporih, da se obrne pozornost od aktualnih in resnih problemov Trsta in njegove pokrajine ter da se pokvarijo odnosi med tu živečima narodoma, v Zgoniku z zeleno oljnato barvo pomazali napis t> slovenščini, ki stoji poleg enakega napisa v italijanščini na občinskem spomeniku padlim za osvoboditev. Da je bila ta zločinska gesta namenjena predvsem vsemu, kar je slovenskega in kar se kot tako kaže navzven, dokazuje tudi dejstvo, da so bili istočasno pomazani z isto barvo nekateri slovenski napisi na dvojezičnih tablah, ki označujejo posamezne vasi v občini. To dejanje, ki po svoji nezasliša-nosti nima precedensov v naši občini, nas vendarle spominja, da se je nekaj podobnega že zgodilo pri nas pred nakej leti, ko so isti neznanci* v okrilju noči odnesli dvojezične table, potem ko jih je občinska uprava dala postaviti. Spričo tega podlega dejanja, ki so ga neznani elementi po svoji že utrjeni metodi izvršili v zaščiti noči, ki pa bi morali biti odgo- vornim oblastem dobro znani, je vzklil med prebivalstvom občine val globokega ogorčenja in ostrega protesta, saj se je to zločinsko dejanje izvršilo v času, ki sovpada s 25-letnico osvoboditve izpod fašizma, ki je v svoji več kot dvajsetletni strahovladi povzročil našemu ljudstvu nepovmljivo škodo in za- sekal rane, ki se še niso zacelile. V prepričanju, da tolmači čustva vsega prebivalstva občine in slovenske narodnostne skupnosti nasploh, občinski svet, ki se je sestal danes na izredni seji: izraža svojo globoko ogorčenost in gnev proti temu nezaslišanemu vandalskemu dejanju, ki žali najsvetejša čustva narodne pripadnosti in nacionalne zatresti ter protifašističnega in demokratičnega duha našega ljudstva, ki si je z lastno borbo in krvjo pridobilo to, kar ima in kar mu pripada po vseh naravnih zakonih, zakaj njegove čeprav omejene pravice, priznane tudi v ustavi italijanske republike, mu niso bile darovane od nikogar; poziva vse prebivalstvo in vso demokratično javnost, posebno pa mladino na trajno budnost za očuvanje demokratičnih svoboščin pred vsakršnim reakcionarnim poskusom nazadnjaških sil; obvezuje ožji odbor 1. -naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da se krivci, ki jih ni težko odkriti spričo podobnih dejanj, ki so jih isti elementi z enako metodo izvršili v teh krajih, čim prej identificirajo in predajo sodnim oblastem za zgledno pravično kazen, 2. naj ob priliki obnovitve spomenika priredi javno manifestacijo. Preden je dr. Jan Godnič predlog resolucije prebral, je na kratko obrazložil, ččmu so takšna zločinska dejanja namenjena. Ljudje, ki to počno — je dejal — nočejo Kot smo že v nedeljski številki napovedali, je v nedeljo zvečer ob 22.25 odpotovala v Rim s tržaške železniške postaje jugoslovanska delegacija italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma na 17. odborovo zasedanje. Pravzaprav so odpotovali sinoči vsi člani delegacije razen predsednika dr. Zvonka Perišiča in tajnice delegacije Ružiče Antič, ki sta odpotovala v Rim že pred dnevi. V nedeljo so torej odpotovali: dr. Ivo Murko, ki je drugi član delegacije, namestnika članov Božo Vukobratovič in Albert Zornada ter eksperta odv. Črtomir Kolenc in prof. Lino Šepič. Pred odhodom nam delegati niso dali nobene izjave, pač pa so obljubili izjavo po zaključenem zasedanju, ki bo predvidoma trajalo, kot ostala zasedanja, 7 do 10 dni. Dnevni red 17. zasedanja se verjetno ne bo mnogo razlikoval od lanskega in predlanskega zasedanja. Pač pa je v svoji sobotni oddaji koptska radijska postaja v zvezi s tem zasedanjem oddajala sledeči komentar: «Jutri se začne v Rimu zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za vprašanje manjšin. Odposlanstvi obeh aržav se tokrat že 17. sestaneta, da proučita skupna vprašanja, ki se tičejo zaščite pravic obeh narodnostnih manjšin, potrjenih v posebni prilogi spomenice o soglasju, ki je bolj znana kot Londonski memorandum, | ter da se sporazumeta o predlogih in priporočilih, katere bosta predložili zadevnima vladama. Ti predlogi in ta priporočila so potrebna, da se izločijo preostale pomanjkljivosti. Navada je, da se ob takih priložnostih napravi obračun o-pravljenega dela in doseženih rezultatov na tem tako kočljivem področju. Gre za obračun, ki je vsekakor pozitiven. Vsakdo je lahko opazil, da je bil dosežen med tem časom precejšen napredek. Predvsem je prišlo do globoke spremembe v splošnem ozračju sožitja med večino m manjšino in zlasti v miselnosti prebivalstva, ki živi na skupnem prostoru. Skoraj popolnoma so izginili razni izrazi nestrpnosti, navezujejo se novi stiki in izmenjujejo se ideje, bodisi med obmejnim prebivalstvom bodisi med obema državama sploh, pri čemer se je treba zahvaliti tudi odprti meji. Dodati je treba, da je hvale vredno delo, ki ga je opravil mešani odbor, v veliki meri prispevalo k dosegi teh rezultatov. Seveda v življenju vsake narodne skupnosti se že zaradi potreb, ki jih ustvarjajo nove dimenzije in objektivni razvoj, delo za reševanje raznih vprašanj ne more nikoli izčrpati. Italijansko odposlanstvo je že v neki meri dalo razumeti, katerih vprašanj se je treba lotiti. Tudi z jugoslovanske strani obstaja namen, da se odstranijo tiste pomanjkljivosti, ki ovirajo dosego še boljših rezultatov. Gotovo je na primer, da bo naše odposlanstvo priklicalo pozornost italijanskega odposlanstva na potrebo, da se odstranijo nekatere pomanjkljivosti, ki izvirajo iz ostankov preteklosti, ki so za čas, v katerem živimo, več kot zastareli. Kako naj bi sploh razumeli, ali še več, opravičili, nesmiselno ohranitev diskriminacijskega ravnanja s Slovenci, ki se opira na obstoj a-nahronističnih fašističnih zakonov, kot je na primer zakon, ki prepoveduje uporabo slovenskega jezika na sodiščih in v drugih javnih u-radih. Poleg tega, kako je mogoče, da se ohranja pri življenju odkrito raznarodujoči inštrument fašističnega izvora, ki žal v demokratičnem režimu legalizira umetno spreminje-vanje izvirnih imen krajev, kjer živijo Slovenci in ki prepoveduje dvojezične napise teh imen. In dalje, kdaj bo legalno omogočen italijanskim državljanom slovenske narodnosti pristop v javne in upravne službe, zlasti na tistih področjih, ki se jih neposredno ali od blizu tičejo. Končno je med tistimi, ki pričakujejo boljših rezultatov, vsa kategorija profesorjev srednjih šol slovenskega jezika, ki so doslej zaman zahtevali dejansko parifikacijo svojih služb. To pristati na dejstvo, da živimo tu .... I Slovenci, vrh tega jih bode dejstvo, ni popoln seznam stvari, ki bi jih *i* v povezavi z močno švicarsko industrijsko skupino - Letna proizvodnja bi dosegla 70.000 ton aluminija Včeraj popoldne le bil na tržaški prefekturi sestanek, ki mu ie predsedoval podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino Corrado Belci, na katerem *o uradno predstavili načrt za gradnjo velike tovarne alumi-n;ja v Trstu. Sestanka so se udeležili med drugimi predsednik dežele Berzanti, vladni komisar prefekt Cappellini, deželna odbornika Dulci in Stopper, župan Spaccini. predsedn'k pokrajine Zanetti. predsednik trgovinske zbornice Caidassi. predsed nik pristaniške ustanove Franzih predsednik in podpredsednik ustariO va za tržaško industrijsko cono Sa-cerdoti in Antonini ter predsednik in tajnik komisije tržaškega fonda Pittoni in Coloni. Načrt sta s finančne in tehnične strani obrazložila glavni direktor družbe «Sava» iz Marghere, ki pripada skupin1 tAlusuisse* (Švica) ir. Frech ter upravni delegat družbe tllliria*. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik družbe Esso Ita-Uana dr. Vincenzo Cazzaniga, Prisotni so ugotovil1. da je la pobuda za gospodarski In socialni razvoj dežele in še posebno Trsta izredne važnosti in so se dogovorili, da bodo po svojih močeh sku šali čmprej urediti vprašanja, ki pogojujejo uresničitev načrta. Krajevni politični predstavniki so bili mnenja, da je treba pobudo nemudoma orisati tudi predstavnikom or-gahzacij delavcev. Že pred šestimi leti se te rodila ideja o tovarni aluminija v Trstu. Pobudniki so hoteli izkoristiti ugod nostr, ki bi jim nudili ob grad nji na našem področju in predvsem državno podporo, ki ie na razpo lago za gospodarski razvoj Trsta. V ta namen so ustanovili družbo tllliria*, ki je začela proučevati možnosti in se zato povezala z vodilno švicarsko družbo v tej pa nogi tAlusuisse*. Zemlj'šoe za tovarno so praktično že izbrali. Gre za 420 do 470 m široko in 1200 m dolgo ravnino pri Orehu. Sicer zadeva še ni dokončna, ker nameravajo počakati db zaključka del pri zasipanju dela obale ob Mil.jskem zalivu. Tovarna bi morala v začetku zaposlovati 460 delavcev ’n 120 uradnikov, a to število bi se moralo s časom povečati do 2000 enot. Gradnja tovarne naj bo stela 70 do 80 milijard lir, letna proizvodnja pa bi morala oi-ti približno 70.000 ton aluminija. Družba tllliria* razpolaga s kapi talom 6 milijard lir. D« Gioia politični tajnik PSU Pokrajinsko vodstvo PSU je na občnem zboru voditeljev in upraviteljev izvolilo Giuseppa De Gtoio za političnega tajnika stranke. V pomoč mu bodo Giuseppe Dulci, Lucio Lonza in Oberdan Pierandrei, ki bo tudi poverjen za organizacijo. Poleg tega so ustanovili organizacijski odbor sekcijskih tajnikov s predsednikom Brunom Padovani-jem, medtem ko je bil urad za krajevne ustanove zaupan Silvanu Mia-niju. Ta nov sestav pokrajinske federacije — pravi poročilo tiskovnega urada — je bil sprejet za izvedbo organizacijske obnove stranke, predvsem pa za razvoj sekoij, za stike s sindikati in za gospodarska vprašanja. Ob zaključku občnega zbora so poslali brzojavke predsedniku Saragatu, vsedržavnemu tajniku stranke Ferriju in predsedniku stranke Tanassiju, v katerih se zavzemajo za pozitivne rešitve Dere-6:h gospodarskih vprašanj Trsta, za okrepitev pomorskih zvez družb posebnega državnega interesa in proti premestitvi nekaterih enot Lloyda, ki so v službi našega pri stanišča. Včeraj se je sestal deželni Izvršni odbor PSU pod predsedstvom tajn'ka Lonze in s posegi deželne ga odbornika Dulcija. deželnega svetovalca Dal Masa in drugih. • Vladni komisar pref. Cappellini Je vOeraj sprejel na poslovilni obisk armadnega generala Galate-rij* dl Genolo, poveljnika V. armadnega zbora. nju himen «Giovinezza;>, «Allarmi, allarmi« in drugih, ki so bile tudi himne «arditov» v prvi svetovni vojni, na grič sv. Justa,). Te očitne fašistične provokacije in te očitne apologije fa izma ni nihče preprečil ali motil, meščani, ki so Ji bili priča, pa so se zgražali. V zvezi s tem dogodkom, ki se Uvršča v vrsto drenih fašističnih izzivanj v zadnjem času, je senator Šema naslovil včeraj na predsednika senata, da bi zvedel, če mu «2eiMm vprašati gospoda predsednika svete, da bi zvedel, če mu je znan sramoten način, s katerim se je zaključilo maloštevilno zborovanje arditov v Trstu, kjer so se v prisotnosti tržaškega župana, zastopnika dežele, kvestorja, vladnega komisarja za deželo in vseh drugih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, udeleženci zborovanja podali v povorko ob prepevanju «Giovlnezza» in drugih fašističnih himen — kot poroča tisk — z rimskim pozdravljanjem; če meni, da je združljivo s spoštovanjem ti-sočev žrtev škvadrdzma in nacizma v Trstu, da se v mestu, odlikovan nim z zlato kolajno za odporništvo, nadaljujejo groteskne in nevarne nostalgične maškarade, ki so dobile potrdilo v prisotnosti in tolerantnosti oblasti in ki Jih prirejajo združenja, vzdrževana z javnim denarjem, počaščena s častmi vojaških oddelkov in ekshibicijami akrobatske patrulje, vse to nekaj kilometrov od meje, ki se označuje kot najbolj odprta v Evropi in prav pred skorajšnjim uradnim obiskom maršala Tita, predsednika sosednje Federativne socialistične republik« Jugoslavije v Italiji; in končno če naj bo s takimi stalnimi in tolerantnimi provokacijami prizadeto mesto, ki je tako hudo preizkusilo vojno in če naj bo zaradi brezbrižnosti vlade prizadeto področje, katerega kriza Je tz dneva v dan hujša«. Podobno vprašanje je na predsednika poslanske zbornice naslovil poslanec Albin Skerk, komunistični občinski svetovalci Jelka Gerbec, Lino Crevatin in Glorglo Rossetti pa so naslovili vprašanje na župana Spaccini Ja, katerega vprašujejo, kakšno stališče namerava zavzeti v imenu mesta, odlikovanega z zlato kolajno za odporništvo, m kakšne korake namerava napraviti, da se dokončno preprečijo podobne provokacije, da se v našem mestu spoštujejo ustava, vrednote odporniškega gibanja in duha, ki je slavil zmago nad na-ctfašizmom. Učiteljski natečaj za slovenske šole Šolsko skrbništvo v Trstu javlja, da je 14. oktobra letos razpisalo redni učiteljski natečaj z izpiti in naslovi za mesta v posebnem sta-ležu za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini. Rok za predložitev prošenj neodložljivo zapade 28. novembra 1970 ob 24. uri. Interesenti si lahko ogledajo razpis natečaja v vseh šolskih uradih Skupščini delavcev in uradnikov [talsider Danes bosta v železarni Italsider v Skednju skupščini delavcev in uradnikov. Oboji se bodo sestali v menzi. Za delavce bo skupščina ob 13. uri, za uradnike pa ob 15. Skupščine se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik FIOM Lettieri. Na njej bodo razpravljali o sporu v železarnah Italsider po vsej državi, ki se tiče 42.000 delavcev in uradnikov. Intersind je namreč zavrnil zahteve delavcev in uradnikov železarn po mezdnih in normativnih izboljšavah, kar je povzročilo sedanji spor. in Jugoslavijo. Zato bi radi ob vsem tem ustvarili vzdušje napetosti in revanšizma Nato je podžupan dr. Godnič v nekaj besedah omenil tudi ogorčenje naših ljudi o- tem dogodku in poudaril, da daje v razpravo resolucijo, ki naj odraža stališče občinskega svete in voljo ljudstva. Kakor smo že povedali, je bila resolucija soglasno in brez diskusije sprejete, le da je občinski svetovalec Vladimir Rebula predlagal, naj občinski svet reagira vsakokrat, ko se začne gonja proti Slovencem in ne le tedaj, kadar se kaj takega zgodi v zgoniški občini. V zvezi z zločinskim dejanjem v Zgoniku in zgoniški občini je v deželnem svetu poleg že vloženih vprašanj, vložil vprašanje tudi sve-yOvaleč Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. V zvezi z oskmjenjem spomenika padlim partizanskim borcem in žrtvam fašizma v Zgoniku ter v zvezi z mazanjem slovenskih napisov v vasen zgoniške občine, so občinski komunistični svetovalci Jelka Gerbec, Lino Crevatin in Giorgio Rossetti naslovili vprašanje na župana Spaccinija, v katerem ga opozarjajo na vse pogostejša fašistična izzivanja in obenem vprašujejo, kakšne ukrepe namerava podvzeti, da se takoj odkrijejo in kaznuje, Usoden padec Zaradi nenadne slabosti le 56-let-ni Antonio Flordelmondo iz begunskega taborišča v Ul. delle Docce nerodno padel na tla. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na gl) vi s krvavitvijo iz useš in mrtvoud desne roke. Fiordelmonda so s pridržano prognozo sprejeli na nev rokrrurškem oddelku. krivci ter da se podobna dejan ne bi več ponovila. la Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC V soboto, 24. oktobra ob 20.30 (ABONMA RED A) V nedeljo, 25. okt. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah In praznikih eno uro pred pričetkom predstav Rezervacije na tel. 734265. Abonmaje dobite vsak delav nik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu v Trstu. V Kulturnem domu v Trst« je do 31. oktobra razstava NAŠA ZGODOVINA V POŠTI DO POŽIGA NARODNEGA DOMA / Razstavo je pripravil zn& slovenski filatelist dr. FT® Juriševič. __________________________________________i VERDI N, Vi Pri blagajni gledališča Verdi 23-988) sprejemajo od danes prtf*Rsl SLOVENSKI KLUB bo začel svojo deveto sezono danes, 20. oktobra ob 20.30. Na sporedu je sklep zadnjega občnega zbora, da naj bo prvi večer izredni občni zbor z izvolitvijo novega odbora. Po volitvah sledi prosta razprava o delu za prihodnjo sezono. Vabimo vse člane, da se večera polnoštevilno udeležijo. ODBOR Slov. prosv. društvo TABOR Opčine obvešča, da je bila na razstavi slik ATI LIJA KRALJA IZŽREBANA ŠTEVILKA 8 Dobitnik naj se zglasi pri tajniku društva Viktorju Sosiču. Ljudska prosveta *> Pevski zbor Srečko Kumar z Re. peruabra obvešča svoje člane, da prične z rednimi pevskimi vajami dar.es, 20 t. m. ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice, Ker stopamo v novo sezono prosvetnega delovanja, vabimo vse tiste, ki jih petje zanl mi. da se pridružijo našemu pevske, mu zboru K sodelovanju kličemo tudi sosednji vasi Repnič in Briščke. SPDT priredi v dneh 3. In 4. nov avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Catešklh Toplic, kjer je možnost kopanja v bazenu. Na. slednji dan' obisk Titove rojstne hiše v Kumrovcu. Cena. 6.300 lir (Cia-ni), 6.800 lir (nečlani). V ceni je vključena vožnja, večerja, prenočišče m zajtrk (v Catešklh Toplicah). Vpisovanje v Ul Geppa 9. tel. 31-119. Gospodarsko društvo Kontovel priredi 3. novembra 1970 enodnevni izlet za člane društva, v vinske kleti v okolici Pordenona. Avtobus In kosilo na stroške gospodarskega društva. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak večer, razen torka, od 20. do 21. ure od 19. 10. 1970 Odhod s Konto-vela ob 8, uri. Povratek ob 16. url. Odbor Včeraj-danes • V krožku za politične in socialne študije «Che Guevara« v Ul. Madannlna 19 bo v četrtek, 22. tm. ob 20. uri prof. Giovanni Ber-linguer predaval o okuženju atmosfere, voda in zemlje. Sledila bo razprava o «t*n ičevanju narave in izkoriščanju fttovska«. Ob tej priložnosti bo tudi kratka komemoracija Ernesta Guevare ob 3. obletnici njegove smrti. Zaužila je preveč uspavalnih tablet Včeraj dopoldne so sprejeli s pridržano prognozo na oddeiku za oživljanje 72-letno Giuseppino Kn-talan Luzzatto vd. Guerrini iz Ul. SaJtuari 2. Domnevajo, da ie ženska zaužila preveč uspavalnih sredstev. V njenem stanovanju so namreč naši' precej praznih stekleničk. niitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonskem osnutku o spremembah letošnjega proračuna Osnutek predvideva 1.800 milijonov lir novih izdatkov za finansiranje raznih področij Danes se zopet sestane deželni svet, ki bo razpravljal o spremembah letošnjega deželnega proračuna, o katerih bo poročal svetovalec Bianchini. Prvi del seje bo posvečen odgovorom odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev. Ukrep o spremembah proračuna, ki ga .je že odobrila na posvetovalni ravni prva komisija deželnega sveta, predvideva 1 milijardo ln 800 milijonov lir novih izdatkov, in si cer 540 milijonov za tekoče izdatke ter 1.260 trilijonov za izdatke v kapitalu. Te nove izdatke so omogočili bodisi večji dohodek (la 020 milijonov lir) bodisi nfžli izdatki za nekatere druge postavke. Odbornik za finance Tripani Ja v pristojni komisiji poudaril, da znašajo letošnji deželni dohodki 4 milijarde in 165 milijonov več, kot so predvidevali lani. S tem denar jem so finansirali nekatere zako ne. Poleg sedanjega, o katerem bo razpravljal deželni svet danes, so finansirali zakon o nekaterih izred nih posegih za razvoj gospodar stva (2 milijardi in 375 milijonov), zakon o gradnji ljudskih stanovanj (300 milijonov), zakon v prid ribi čev (230 milijonov). Med glavnimi spremembami, ki Jih vsebuje novi zakon so: pri spevki za strokovno usposabljanje delavcev za 100 milijonov, prispev U podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi naravnih nezgod za 250 milijonov, prispevki v prid avtonom ne ustanove tržaškega pristanišču 300 milijonov, prispevki za nadalj nje finansiranje zakona za gradnjo kmečki hiš 400 milijonov, orispev ki za izboljšanje živinoreje 100 mi lijonov. Danes popoldne bo tudi običajna seja deželnega odbora. Jutri pa se sestane tretja stalna komisiia de želnega sveta, ki bo začela raz previjati o zakonskem osnutku o deželnih prispevkih za šolstvo. V ko misiji bodo hkrati razpravljali o dveh zakonskih predlogih komuni stov liberalcev, ki se tičeta šol skih podpor in nezgodnega zavaro vanja učencev. Danes, TOREK, 20 oktobra FELICIJAN Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 10.44 — Lu-na vzide ob 21.03 ln zatone ob 12.55 Jutri. SREDA, 21 oktobra URŠKA za abonmaje za novo operno 1970-71, ki se bo začela 10. "°'jc predstavo Verdijeve opere «Don los« Abonenti na prejšnjo sezono lahko potrdili svoje prostore d°> t. m., po tem roku pa bodo n« polago drugim prosilcem. l- . Vsa pojasnila daje blagajna SnA * lišča. POLITEAMA ROSSETTI Dramska sezona 1970-71 «Teatrs 1 bile« se bo začela v petek, 23. t v Pollteama Rossetti s prvo od “ iiuaooii. o I abonmajskih predstav »MaldobrfcjP® na Carpinterija ln Mariana v r-žiji Francesca Macedonl*. "T®11 in kostumi Sergio d’Osmo. pr Jiičt V galeriji Rossonl Je razst«"*»irjet karke Albe Hrelja. Razstavlja °S%a( 20 novejših olj. Razstava bo do 20. t. m. V galeriji Torbandena Roberto Crippa. Razstave A «5 & Htj Nazionale 16.00 «Tora! Toral W®>i (Napad na Pearl Harbour). J »Se Eden 16.00 «Camille 2000», D ^ J0s Goubert, Nino Castelnuovo, E-sl Drago. jtUtlro Fenlce 15.30 «Soldato blu«, C®jjjf(ljej Bergen, Donald Pleasence. D^Oskc Strauss. Technicolor. Prepov** pra mladini pod 14 letom. 'eriegl Grattacielo 16.00 «Dramma deU’ ti, tuttt i particolari ln toa mi til' danes ob 19.30 barvnd matični film: UN BELLISSIMO NOVEMBRE .. Igrajo: Gina Lollobrlgida, v brleile Feraettl ln A. Mladini pod 14. letom prepovedan Darovi in prispevki Ob 36. obletnici poroke daru flja ln Albert Urdlh 1.500 11" vensko dobrodelno društvo, 1 za Slovensko skupnost ln I za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob P®*; Metlika daruje družina P»ta^ (št. 65 ) 2.500 lir za prosvetni * Bazovici In 2.500 Ur za SP«"11! štvo Zarja. V počastitev spo""| kojnlh Milana KJudra, Učota Romana Odonlja daruje Kris*11 vrenčlč 3.000 lir za šolo - "P" NOB v Cerknem. Namesto ri*1 grob pok, Ivanke Puntar i družini Husu ln Menegat! Magda in Slavko Kalc 3.000 spomenik padlim na Proseku, sto cvetja na grob Ane Nabefj rutejo Berta Zužlč 1,000, Ed« 1 000, Dora Gorjup 1.000 ln Potočnik 500 lir za spomenik • Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem naznanJ«,,, žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, no"^' brat ln stric SILVESTER GRUDEN Pogreb dragega pokojnika bo danes, ob 15.30 izpred & orežinake cerkve na domače pokopališče Žalujoča žena Olga, sin Albin-hčerka Pierina, zet Livljo, vnuk« Nevenka in Igor, bratje in sest"* ter drugo sorodstvo Nabrežina, 20. oktobra 1970 V k* vč Sit s* »I! 5» ež ^Rimorski dnevnik 4----------------- Trstu ava NA IGA MA znatf Fr« KRITIKE IN POROČILA Otvoritveni solistični koncert Glasbene matice Nastopili so sopranistka Zlata Ognjanovič, flavtist Boris Čampa in pianist Marjan Lipovšek ) .Mali dvorani Kulturnega doma ■e v soboto zvečer začela kon-,na.sezona tržaške Glasbene ma-ki si je za otvoritveni koncert ‘ototfila naslov treh znanih slo-h koncertantov — sopranist . t?‘ate Ognjanovič flavtista Bori-Don in pianista Marijana Li- OT0 je bil nedvomno zelo u- ■e doji/0 °tvoritvena prireditev, saj so 3 na W ženski umetniki predvajali tj 7 na zelo visoki kokavostni ravna sam spored je bil dokaj svo-rstno sestavljen, saj so se zvrsti-rri jifa^Hčnejši skladatelji, tako po eatrtUj ’ dobi in narodnosti, kar je seli. U “a zelo popestrilo sicer kar zahtevi Koprom za poprečnega glasbe- ^nbltelja. Sopranistka Zlata ftr\foJanovič. ki je tržaškemu občin-13’ !e ■J>Tav dobro znana, čeprav je časa, odkar je bila zad- P Trstu, je z njej lastnim umet-irn izrazom ter izrednim občui- ;st*a* 1J» 30 m ^Podala samospeve Schuberta 'Romanca iz Rozamundea. «Pa-, ,a tožba* in Marjetica ob ko-atto __ Lipo^šfca — tPastiricaa. ^a* in »Pomladna» — Kogoja 'Sprehod v zimi*, z Jaz se te SP°mnila» in «Gazela* — ter ift« a.~" *Mo? rodni doma. *Mn-■jj 1 in «Poglej dekle ta topola. Pref SI?!nPsPevi. glasovno in inter-. zelo zahtevni, so v iz- a' t ,,1 .^afe Ognjanovičeve zaživeli r)' iji,Ji Popolnosti ter slogovni zna-■ jflL*' tako liričnonežni kakor po-• dramatično razgibani. Sopra-Cittftnjl,3e i*ila za svoje izvajanje1 na-•e. %sb!a-z navdušenim in prisrčnim \oor* PrHn]em- j. a® tako je bil deležen navdu- to - tutco 'le on aeiezen nuvuu- dciHto gejema flavtist Boris Čam- j«, 4 h.i' je brezhibno podal zanimivo '° Pridericha Velikega «So- flavto*, prijetno Gaubertovo J£toX za flavto». modernejšo ■ j *el°»o skladbo rJoueurs de flu " sotiri r casellovo tSicilienne el rul ? WSQUe»- V vseh skladbah se je ormi Ukazal kot flavtist velikega tl Fj ther, ki si z največjo lahkoto in 0 er ^ar najzahtevnejše skladbe it n ■ P°STeduje občinstvu v do ^delani izvedbi ter z izredno .inOsK*. UK,am Jzveaoi ter z izreano a.g irfoto . teT pojočim zvokom in in-iint>' »no"?1.0 brezhibno, z izredno izde-adifli !g j^niko, ki je še zlasti prišla M Q , ^ __ ^ _ *ot/w?ra?a u briljantni Casellovi o£>.e. ms^tadj0 solista je odlično, kot uo na-or\sKn' sPremljal nam že povsem do-p»rnl3i4j P^nist Marijan Lipovšek, ki znova očara s svojim Cl*vh\»„zivetim spremljanjem, ki k^Prav ni samo spremljanje, flU koncertiranje skupaj s so-irdeJijC1. ter zlitost v eno samo iz-*. .K. P0 vsaki točki, kakor še ov^aa • °k zaključku uspelega kem-'P 36 °l]činstvo zelo navdušeno ra sv°ie odobravanje z dolgo- , ‘m Ploskanjem. * d-n 5*»' . ,le, r ^boto v avditoriju Killerjev «Fiesko» v novi postavitvi iallLtiOdj^orišče zarote Fieskov v Ge-|e fbdericha Schillerja» r iz-;entra VPiPerzitetnega gledališkega !ksperi12 Genove, je prva v vrsti VetjjPP^talnih in avantgardnih knnjZJ' Id jo je Teatro stabile pod «s» J? naslovom «Gledališča da-htH^dstavil v soboto zvečer v ura?»L H ^j mladostni Schillerjevi iRO^^oi- i sicer v «Razbojnikih» in o sf®u in ljubeznia, je zelo ja-Cti.i .--g ščito naših narodnostnih pravic, ki se jih italijanska zakonodaja zogi-ba, ter poudaril, da je to predvsem dolžnost nas, Slovencev. Naj- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinnuiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiH IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Dvakrat uveljavljena amnestija zaradi tihotapstva tujih cigaret V veleblagovnici UPIM sta si prisvojili obleke Včeraj se je pred tržaškim ka-1 tulec odv. Berritta pa oprostitev za zenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. | radi pomanjkanja dokazov. Pretor Borracetti, zapis. Chiarelli) moral je obsodil Kovačevo pogojno na 2 Ustanova za industrijsko cono EZIT je razpisala natečaj za za- Q$k..i..................... ^KSUZEN BAR HAUSBRANDT J PRENOVLJENEM TERGESTEU Stavljeni galeriji Tergesteo druge, številne^ predstavnike gospo-N La-i zvečer ob 18.30 odprli nov .-H , | UU 10.*.O ■*''* a,Varr>o Hausbrandt. Gre za JJšihojJ^ksuzno opremljen lokal z ™ ofi^tejšimi napravami. Slovesni 'ntvc so se udeležili najvid-Predstavniki oblasti, med ka-J am<> opazili inž. Spaccinija, as-'dnika deželnega sveta Pit-Prefekta dr. Cappellituja in darskih in poslovnih krogov, predstavnike turističnih ustanov itd. Gostitelj g. Hausbrandt, ki je prejel za svojo pobudo številna priznanja in čestitke, je vse številne goste zadržal na prijetnem cocktailu. Na sliki obnovljena galerija pred vhodom v novi bar - kavarno Hausbrandt. zagovarjati 27-letni Alberto Bene-detto Messina iz Catanie, ki je bil obtožen tihotapstva, 1,200 kg jugo-goslovanskih cigaret. Obtoženec je dne 28. avgusta letos privozil s svojim avtom do obmejnega prehoda pri Škofijah in na vprašanje financarjev, če ima kaj prijaviti, dejal da ne. Ko pa so možje postave bolje pregledali njegovo vozilo, so našli v enem od kovčkov, ki jih je in.el v prtljažniku, šestdeset zavojčkov cigaret. Ko so ga finanoarji zaslišali, je moški enostavno povedal, da mu je mati, ne da bi mu sploh kaj povedala, vtaknila cigarete v kovček. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev in branilčev predlog odv. Mor-gere za prekinitev sodnega postopka zaradi uvedbe amnestije. • • • Isti sodniki so včeraj sklenili na predlog tožilca in istega branilca prekiniti sodni postopek zaradi a-mnestije proti 40-letnemu Rolandu Roti iz Brescie. Obtožnica ga je dolžila, da ni prijavil financarjem 0,200 kg tujih jugoslovanskih cigaret, ko so ga le-ti dne 21. aprila letos, okrog 17. ure, ustavili na obmejnem prehodu na Fernetičih. Rota je namreč imel pri sebi, ovite v najlonsko vrečico, 10 zavojčkov cigaret. Med zaslišanjem je moški priznal, da so mu cigarete služile za lastno uporabo. Pretor dr. Esti je včeraj sodil dve jugoslovanski državljanki iz O-sijeka, ki sta bili obtoženi tatvine v veleblagovnici UPIM pri Stari Mitnici. Na zatožni klopi sta sedeli 25-letna Sdmlja Tomič ter 47 letna Verka Kovač, ki sta dne 16. oktobra letos, okrog 11.30 vstopili v omenjeno veleblagovnico in se potem, ko sta vzeli iz prodajnega pulta dve krili in štiri obleke, napotili v slačilnico. Trgovska pomočnica Jolanda Petrina ju je kmalu nato videla, kako sta prišli iz sla-člnioe in postavili na prodajni pult obe krili ter samo eno obleko in se hoteli oddaljiti skozi izhodna vrata. Pri tem pa ju je ustavila in ju povabila v skladišče. V torbi, ki jo je Kovačeva imela pri sebi, so bile ostale tri obleke. Ženska je dejala, da jih je hotela plačati, uslužbenka pa ni in ni hotela slišati nobenega pojasnila, ampak je enostavno poklicala policiste. Tomičeva pa je dejala, da sploh ne ve, kako je mogla kaj takega storiti. Tožilec odv. Roncelli je predlagal za ženski najnižjo kazen, bra- meseca in 40 tisoč lir denarne kazni, Tomičevo pa prav tako pogojno na 20 dni zapora in 20 tisoč lir denarne kazni. OD 2. DO 16. DECEMBRA Jesensko zasedanje prizivno-porotnega sodišča Drugo, jesensko zasedanje prizivno - porotnega sodišča, ki mu bo predsedoval dr. Franz, bo od 2. do 16. decembra letos v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča. Za to zasedanje so na seznamu štirje procesi. Prvi proces bo dne 2. decembra, ko bodo ljudski sodniki, ki jih bodo izvolili 9. novembra letos, sodili Salvatora Gaeta-ndja, ki ga je prvostopno, porotno sodišče zaradi izsiljevanja in materialne nepoštenosti obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora ter 250 tisoč lir denarne kazni (odpuščena enoletna zaporna ji celotna denarna kazen). Dne 4. decembra bosta _ zatožni klopi sedela Giordano Pullini in Libero Strain, ki so ju porotni sodniki 13. junija lani obsodili zaradi tihotapstva in zasebnega nasilja. Dne 7. decembra pa bo na vrsti Giovamni Pavon. Prvostopenjski sod; niki v Vidmu so ga 17. junija lani zaradi poskusa umora, groženj in telesnih poškodb obsodili na 5 let Zadnji in nedvomno najzanimivejši proces letošnjega jesenskega zasedanja prizivno - porotnega sodišča pa bo 11. decembra, ko bodo sodniki morali soditi Vittoria Bruna, moškega, ki so ga 15. junija lani v Vidmu zaradi umora lastne žene obsodili na 11 let zapora ter na triletno obvezno bivanje v zdravstvenem domu. bolj učinkovita .ie borba za narodnostne pravice Slovencev v Italiji takrat, kadar se okoli tega specifičnega vprašanja na temelju enotnosti in različnosti, združijo vsi slovenski dejavn:ki, podprla pa bosta te skupne zahteve do eni strani tako italijanski napredni del, ki je za naše težave najbolj dovzeten, kakor tudi matični narod, ki se zanima za svoje ljudi v zamejstvu. Za učinkovito samoobrambo slovenske skupnosti v Italiji pa niso potrebni samo skupni nastopi, ampak tudi zavzetost vsakega posameznika, da si zagotovi svoje narodne pravice, da bo slovenski jezik uradno prisoten tudi v Gorici »n Trstu, kjer živi večji del slovenskih l.judi. Pozval je okoliško prebivalstvo, ki strnjeno živi na slovenskem ozemlju ter ie aktivno v svojih društvih, naj pomaga uresničiti našo prisotnost tudi tam, kjer nas nočejo priznavati. Ob zaključku je godba na pihala Kras, ki jo je pred kratkim prevzel prof. Križmančič, spremljala pevski zbor »Jezero*. Skupno so se predstavil’ z dvema partizanskima pesmima. Bilo je prvič, ko sta pod spretnim vodstvom pevovodie in kapelnika Križmančiča skupno nastopila dva dopolnjujoča se ansam bla. Njuno petje .ie učinkovalo nadvse mogočno ter sta dala popolno vrednost tekstu in melodiji. Ob tem prvem uspelem nastopu je bilo ob-čnstvo nadvse prijetno preseneče no, kar je najboljša spodbuda, da s takšnim delom v Doberdobu nadaljujejo. Zaključne manifestacije so se u-deležili številni občani, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Med občinstvom so bili župan ob cine Doberdob Andrej Jarc, podžupan Karel čeme, predstavniki kra jevne sekcije ANPI, športnega društva »Mladost*, balmcarskega društva »Gradina*, vt * ;o število mladine in žena. Vsi so hoteli biti prisotni na zaključni manifestaciji ter s tem pokazati svoje priznanje organizatorjem, ki so si zastavili tako veliko dela ter ga uspešno opravili. Med drogeristi je zaradi te odločitve zavladalo negodovanje. Prizadeti pravijo, da je tako odločila ena sama oseba, kd vodi oddelek drogeristov v zvezi trgovcev in da je ta njegova odločitev vezana na veliko število jugoslovanskih klientov, ki prihajajo v njegovo trgovino v popoldanskih urah. Večina drogeristov, ki oskrbuje z barvami in laki soboslikarje, avtoličarje, tovarne in delavnice, pa hoče, da bi bile njih trgovine ob ponedeljkih zjutraj odprte. Zavzemajo se za nadaljevanje zapore ob sredah popoldne. To svojo zahtevo podpirajo tudi z dejstvom, da prodajajo nekatere predmete, ki jih je moč dobiti tudi v trgovinah jestvin. Zaradi tega je prav, da so te in druge trgovine zaprte isti dan. Baje je skupina 22 drogeristov (v Gorici je drogerij skupno 24; baje nista le drogeriji Rovis na Travniku in Diana v Raštelu soglasni), poslala pismo županu, zvezi trgovcev in prefektu, v katerem zahtevajo, da bi bile tudi drogerije še nadalje zaprte ob sredah jjopoldne, nikakor pa ne ob ponedeljkih zjutraj. STROKOVNA SEJA AKTIVISTOV KD V ospredju vprašanja zdravstvene reforme Za učinkovitejšo pomoč priletnim osebam na domu Člani pokrajinske posvetovalne komisije KD za zdravstvo in socialno skrbstvo so pred dnevi razpravljali o nalogah krajevnih uprav pri reševanju perečih vprašanj tega važnega in obenem občutljivega področja. Po uvodnem pozdravu pokrajinskega tajnika KD Ciana, je cav. Piani poročal 6 načrtih za razširitev in obnovo bolnišnic v Gorici, Krtninu in Gradežu, gradnje nove v Tržiču in o načrtu za gradnjo nove hiralnice v Gorici. O zdravstveni reformi v luči zadnjih sporazumov med vlado in sindikati je spregovoril dr. Gregorig, ki se je udeležil prav temu vprašanju posvečene seje osrednjega vodstva stranke. Gregorig je pri tolmačenju strankinega stališča o zdravstveni reformi poudaril delitev pristojnosti med vlado, točneje ministrstvom za zdravstvo in deželnimi organi. CIPE izdeluje v tem smislu okviren zakonski načrt, po katerem bo dežeia pristojna za izvajanje načel zdravstvene reforme, načrtovanje bolniških gradenj, po odpravi zastarele strukture bolniških blagajn, ki jih bodo nadomestile krajevne zdravstvene enote. Te enote bodo združevale v sebi dejavnosti in pristojnosti različnih obstoječih ustanov. Gregorig je pri tem poudaril svoje mnenje, da bo delo naše deželne uprave lažje, ker da IIIIIMIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mi„,ln„„,,||||M||||||||||||||||||t||||||||1||||||1|||||||M||u||||||||||||||| KORISTNE MEDNARODNE POBUDE V Ljubljani je bilo srečanje planincev treh obmejnih dežel Prisotni so bili zastopniki slovenskih, italijanskih in avstrijskih planincev - Goriško SPD sta zastopala Jožica Smetova in Bernard Bratož Za izenačenje položaja šolnikov na Goriškem že šestnajsto leto se vleče spor •zaradi nerešenega gosjxxiarskega položaja uslužbencev nekaterih italijanskih šol (trgovske šole, zavod za geometre in znanstveni liceji v Gorici in Tržiču), ki pripadajo provinci. Gre za razliko pri plačah z uslužbenci iste kategorije in ki o-pravljajo enaka dela, na klasičnih licejih in učiteljiščih, a pripadajo arganiku državnih uslužbencev in uradnikov. O tem vprašanju sta opozorila predsednika pokrajinske uprave komunistična svetovalca Silvino Po-letto in Enzo Menichino. Oba ugotavljata tudi, da uživajo pokrajinski uslužbenci iste vrste v Trstu poročili o «varstvu narave v Slo-in Vidmu bolj ugodne pogoje. ivenijit, ld ga je imel Marko Selan Poletto in Menichino zahtevata, in o ntranzverzali treh dežel«, ld naj sprejme pokrajinska uprava, ga je imel sam dr. Miha Potoč-pri pogajanjih s sindikalnimi pred- nik. Znak tramzverzaie bo imel na. stavništvi, načelo »enake plače za pis «sioveinija — Priuli - Venezia isto delo* ne glede na pripadnost u Giulia — Kamten«. službencev državi ali pokrajini za l9te^ je predsednik ljub- kar se zavzemajo tudi sami soiski ljansk mestnega sveta, inž. Mi-ravnatelji, ki so zadnje čase poslali ha K ^ ^ pristojnim organom niz »spomenic* Magistratu slavnostno ve- v tefn ^ čerjo. V nedeljo so se planinci iz vseh treh dežel napotili na Veliko planino. V hotelu Šimnovec so poslušali poročilo arhitekta Vlasta Kopača o ureditvi gorske pokrajine Poročali smo že, da so goriški i« turističnih naselij na Veliki pla- Ljubezen do planin ne pozna meja. Zaradi tega se planinci treh obmejnih deiel, Slovenije, Koroške ln Furlanije . Julijske Benečije srečujejo vsako leto ob zaključku poletne izletni "'.e sezone, da si izmenjajo misli, da obnovijo prijateljske stike, da si povedo svoj«, mnenja o bodočem delovanju. Lani je biio takšno zborovanje v Gorici, leto prej v Avstriji, letos je Ma spet na vrsti Ljubljana. V slovensko prestolnico so prišli v soboto 17. oktobra zastopniki planinskih društev iz raznih krajev. Zelo lepo so bili seveda zastopani slovenski planinci, ki so lepo-sprejeli goste iz sosednjih dežel. V sopoto popoldne so zastopniki Planinske zveze Slovenije sprejeli planinske delegacije iz. tujine v planinskem domu «Zlatorog» v Ljubljani. Ob 18. uri so gostje prisostvovati otvoritvi razstave planinskih stoik in planinskih knjig v Mesta! galeriji, nato je bito v slavnostni dvorani ljubljanskega Magistrata zborovanje planincev iz treh obmejnih dežel. Zborovanje je otvoril predsednik PZS dr. Miha Potočnik, sledili sta Drogeristi so proti zapiranju ob ponedeljkih trgovci jestvin z večino glasov sklenili, da bodo njih trgovine še dalje zaprte le ob sredah popoldne. Poročali smo tudi, da so začeli prejšnji teden zapirati drogerije ob ponedeljkih zjutraj, medtem ko so do sedaj bile drogerije zaprte, podobno kot trgovine jestvin, ob sredah popoldne. mini. Udeleženci so si nato ogledali turistično in planšarsko naselje z arhaično arhitekturo na Veliki planini. Nato so imeli skupno kosilo v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Srečanju so prisostvovali, kot smo že omeniti, planinci iz Slovenije, Koroške tn Furlanije - Ju- lijske Benečije. Iz Avstrije so prišli zastopniki avstrijskega planinskega društva «Oesterreichischer Alpenverein» iz Celovca, Beljaka, Gradca, Hermagora, društva «Oe-sterreichischer Bergfuhrarverband* ter društva prijateljev narave «Na-turfreunde« iz Celovca in Gradca. Iz Italije so bili prisotni zastopniki italijanske planinske zveze «Club alpino itattano« iz Gorice, Vidma, Maniaga, Humima (Gemo-ne) ln Mužca (Moggio Udlnese). Prisotni so bili tudi zastopniki slovenskih planinskih društev v zamejstvu, in sicer SPD iz Gorice, SPD iz Trsta ’ ln SPD’ iz Celovca. Goriško Slovensko planinsko društvo sta zastopata predsednica Jožica Smetova in podpredsednik Bernard Bratož. Naši planinci so odnesli z mednarodnega srečanja najboljše vtise. Prihodnje leto bo podobno srečanje v Beljaku na Koroškem. Priredili ga bodo zastopniki avstrijske planinske zveze. Z avtom v jarek v Rožni dolini Ponoči od sobote na nedeljo sta se na cestnem ovinku v Rožni dolini prevrnila z avtom 23-letni Renato Petronio iz Gorice, Ul. Ba-lilla 15 ter 28-letni Mario Sossou iz Števerjana, v Grojni št. 2. Z rešil-cem jugoslovanskega Rdečega križa so ju ob 1. po polnoči prepel j ah v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so jru pridržali za 5 dni na zdravljenju, zaradi udarca v glavo in poškodb po obrazu. Mož iz Števerjana se je ponesrečil Včeraj ob 14.30 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Števerjan v Klanci 22, kjer se je poškodoval, ko je padel v bližini svojega doma, 41-letni Riccardo Pittoli. V Goriški bolnišnici so mu ugotovili poškodbe po obrazu z verjetnim zlomom nosne kosti ter so ga pridržali za petnajst dni na zdravljenju. Nečak, ki ga je spremljal, je povedal, da je stricu nenadoma postalo slabo in si je pri padcu prizadejal navedene poškodbe. niiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiR NA NEVARNEM KRIŽIŠČU PRI ŠLOVRENCU Vespist iz Rastočne podlegel hudim poškodbam pri trčenju Zaletel se je v ustavljen avtomobil na križišču in izdihnil v bolnišnici ■ Videmian je povozil pešca na cesti za Červinjan Z lambreto se je zaletel v ustavljen avto Osemnajstletni slaščičar Lucchini Marino se je včeraj, po polnoči, ponesrečil na trgu pred županstvom. Z lambreto, ki je last matere Mafalde, se je namreč z vso silo zaletel v parkiran avto na levi strani ceste, prav na začetku Ul. Mazzini. Fanta je vrglo na tla, kjer se je pobil po glavi. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji in takoj poklicali tudi gasilce, da so odstranili razliti bencin In zavarovali avto pred možnim požarom. Fanta so odpeljali v bolnišnico, kjer bo pre-ležal osem dni-. Nedeljski večerni promet na slabo razsvetljenih cestah je terjal tokrat kar dve smrtni žrtvi Pol ure po sprejemu v mestno bolnišnico je umrl 43-letni Bruno Petrussa iz Rastočine v Brdih, kamor se je bil preselil iz Dolenj. Bilo je malo pred osmo zvečer, ko se je Petrussa vozil na svoji vespi proti Vidmu skozi Šlovrenc. Pred njim je vozil avtomobil opel kadett iz Forlija, v katerem je bil upokojenec Sebastiano Pironi s sinom, nevesto in vnučkom. Na križišču, ki ga očitno ni poznal, je nekaj metrov pred seboj zagledal sredi ceste avto. Šofer ustavljenega avta je nameraval zaviti na levo, čakal pa je, da bo cesta prosta. V nasprotni smeri je namreč bilo videti luči nasproti prihajajočega avtomobila. Pironi je svoj opel sunkovito ustavil, kar je Petrusšo zmedlo. Luči pri-' avtomobila so ga verjet- no zaslepile, da ustavljenih avtomobilov ni pravočasno zapazil in se z vso salo zaletel vanje. S prednjim delom vespe je treščil v prtljažnik ustavljenega kadetta, da ga je vrglo iz sedla na asfalt, kjer se je hudo pobil. Petrussa je okrvavljen obležal na sredi ceste, vespo pa je vrglo na levo v nasproti prihajajoči avto, fiat 124 Alda Pierigha iz Podbones-ca, ki pa že dalj časa živi v Gorici, v Ul. dei Cappuccini 13. Potniki vseh treh avtomobilov so skušali pomagati hudo ranjenemu vespistu. Z rešilcem ZK iz Gorice so ranjenca odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu ugotovili hud možganski pretres, rane na čelu in možen prelom v kolku. Prepričani so bili, da bo ranjenec ozdravel v poldrugem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije. Očitno pa je obstajajo že dobre zdravstvene strukture, ki jih ne bo težko reorganizirati v skladu z načeli reforme. V razpravo sta posegla nato Mu-sulin o pomoči pohabljeni mladini ter Vodice o zdravstveni oskrbi na domu za priletne osebe. Vodice se je zavzel za ustanovitev posebne mestae konzulte, v kateri naj bi različne ustanove, ki se s tem ukvarjajo, reševale posamezne in bolj zapletene primere. Vodice je začrtal profil tipične priletne osebe in podčrtal, kako čvrsta je pri njej vez s tradicionalnim okoljem, z domačim gospodarstvom in navadami. Zato predstavlja vsaka oblika pomoči, ki bi bila osnovana na spremembah okolja (zavodi za starce itd.), duševno traumo, ki je prej škodljiva, ko. koristna. Zato je Vodice predlagal sodobnejše, čeprav skromnejše oblike oskrbe na domu, kot obisk specializiranih bolničark v primeru bolezni, najemanje čistilk ali hišnih pomočnic enkrat ali dvakrat na teden za težja domača dela itd. Na ta način, je zaključil Vodice, bo priletnim osebam zajamčeno samostojno in dostojno življenje v domačem okolju, čeprav bi v njem bili sami. Gospodarsko bi tak način podpore zahteval manjše stroške, kot jih terja uprava doma za onemogle. Razdeljevanje volilnih potrdil obrtnikom Obrtniška blagajna opozarja člane stroko, da delijo prav te dni volilna potrdila za skorajšnje volitve pooblaščencev v bolniško blagajno, ki bodo 25. oktobra. V primeirh, ko niso zainteresirani obrtniki prejeli potrdila, je to na razpolago v občinskih uradih Če kdo potrdita izgubi ali pokvari, ga lahko dobi v duplikatu na sedežu bolniške blagajne v uraonih urah (do sobote, 24. oktobra). Ko bodo volitve v teku bo duplikate izdajal volilni urad pokrajinske obrtniške komisije pri trgovinski zbornici (od 8. do 22. ure). Urnik občinskega zdravnika v Sovodnjah Z županstva iz Sovodenj sporočajo, da od včeraj, v ponedeljek, občinski zdravnik sprejema stranke po naslednjem urniku: Ob ponedeljkih in četrtkih od 17. dn 18. ure; ob sobotah pa od 11.30’ do 12.30 v občinski ambulanti. Na avtocesti je zavozil v ograjo yčeraj so sprejeli v bolnišnico v Tržiču za 60 dni na zdravljenje 20-letnega Paola Galtappina iz šta-rancana, Ul. Trieste 99, ki so mu ugotovili zlom leve stegnenice in druge poškodbe, ter za osem dni Dina Degana, prav tako in Štaran-cana. Ul. Trieste 87, ki se je ranil na desnem kolenu in dobil pretres možganov. Oba ponesrečenca sta se peljala z avtom »simca 1000», ki ga je vozil Degan po avto cesti iz Palmanove proti Villessam. V bližini tega kraja pa je šofer izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil v ščitno ograjo, ki jo je tudi podrl v dolžini nekaj desetin metrov. V bolnišnici je padla z lestve 48-letna Rosa Gergolet iz Ronk, Ul. D’Annunzio 29 ter se pri tem ranila na dlani desne roke. Pri držali so jo za 20 dni na zdravljenju. možganski pretres povzročil hujše notranje poškodbe, zaradi katerih je Petrussa ob 20.30 umrl, ne da bi se vrnil k zavesti. Do druge smrtne nesreče pa je prišlo na cesti za Červinjan, kjer je Videmčan, zavarovalec Alberto Bellemo, do smrti povozil 76-letne-ga Riccarda Spontana iz Campolon-ga pri Teru, rojenega v Rudi. Spon ton se je vračal domov. Vodil je svoje kolo na desni strani ceste. BeUemov avto se je vanj zaletel z vso silo, da ga je zbilo na tla, kjer je obležal s prebito lobanjo, na mestu mrtev. Karabinjerji, ki so prihiteli na kraj nesreče, raziskujejo sedaj vse okoliščine, kajti ni še povsem jasno, kako da Bellemo m opazil pešca s kolesom. Vanj se je namreč zaletel s tako silo, da si je močno poškodoval ves prednji del avtomobila. VERDI 17.00—22.00; «Bravi amori a Palma di Maiorca«, A. Sordi in B. Lee; kinemaskopsld film v barvah. CORSO 17.00—22.00: «Tristana», C. Deneuve in F. Nero; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00: «Frankestein 1970», B. Karloff in J. Lund; ameriški film, mladini pod 16. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30 «La tortura delta vergini«, H. Lon in O. Vuco; nemški film v barvah, mla-dini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «11 coton-nello Vom Ryan», F. Sinatra in T. Howard; ameriški kinema-skopski film v barvah. 'Vršič AZZURRO: Zaprto. EXCELSIOR 16.00: «Uccider6 un uomo«. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Io non scappo... fuggo«, A. Noschese in E. Monta-sano. Barvni film. toru (r or n << SOČA «Vlak», francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Noč brez prič«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Tarzanov skrivnostni zaklad«, ameriški film — ob 16. in 20. url. PRVAČINA Prosto. RENČE Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna CRISTO-FOLETTI, Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU V Tržiču je ves dan in ponoči dežurna lekarna SAN NICOLO dr. B. Olivetti, Ul. XIV maggio 93 — tel. 73-321, PRIMORSKI DNEVNIK 4 20. oktobra 1970 | PISMO IZ BEOGRADA Kakšno bo predsedstvo SFRJ? S sobotnega solističnega koncerta v Kulturnem domu TOREK, 20. OKTOBRA 1970 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, oktobra. — Govor predsednika Tita v septembru pred političnim aktivom Zagreba, v katerem je, med drugim, napovedal pomembne spremembe v strukturi političnega sistema in kratko pojasnil svoj predlog o ustanovitvi predsedstva SFRJ namesto dosedanjega položaja predsednika republike, je vzbudil vetliko zanimanje doma in na tujem. Pojavili so se, posebno v inozemstvu, razni komentarji in ugibanja o vzrokih napovedane reforme političnega sistema v Jugoslaviji. Za mnoge, ki površno spremljajo dogajanja v Jugoslaviji in se večinoma zanimajo za razne »senzacije*, je bil oredlog Tita prava senzacija. Za tiste, ki pozorno slede razvoju Jugoslavije, ni bilo v govoru predsednika nič senzacionalnega. Novost za javnost je bil samo predlog o ustanovitvi predsedstva. Vsi pa, ki dobro poznajo Tita in njegovo skrb za usodo Jugoslavije, so bili prepričani, da bo Tito prej ali slej poskrbel, da se Jugoslavija izogne nepotrebnim trenjem in razpravam okrog naslednika na njegovem odgovornem položaju. Vse ostalo pa je bilo bolj ali manj znano, saj so bile osnove reorganizacije političnega sistema napovedane že v sklepih aprilskega zasedanja predsedstva ZKJ o «Aktualnih vprašanjih mednarodnega položaja in notranjepolitičnega razvoja Jugoslavijo. V tem dokumentu so bila. med drugim, prikazana osnovna stališča a bodoči pristojnosti zveze. Po predlogu predsedstva ZKJ bi bodoče pristojnosti zveze bile: skrb za o-hranitev in razvoj enotnega družbeno gospodarskega in političnega sistema, zagotovitev enotnega jugoslovanskega trga in gospodarskega sistema, narodna obramba, zunanja politika ter zagotovitev sredstev za hitrejši razvoj nezadostno razvitih krajev države. Vse ostale dosedanje pristojnosti zveze bi se prenesle na republike odnosno komune. V istem dokumentu je rečeno, da bi zvezna vlada, praviloma, vse druge odloke skupnega interesa lahko sprejemala samo sporazumno z republikami. Zato .je potrebno z ustavo določiti, katera vprašanja se morajo reševati sporazumno z republikami. Z razvojem samoupravnih družbenogospodarskih odnosov, se ugotavlja v omenjenem dokumentu, se menjajo odnosi med republikami ter odnosi med zvezo in republikami. Jugoslovanska skupnost postaja nova, bolj vsebinska oblika skupnosti narodov in narodnosti, ki se vedno bolj oddaljuje od klasične federacije in konfederacije. Z nadaljnjim razvojem se bodo razvijali novi odnosi in samouprav no-demokratične oblike povezavanja narodov in narodnosti Jugoslavije, se ugotavlja v aprilskem dokumentu predsedstva ZKJ. V javni razpravi o napovedanih spremembah je prišlo do izraza enotno mišljenje, da se mora zvezni upravi zagotoviti učinkovitost o opravljanju vseh poslov, ki bodo v njeni pristojnosti. To je edini način, da se prepreči oviranje oziroma onemogočanje sprejemanja odlokov zveznih organov, kar se je doslej dogajalo. Sodelovanje in dogovarjanje med republikami je, po miš ljenju večine udeležencev' v javni razpravi, potrebno samo o vprašanjih, ki spadajo v njihovo pristojnost. Republike ne bi smele imeti pravice veta na zakonite odloke zveznih organov. V «Infarmacdji o delu na nekih problemih našega (op. jugoslovanskega) političnega sistema*, o kateri je poročal Edvard Kardelj na seji predsedstva ZKJ, se poleg konkretnega predloga o razdelitvi določenih politično-izvršnih funkcij in pristojnosti med zvezno skupščino, predsedstvom republike, zveznim izvršnim svetom in strokovnimi zveznimi org cini, obravnavajo vprašanja, ki so ozko povezana z nadaljnjim razvojem političnega in ustavnega sistema in sicer: struktura zveze in odnosi med republikami: odnosi med zvezno skupščino in samoupravnimi organizacijami, politrčno-izvršnimi in upravnimi organi; smeri nadaljnjega razvoja skupščinskega sistema, nadaljnje graditve strukture družbe, posebno občin in njihove vloge v družbenem in političnem sistemu, in, končno, vloga družbeno-političnih organizadj (ZKJ, SZDLJ, sindikata, ZMJ in dr.) v nadaljnjem razvoju samoupravnega, demokratičnega sistema Jugoslavije. Predvideva se. da bo do sprememb, ki se tičejo niiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimumniMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiimimi DOGAJANJA V LATINSKI AMERIKI Podoba Bolivije včeraj in danes Od španske zasedbe do Torreza • Nekoč srebro, danes svinec V zgodovinskem razvoju Bolivije lina zemljepis pomembno vlogo. Po nesrečnem zaključku vojne s Čilom, Id so jo imenovali vojna Tihega oceana (1879—1884), je ostala brez izhoda na morje in po porazu v vojni Ohaco s Paragvajem (1933 do 1935) so jo stisnili h goram. Bolivija ima 3 milijone in 800 tisoč prebivalcev. Po svoji razsežnosti je peta država v Južni Ameriki s površino milijon in 100 tisoč kv. km. Sestavljajo jo predvsem visoka planota, id je dolga 1000 km in široka kakih 100 km in se dviga med obema andskima kordiljerama na 4000 metrov nadmorske višine. La Paz, ki je dejanski sedež vlade, čeprav je zakonita prestolnica Sucre, leži na 3.658 m nadmorske višine. Zaradi svoje lege Bolivija ne pozna dvojnosti: obmorski kraji — notranjost, ki je značilna za skoraj vse ostale latinskoameriške države. To pa ne preprečuje dvojnosti družbenega in ekinomskega značaja med La Pazom, kjer prebivalci govorijo najbolj čisto španščino v Ameriki, in visoko planoto, na kateri ž» stoletja živijo v nespremenjenih razmerah Indiosi, ki govorijo ie jezike guechua in ayma-ra še vedno je visok odstotek a-nalfabetov, ki znaša 68 odst. Največ analfabetov je med Indiosi, teh je 60 odst. prebivalcev, 35 odst. pa je mesticev. Prav analfabetizem je eden izmed dejavnikov, ki so najbolj zavirali integracijo prebiva sbva. Srebro označuje začetno dobo španske kolonializacije. Leta 1545 so ga odkrili v velikih količinah in ga izkoriščali tri stoletja, v katerih so se količine izčrpale: kraj Po-tosi, kj je imel v 16. in 17. stol-največ prebvialcev (150 tisoč) in bil na vrhu svojega razvoja, je postal ob koncu 19. stol. zanemarjena vasica. Druga ruda, ki je nato dala polet boivijski ekonomiji, je bil svinec. Leta 1912 so dosegli proizvodnjo 40 tisoč ton. kar je bilo več kot srednja proizvodnja zadnjega desetletja. Svinec sicer pokriva 90 odsit. izvoza m predstavlja približno 20 odst. svetovne proizvodnje, toda le 4 odst. prebivalstva ima delo z njim. Njegova rentabilnost stalno upada zaradi nižanja cene in konkurence drugih proizvajalcev. Prav zaradi tega se ne smemo čuditi, če ima bolivijsko prebivalstvo najnizje dohodke na tej celini. V obdobju, ki obsega manj kot poldrugo stoletje neodvisnosti, se je Bo ivija pokazala kot država, ki je politično najbolj nestalna v Latinski Ameriki. V dobi, ki je nam bliže, moramo na to nestanovitnost gledati predvsem kot posledico med odpornostjo starih oligarhij -n zahtevami srednjih slojev, kmetov in delavcev, v odsotnosti nacionalnega meščanstva, ki bd bilo dovolj močno, da bi moglo delovati kot posredovalec. Do osnovnega preobrata je v bolivijski politiki prišlo leta 1952, ko je stopilo na oblast Narodno revolucionarno gibanje (Mnr) z Victorjem Pazom Estensorrom na čelu. To je bila heterogena stran- odnosa in strukture zveze in predsedstva SFRJ prišlo v prihodnjem letu, ostale spremembe pa bi bile uveljavljene pred bodočimi volitvami v zvezno skupščino. Iz govora Edvarda Kardelja se vidi, da bo zveza pristojna samo za področja, omenjena v dokumentu aprilskega zasedanja predsedstva ZKJ. V zveznem izvršnem svetu in zvezni skujščini v bodoče ne bo več organov za področja, ki spadajo v pristojnost republik (na primer za zdravstvo, šolstvo in prosveto, socialno politiko itd.) Pristojnosti zveze bodo točno določene v ustavi, ki bo zagotovila tudi učinkovitost sprejemanja odlokov organov. Republike .ne bodo imele pravice «veta» na odloke zveznih organov s področja njihove pristojnosti. Vsa ostala vprašanja skupnega interesa, za katera zveza ne bo pristojna, bodo predmet dogovora med republikami, oziroma dogovora zveznih organov z republikami. V strukturi zvezne skupščine se ne predvidevajo bistvene spremembe. Neke pristojnosti zveznega izvršnega sveta bodo prenesene na predsedstvo SFRJ, tako da bo bodoči zvezni izvršni svet v pravem pomenu besede samo izvršni organ z resornimi ministri, M bi za svoje delo, podobno kot predsedstvo odgovarjal zvezni skupščini. Predsedstvo SFRJ, v katerem bodo najuglednejši zastopniki republik, bo, po mišljenju Kardelja, ne le dejavnik trdnosti zveze, temveč najbolj ustvarjalni pobudnik naprednih družbenih rešitev in reševanj morebitnih sporov. Predsed-ništvo bi bilo najuglejdneši dajalec pobud, tako v zvezni, kot v republiških skupščinah, in v družbenem življenju sploh. Najodgovornejši zastopniki republik, člani predsedstva, bi imeli možnost, da neposredno vplivajo na formiranje politike zveze toda da za utrjeno politiko nosijo tudi polno odgovornost v svojih republikah. Ne mislim, je dejal Kardelj, »da se bomo s tem izognili vsem konfliktom. Sodim pa, da je neogibno, da se v zvezi ustanovi in da deluje tako telo, v katerem se republike ne bodo {»čutile, da tako rečem, kot pokrajine v veliki državi, temveč kot subjekti, ki prek tega organizma skupno uresničujejo funkcije svoje nacionalne suverenosti in skupnih interesov, razume se, s polno odgovornostjo do zvezne skupščine, ko gre za utrjene funkcije zveze in njenih pristaijno-sitd, oziroma s podno odgovornostjo do republiških skupščin, ko gre za pristojnosti republik. Kardelj se je v svojem govoru na zadnji seji predsedstva ZKJ ozri. tudi na razna mišljenja in predloge v zvezi s predloženimi spremembami in ugotovil, da bi balo nesmiselno razpravljati najprej o morebitnih napakah v preteklosti, temveč da se mora razpravljati o tem, kako naj bo v lxxloče. Na mišljenje nekaterih, da se mora najprej odločiti za določeno klasično obliko države (zvezo, konfederacijo, unijo), Kardelj sodi, da bi bila razprava o tem nekoristna, ker je jugoslovanska družba popolnoma originalna tvorba samoupravnega socialističnega sistema, kateri ne ustreza nobena klasična državno-pravna formula. Po mišljenju Kardelja mora enotnost jugoslovanskih narodov počivati ne na njihovi zgodovinski usodi, etni-ški podobnosti, tradiciji, temveč na njihovih skupnih interesih in potrebah. Mi moramo imeti pred očmi, je poudaril Kardelj, dolgoročno perspektivo odprtja jugoslovanske skupnosti nasproti drugim narodom, s katerimi nas veže vedno večji obseg skupnih interesov. Sedanja blokovska politična struktura Evrope in politični mehanizem imperializma in hegemonizma sploh, po mišljenju Kardelja, zavirajo te procese, čeprav je jasno, da se bodo narodi v Evropi in drugod na svetu v bodoče vedno bolj povezovali in združevali na vseh področjih skupnih interesov. Zato se mora jugoslovanska skupnost, sodi Kardelj, tako razvijati, da bo odprta in sposobna vključiti se v te procese in jih spodbujati. Jugoslovanska skupnost mora, po besedah Kardelja, v določenem smislu biti primer take sodobne skupnosti narodov, ta' ni zgrajena na državni prisili, oziroma hegemoniji, temveč na skupnih interesih in vedno globlji medsebojni zavisnosti, ki jo narodom vsiljuje razvoj znanosti, tehnologije in proizvajalnih sil sploh. Takšen proces integracije je nujen, je poudaril Kardelj, vprašanje je le, ali ga bodo nosile sile imperializma in hegemonizma, oziroma enakopravne in demokratično organizirane države in samoupravno združeni in organizirana delavni ljudje, ki se zavedejo te zgodovinske nujnosti. BOŽO BOŽIČ ka, ki je nastala iz zavezništva med najbolj dinamičnimi strujami sosednjih slojev in ljudskimi silami. Mnr je bil na oblasti do leta 1964, toda v stalnem razkolu in v utrujajočem nihanju med mrtvilom in izbruhi radikalizma, ta so nastali iz notranjega nesoglasja. V času, ko je to gibanje, bilo na oblasti, pa je prišlo tudi tki agrarne reforme, nacionalizacije rudnikov svinca, kampanje prot’ analfabetizmu in priznanje splošne volilne pravice. Podržavljenje rudnikov svinca je za vedno zlomilo oblast treh velikih družin Patino, Hochscbild in Aramoy6, toda Boliviji ni pomagalo iz klešč svetovnega tržišča, ki je postajalo vedno bolj skopo. Poleg tega pa so mogli rudo čistiti le v obratih, ki so jih nadzirali stari lastniki rudnikov. Vzroki za podržavljenje pa so bili tako politični kot ekonomski. Parlamentarna komisija je ugotovila, da so že sarm rudniki družine Patino od leta 1941 do leta 1946 trikrat povečali svoj začetni kapital, s tern, da so v primerjavi z izvoženimi kapitali plačevali neznatne davke. Zaključili so, da je »rudnik Patino pustil v Boliviji manj kot so pustili Španci med »vajo okupacijo.* Agrarna reforma, ki so jo začeli leta 1953, je razdelila do 1965. leta 3 milijone in pol hektarov zemlje med nekaj več kot 100 tisoč družin. Revolucija gibanja Mnr, id se je že izjalovila, se je zaključila brez večjega obžalovanja novembra 1964 z vojaškim državnim udarom Re-nčja Barrientosa Ortuna. Kljub nekakšni ljudski usmeritvi — Barrien-tos je govoril oba jezika Indiosov in je stalno navezoval stike s kmečkimi množicami — je pomenil njegov režim nazadovanje v primerjavi z reformami, ki jih je skušal uresnčiti Mrr. Leta 1966 so na (Nadaljevanje na 6. strani) HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli jo boste od prijatelja. Ugodnejše vzdušje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odklanjajte podpore, ki vam jo nudi prijatelj. Deležni boste prijetnih drobnih pozornosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za neko potovanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) čeprav vam je sreča naklonjena, ne bodite preveč drzni. Posvetite večer dobremu čtivu. LEV (od 23.7. do 22.8.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj nekega čustvenega razmerja bo odvisen od vas. DEVICA (od 2.3.8. do 22 9 ) Skle nili boste neko zavezništvo Naj se kažejo še taki. ugodne priložnosti, previdnosti se le ne odpovejte. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Vnesli boste v svoje delo nekatere novosti, ne da bi s trm nasprotovali predstojnikom. Prijeten obisk. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izpolniti morate delikaten program, zato bodite oprezni. Ne prepuščajte se pesimizmu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) O-hranite svojo neodvisnost, od katere imate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Med obiskom nekega tujca se vam bo nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte svojih najbližjih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte za nepotrebne stvari. Kot smo zapisali v nedeljo in kakor poročamo danes na drugem mestu, je bil v soboto zvečer v Kulturnem domu solistični koncert, s katerim je tržaška Glasbena matica začela letošnjo sezono. Nastopili so ljubljanski gostje sopranistka Zlata Ognjanovič, flavtist Boris Čampa in . pianist Marijan Lipovšek. TRST A 7.15, 8.15, 12.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Pianist Ta-tum; 12.10 »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 E. Cevc: Preproste stvari; 19.20 Zbor »Srečko Kumar*; 19.40 Na vrhu lestvice; 20.00 Šport; 20.35 De Banflield: »Alissa*; 21.50 Glasba v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.20 Glasba domačih avtorjev. KOPER 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 Vaš program; 10.05 Juke box; 10.30 Zbor «G. Verdi* iz Terama; 10.45 Prisluhnimo jim; 11.15 Operne arije; 11.45 Gliba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke in valčki; 15.00 Prenos RL; 15.30 Za mlade poslušalce; 16.20 Melodije; 16.40 Pesmi s Tržaškega; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Orkestri; 18.00 Violinist D. Ojstrah; 18.30 Ritmi; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Lepe pesmi; 14.00 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlaj- še; 16.20 Program za mladino; 18.15 Celentanov klan; 18.30 Nove plošče; 19.30 Luna park; 20.20 Berliozove «Trojanke»; 22.20 Solisti lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Dirigent E. Kleiber; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska igra; 10.35 Telefonski pogovori: 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 španščina; 15.55 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.45 Nocoj smo gostje...; 20.10 Večerni spored; 21.00 Nove pesmi; 22.05 Plošče; 22.40 Radijska priredha; 23:05 Donizettijeve skladbe; 23.35 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.10 Rossellini in Pa-solini; 12.20 Operna glasba; 13.00 Beethoven in Schubert; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.25 Strani iz albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 1915 Vsakovečerni koncert; 20.15 Nardini in Galuppi; 21.30 Mednarodni klavirski festival. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierova IV. simfonija; 9.10 Polifonija; 10.00 Brahmsova sonata opus 108; 11.00 Schubert, Brahms, Chopin; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija interpretov. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna od- daja; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Radijska šola; 9.35 Moški zbor »Grafika*; 10.15 Pri vas doma;. 12.10 Danilo Švara: «Veronika De-seniška*; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Tuje popevke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Moj svet je glasba*; 14.30 Orkester Caravelli! 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.40 «Rad imatn glasbo*! 17.10 Simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Jožeta Burni ka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.10 Lahka glasba; 22.15 Poljska glasbena avant' garda; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 TV film «Magny Cours*: 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 18.15 Pantera Rosa Show; 19.00 Nabožna oddaja; 19.30 Dokumentarec; 19.45 šport in ital kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 Sid-neq Kingsley: Detective Story! 22.30 Srečanje z Doro Musumetil 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa: 0’ troci in mi; 22.15 Vidocq. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.45 Poročila; 9.35 TV * šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Mala lupinica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzor nik; 18.30 Srečanje v studiu Hi 19.05 O našem govorjenju; 19 30 Zgodovina kozmetike; 20.35 »Go-spa Miniver* — amer. film. m | . . wS| 1 'i; 138IS- Uk-- h ' i "mSilS * . * g® ' .ji Usi ' -**»*#'V v >-a i u ■ mmm Pokojnina za zrelo dobo je važno vprašanje, ki se ga Je treba lotiti že v mladih letih. Je to vprašanje, ki zadeva tiste, ki si morajo ustvariti »osebno* pokojnino, in tiste, ki si hočejo priskrbeti še druge «dohodke*, da bi dopolnili pokojnino iz obveznega zavarovanja. Vsi si lahko zagotovijo »pokojnino* s tem, da se življenjsko zavarujejo z našo polico eodložene življenjske rente*. Ta polica vam zajamči rento za vse življenje (pokojnina), začenši s starostjo, ki jo vi določite (pri 55, 60 ali 65 letih). Ko dočakate to starost, lahko zahtevate, namesto rente, izplačilo lepe vsote v gotovini. Ta polica, ki se na vsak način izplača, je še posebej koristna, kar zadeva njeno ceno, če jo sklenemo že v mladosti. Življenjsko zavarovanje je edino sredstvo, ki dopušča, da se s sredstvi, ki so v skladu z danimi možnostmi, dokončno rešite skrbi pred gmotnimi težavami, ki so poveiane z vašim življenjem. Z življenjskim zavarovanjem se doseže to, česar preprosto varčevanje ne more dati, da namreč v trenutku predvidenih potreb razpolagamo z znatnim kapitalom, pa čeprav je bila vplačana manjša vsota. Zavarujte se in živeli boste v miru: za vašo vedrostjo smo mi, INA. ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. oktobra 1970 2-0 2-0 3-1 1-1 1-0 0-0 1-0 1-1 3-2 1-0 IZIDI ®ar* — Cestna Brescia — PiSa asertana — Palermo Catanzaro — Taranto Livorno — Novara Mantova — Atalanta «rezzo — ‘Massese Modena — Como Monza - Perugia ernana — Reggina LESTVICA Bari Brescia Jeriiana Latanzaro Atalanta Mantova Livorno p)nto Novara Ss“* ga Jrezzo jMernto l^gia Jeoena Begglna PRIHODNJE KOLO .Arezzo . Brescia; Atalanta - Mon-* Cesena - Casertana; Como - Ter-r®*! Novara - Bari; Palermo - Li-MiS?’ PeruKia * Massese; Piša -°dena; Reggina - Catanzaro; Ta-'““o • Mantova. 1 1 0 3 1 1 0 2 0 2 0 2 7 6 7 8 3 6 5 8 S 1 6 6 2 6 7 4 4 3 2 3 4 4 2 6 2 7 A SKUPINA C LIGE Monfalcone-Triestina 1:1 (0:1) A SKUPINA Cini IZIDI prthona — Piacenza J«cco — Venezia aiessandria — *Lc gnano Jtonfalcone - Triestina *r®a — Reggiana ^vereto — Verbania "•fegno — Pro Patria * t,ornarina — Padova ‘reviso - Trento Olnese — Solbiatese 1-0 1-1 2-0 1-1 0-0 0-0 1-1 1-1 1-1 2-0 /fsandria >a»a .'»»to >>nia C8« 2?no ch SJfvzto r«tina c* LESTVICA Larina I sr 1 0 12 4 11 2 0 13 5 10 1 12 6 9 0 5 5 6 8 5 4 4 7 3 6’ 1 2 3 ”5 8 < 6 6 1 2 3 5 7 4 L^aooa 6 1 2 3 2 7 4 "•»o 6 0 2 4 2 10 2 PRIHODNJE KOLO ^»Sandria - Derthona; Padova • f '*to; Piacenza - Udinese; Pro V W 0 - Legnano; Reggiana - Trc-Pj* Solbiatese - Lecco; Trento -nT®**! Triestina - Seregno; Vene-Verbania - Mon- Cesena C a ~ Pisa Splana — Palermo fSzar. Taranto Novara 2^®va — Atalanta SJ/J^se — Arezzo n lena — Como _ K “»na — Reggina Cv|»o - Trento (j, “altana — Spezia k 0#a ~ Lucchese N lj" 1-821.600 lir " 67.600 s .ta NOGOMET C SNCE, 19. — Fiorentina In \ ®e bosta jutri srečala v ^ v*ljavnl za pokal sejemskih V.) nemški ekipi bo igral tudi °van šoškič. MONFALCONE: Nicoli; Ceschia, Rigonat; Sortino. Giordani. Trevi-san; Sartori, Barile. Bordon. Za nolla, Persoglia. 12. Masehietto. 13. Benfatto. TRIESTINA: Colovatti: Braico Martinelli; Del Piccolo. D’Eri, Pe strin; Tumiatti, Truant (po 82.min Moretti), Naldi, Scala, Fregonese. 12. Chendi. SODNIK: Bassignana iz Pavie. STRELCA: v 36. min. Fregonese in v 66. min. Sortino. Prva točka in prvi gol na tujem za Triestvno. Tako je potrdila napredek, ki ga je pokazala že pro ti Leccu. Tržačani niso zaigrali mojstrsko, (tega ni nihče niti pričakoval), so pa pokazali mnogo požrtvovalnosti, in kar je najvažnejše, nekoliko več samozavesti. Prejšnji uspeh jim je le ulil neko-l:ko več zaupanja v svoje sposobnosti. Od tod verjetno tudi zrela igra v prvem polčasu, ko je Triestina z rež;jo Scale in Truanta pre vzela pobudo ter si celo priborila prednost, ki je obudila upanje na novo zmago. V drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo. Domačini so pritisnili in gladko nadoknadili prednost v igri, pa tudi večkrat ogrožali Colovattijeva vrata. Mladi Bordon in Zanolla sta vsekakor bolj uankovita kot Tumiatti in Naldi, ki sta tudi v nedeljo povsem odpovedala, prvi zaradi svo je taktične nediscipliniranosti, drugi pa zaradi že kronične apat;čnosti in neodločnosti. Če temu dodamo slab dan nekaterih branilcev (Del Piccolo .je večkrat izgubil dvoboj z Bordonom) lahko razumemo, kako je Monfalcone izenačil in zakaj v tržaških vrstah ni razočaranja za-rad; zapravljenega uspeha. Rekli smo že, da je Triestina prikazala nekaj napredka. Mislim, da je to povzročil predvsem Truant. Ta je nadoknadil s svojo premišljeno igro vrzel na sredini igrišča in tako olajšal delo Seal1', ki lahko z manjšo odgovornostjo tudi več na pravi. Tudi Fragonese igra iz tekme v tekmo bolje: je požrtvovalen, borben in odločen, predvsem pa se bolje počuti na krilu, kjer ima več prostosti in več možnosti premikanja. Žal, pa se pn teh igralcu ustavi tudi vse. Naldi in Tumiatti, sta, kot rečeno, povsem negativna, in to je naodpustljivo predvsem za «starega mačka», kot je Tu miatti, ki trmasto išče osebne prodore in se preriva za žogo tudi v predel h igrišča, ki niso njemu določeni. i- vsako- lete)--prenovijeno,--vrste . ČLANI: 1 Makuc Damjan 19’18”4; izpopolnilo z mladim igralci in ?• Fabris Ivan 19 4 0; 3. Kranner eznikn ie ia. enkrat uspelo da Marjan .20 15,4*v4..-Komel Igor 21’ 1 2 3 7 9 4 Je izpgpomuo z mladim igralci in 1 2 3 5 6 4 •fcebrzoiku je še-enkrat osjjelo, da je tako nehomogeno šRUflfflb igralcev preuredil. Pri tem derbiju je torej najbolj pekoče to. da se Triestina (ki scer že leta kaže svojo revščino) spoprime z moštvom, ki ima še manj finančnih sredstev, ki pa kljub temu s pametno politiko vsako leto zadovolji svoje navijače. Junak nedel jske tekme ie bil Sortino, k* je izkoristil slabost Naldi ia. se večkrat podal v napad in bil v splošnem najbolj nevaren napadalec svojega moštva. Njegov je bil gol. njegovi pa tudi drugi najnevarnejši streli (en njegov zadetek je sodnik razveljavil zaradi Barilejevega off sidea). Prvenstvo je v 6. kolu našlo svojega «leaderja»: Aleksandrija je z zmago proti ligaški «pepelki», Le-gnanu, pustila za seboj tudi Padovo in prevzela vodstvo, katerega ji bo verjetno zelo težko odvzeti. Moštvo namreč zmaguje doma in na tujem (trenutno .je zgubilo le 1 toč ko), v njegovih vrstah pa so številni mlali in obetajoči igralci, ki so s pomoč,jo nekaterih boli izkušenih tovarišev takoj našli medsebojno povezavo. Najzanimivejša tekma kola pa je bila v Parmi, kjer je skoraj 3.000 gledalcev moralo ostati zunaj stad:ona zaradi pomanjkanja prostora. Parma in Reggiana sta to zanimanje tudi zaslužili, saj sta predvajali odlično igro, ki je tudi brez golov zadovoljila prisotne. Se veda pa je vsaka izgubljena točka nevarna, če namerava Alessandrija obdržat* začetni tempo. To je okusila tudi Padova, ki ie kljub ved no zadovoljivemu neodločenemu izidu na tujem izgubila prvo mesto. Sottomarini je na vsak način uspel velik podvig: Zandoli prvič v teku prvenstva ni dosegel gola. Nedeljsko kolo je bilo pozitivno tudi za moštva F-JK: medtem ko sta se Triestina in Monfalcone razšla vsak s točko v žepu je Udinese prekinil pozitivno serijo Solbia-teseja (tri zaporedne zmage) ‘n osvojil na lestvici mesto za vodečim ekipami. Na vsak način pa s Furlan* tudi letos ne bo nič. če ne bodo začeli zbirati točk tudi na tujem. Dno lestvice: medtem ko se Legnano že pogreza in dosledno oddaja točke na domačem igrišču (to je edino moštvo, ki še ni zabeležilo zmage) je nad njim še precej zmešnjave. Triestina kljub tragičnin nastopom še vedno životari v zelo številni družbi, iz katere se ne mo reta izvleči niti Treviso in Lecco, k1 sta ne ravno slavno remizirala na domačem igrišču z ne previsoko kvotiranima Venezio in Trentom. Slednji je pravzaprav na nespameten način zapravil zmago, saj je v zadnji minuti zastreljal enajstma trovko. uk NARASCAJNISKI KOŠARKARSKI TURNIR NA OPČINAH Mlada peterka domačega Poleta zasluženo osvojila prvo mesto Poletovec Sosič najboljši strelec turnirja ŠD Polet je v nedeljo na Opčinah priredilo košarkarski turnir za naraščajnike. Po predvidevanju je 1. mesto osvojil Polet, ki je v finalni tekmi s precejšnjo razliko premagal Italsider. Tretji so bili borovci, ki so v izločilni tekmi proti Italsi-dru zaigrali slabše, a so povsem zadovoljili v finalnem srečanju za tretje mesto proti Servolani, saj so premagali Škedenjce s 24 točkami razlike. Turnir je tehnično uspel, saj so vse ekipe prikazale zadovoljivo i-gro. Organizacija pa je bila bolj improvizirana. Kljub temu pa je vse potekalo V najboljšem redu. Prva izločilna tekma: Italsider — Bor 38:25 (15:11) ITALSIDER: Bacchelli 10, Comel-li 14, Vidomo 7, Vidoni 1, Panlatto 4, Paccor 2. Nepi. iiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||||||||||,|„|IIII,,lllllinilll,,l|iai|||||||||||||||||||||||||||||||||||||lm|| TEKMOVANJE ZA POKAL M. FILEJA Gorica in Dom v finale za prvo mesto v odbojki Mikluš in Makuc osvojila prvi mesti v kolesarstvu - Se danes vpisovanje za namizni tenis Odbojka Rezultati drugega kola so bili sledeči: na igrišču v Katoliškem domu Dom — Hrast 2:0 (15:7, 15:12) Hrast — Mladost 2:0 na igrišču v Štandrežu Sovodnje - Velox 2:0 (15:13 16:14) Brda —- Sovodnje 2:0 V finale za prvo in drugo mesto sta se tako uvrstili ekipi Gorica in Dom, za tretje in četrto mesto pa se bosta pomerili Brda in Hrast. Kolesarstvo Ob zelo lepem vremenu so kolesarji na tekmovanju zavzeli sledeča mesta: MLADINCI: 1. Mikluš 11'21”8; 2. Klanjšček Peter arjan 20T5"to^4;-Komel Igor 03"6. •:/*&**■ Namizni tenis Tekmovanjem namizhem tenisu se bo začelo jutri, 21. okt. ob 20. uri v Katoliškem domu. Prijave se sprejemajo še d$iies. Balinanje Letos je prvič na programu tekmovanje v balinanju, ki je namenjeno predvsem starejšim. Tekme se bodo začele v petek, 23. t.m. ob 20.15 na igrišču v gostilni Pavlin v Drevoredu 20. septembra v Gorici. Vpisovanje bo na igrišču petnajst minut pred začetkom tekem. Atletika Atletsko tekmovanje se bo začelo tako za fante kot za dekleta v soboto, 24. t.m. ob treh popoldne, nadaljevalo pa se bo v nedeljo ob devetih na šolskem stadionu v Gorici. Vse ostale podatke (podroben urnik, discipline itd.) bomo objavili kasneje. ŠAH Po poletnem premoru je odbor šahovske sekcije SD Breg povabil člane na kratek sestanek. Skupaj so sklenili, da bodo poskrbeli za ponovno delovanje te sekci.je. V ta namen bodo vsak torek od 20. ure dalje prostori na sedežu Brega na razpolago članom za prijateljska srečanja in vaje. Vsak prvi torek v mesecu bodo prirejali brzotumirie za člane in nečlane. Ker imajo na programu srečanje s šahovskim klubom iz Sežane, je ožji odbor zaprosil znanega šahista J. Kovačiča za teoretična predavanja, katerim bodo sle- dile kratke partije, kot praktična dopolnitev. Prvo tako srečanje bo danes, 20. t.m. ob 20.30 na sedežu društva. Šahovsko društvo Triestina (SST) je rta društvenem sedežu priredilo brzotumir, katerega se je udeležilo 17 šahistov. Srečanje se je končalo z zmago Battistija, k,* je dosegel 15,5 točke od 16 možnih. Ostali so se uvrstili v sledečem redu: 2. Kovačič - 14 točk. 3. Stan-tič — 13,5, 4. Rupeni. 5. Seleni, 6. Dragovič, 7. Bosehi. 8. Bossi in Gol*ani, 10. Jankovič. 11. Doria, 12. Jelinčič Z., Jelinčič D. in Hrovatin, 15. De Rosa, 16. Fumd. 17. Ferrante. , .... ............... zmč AVTOMOBILIZEM SALT FLATS, (Utah), 19. - S svojim vozilom «The blue flame» je Gary Gabelich včeraj dosegel fantastično hitrost od 1000,454 km na uro. Take hitrosti ni na kopnem pred njim dosegel še nihče, vendar pa mu rekorda ne bodo priznali, ker pravilnik predvideva, da mora pilot dvakrat prevoziti progo in sicer enkrat v eno drugič pa v drugo smer. Gabelich je prevozil progo samo v eno smer, potem pa se mu je njegov avto na reakcijski pogon pokvaril in moral trenutno prenehati s poskusnimi vožnjami. Svetovni hitrostni rekord na kopnem znaša 966.57 km in je last Craiga Breedlova od 1966. leta. Ta rekord pa bo prav kmalu prešel Gabelichu in njegovemu vozilu na vtekoči-njeni plin in vodikov peroksid. L - L Antiloco 2. Zabord 1. Boresso 2. Mas 1. Mlrage 2. Bersagliera 1. Liscaro 2. Console 1. Lilla 2. Zlgrino 1. Cacito 2. Caronte KVOTE 12 — 2.763.030 lir 11 - 109.067 » 10 — 8.230 » 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 2 2 1 2 2 1 X 1 2 X X 2 BOR: Klobas 3, Kapič 4, Baraz-zutti 1, Nadlišek 6, Vukotič 4, Fran-cia 7, Deško, Koren, Kosmina, Žet-ko in Kalc. SODNIKA: Kralj in Comici. PROSTI METI: Italsider 8:36, Bor 3:22. Borovci so dobro začeli in so bili v prvem polčasu vseskozi enakovreden nasprotnik Italsddru. Nato pa so popustili, kar so seveda izkoristili košarkarji Italsidra, ki so zmagali s 13 točkami razlike. Druga izločilna tekma: Polet — Servolana 61:23 (34:11) POLET: Sosič A. 20, Danev 12, Jugovič 6, Guštin 6, Gantar 9, Kraus 8, Starc. SERVOLANA: Ceugna, Carlin 3, Pisani 9, Calcina 2, Korosez 2, Cec-cotti 4, Sanzin 2, Bonazza, Albertini 1. SODNIKA: Kralj in Čermelj. PROSTI METI: Polet 7:12, Servolana 7:26. Polet je že od vsega začetka prevzel vajeti igre v svoje roke in je z razigranim Adrijanom Sosičem popolnoma onemogočil nasprotnika. Finale za tretje mesto: Bor — Servolana 58:34 (24:15) BOR: Klobas, Kapič 4, Barazzut-ti 8, Nadlišek 8, Deško 26, Vukotič 2, Francia 10, Koren, Kosmina, Žet-ko, Kalc. SERVOLANA: Ceugna 2, Pisani 4, Calcina 10, Korosez 10, Bonazza 2, Ceccotti 4, 'Albertini 2. SODNIKA: Tavčar in Stibel. PROSTI METI: Bor 2:4, Servolana 4:36. «Plavi» so zaigrali kot prerojeni in so z učinkovitimi napadi spravili v težave nasprotno obrambo. Izkazal se je Deško, ki je sam zbral 26 točk in je bil s svojimi prodori skoraj neustavljiv. Toda tudi ostali so zadovoljivo igrali in so se tako popolnoma oddolžili za poraz proti Italsidra. Finale za 1. mesto: Polet — Italsider 59:43 (33:18) POLET: Sosič 16, Danev 14, Jugovič 8, Guštin 2, Gantar 17, Kraus 2 Starc. ITALSIDER: Bacchelli 6, Cornel-li 18, Vidorno 2, Nepi 10, Vidoni 5, Panlatto 2, Pacor. SODNIKA: Zavadlal in ComicL PROSTI METI: Polet 7:14, Itak sider 10:18. Poletovei so zasluženo zmagali, pa čeprav so proti koncu srečanja-vidno popustili, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so zmanjšali razliko v koših. Najboljši v vrstah Poleta je bil tokrat mladi Robil Gantar, ki je dobro branil in je bil s 17 točkami najboljši strelec svojega moštva. Končna lestvica: 1. Polet 2. Italsider 3. Bor 4. Servolana Najboljši strelci: Sisač (Polet) 36, Comelli (Italsider) 32, Deško (Bor), Danev in Gantar (oba Polet) 26, Francia (Bor) 17, Bacchelli (Italsider) 16. Posebna tehnična komisija je izbrala idealno postavo turnirja: So-sič, Gantar, Nadlišek, Comelli, Deško. B. L. NOGOMET Zah. Nemčija-Turčija 1:1 KoLN, 19. — Reprezentanca Turčije je odnesla iz Kolna dragoceno točko s tekme osme izločilne skupine evropskega prvenstva narodov. Končni izid je bil 1:1 in Nemci so izenačili iz enajstmetrovke. Na lestvici te skupine vodi Poljska, ki je premagala Albanijo s 3:0, sledita ji Turčija in Zah. Nemčija, zadnja pa je Albanija. Današnji neodločeni izid bi lahko Nemčijo stal prvo mesto v tej skupini. Bivši svetovni prvak težke boksarske kategorije, Joe Louis, je za, pustil bolnišnico v Denvru. v katero so ga prepeljali letos maja meseca zaradi živčne izčrpanosti. Louis, ki je star 56 let, je s soprogo odpotoval v Las Vegas. NOGOMET Sovjetska nogometna reprezentanca .je dobila novega zveznega trenerja. To je Valentin Nkolajev, ki je zamenjal dosedanjega trenerja Gavrila Kačalina. Tega so namreč v sovjetskem tisku ostro kritizirali zaradi neuspeha, katerega .je Jo-živela sovjetska nogometna reprezentanca na zadnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki. Sovjeti so tam zasedli peto me^i Z mesta zveznega trenerja so KačaVna odstavili že tretjič. Isto se mu je namreč zgodilo že po olimpijskih igrah v Helsinkih leta 1952 in šest let kasneje po svetovnem prvenstvu na Švedskem. Pod njegovim vodstvom pa je Sovjetska zveza postala o-limpijski prvak v Melbournu leta 1956 in evropski* prvak v Parizu leta 1960. Kačalin je vodil sovjetske nogometaše na svetovnih prvenstvih v letih 1958. 1962 in letos. SmUANJE PHOENIX (Arizona), 19. - Sovjetska zveza je osvojila prvi dve zlati kolajni na svetovnem prvenstvu v streljanju. V tekmovanju z zračno pištolo je SZ osvojila prav toliko točk kot Finska, se pravi 1.514, prvo mesto pa ji je pripadlo zaradi boljših strelov v zadnji seriji. V streljanju z zračno pištolo za ženske je prvo mesto osvojila prav tako Sovjetska zveza s 1100 točkami pred Zahodno Nemčijo iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiniiiitiiiiiiiiiiitiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiM KOŠARKARJI BORA V TRŽIČU Utrujenost vzrok poraza Borovi košarkarji so v nedeljo gostovali v Tržiču, kjer so odigrali prijateljsko srečanje z domačo peterko Italcantieri, ki se je lani u-vrstila na 2. mesto promocijskega prvenstva. «Plavi» so nastopili s precej okrnjeno postavo, saj sta v zadnjem trenutku odpovedala Fabjan in Ambrožič. Borovca so po tehnično zadovoljivi igri morali kloniti domačinom, - in nikakor niso zaigrali kot proti Jesenicam, ko so ugnali košarkarje iz Slovenije. Tokrat so bili počasnejši in v njihovih vrstah smo opazili utrujenost, ki je zadela predvsem zunanje igralce. Tudi tokrat je bil najboljši strelec Peter Starc, ki je sam dosegel 32 točk, kljub temu-pa je bil najboljši mož v borovih vrstah Aleksander Sirk, ki Je dobro branil in je bil tudi v napadu u-činkovit. * Domačini sestavljajo homogeno in hitro ekipo, ki bo gotovo zasedla visoko mesto na promocijskem prvenstvu. Izid: Italcantieri — Bor 72:65 (38:31) ITALCANTIERI: Rozbowsky 18, Visintin 18, Russian 2, Kovic 2, Soranzo 26, Zuccon 2, Quargnal 4, Ranut, Fabbro, Fasan, Simeon. (Trer.er Trevisan). BOR: A. Zavadlal 11, Sancin 4, Rudes 5, Starc 32, Sirk 13, D. Zavadlal. (Trener Mari). SODNIKA: Visintin in Galopin lz Tržiča. Prosti meti- Italcantieri 2:6, Bor 5:12. Domačini so začeli živahno, a borovci so jim enakovredno odgovorili s Sirkom in Starcem, ki sta nizala lepe koše z meti iz skoka Nato pa se Je nekaj zataknilo. Žal trener M&ri^ni^imel menjav na razpolago in tako so domačini zaključili prvi polčas s 7 točkami v svojo korist.. ,j V drugem delu igre so košarkarji Italcamtierija še poostrili ritem svojih akcij in borovci so le s težavo zaustavili njihove napade. Proti koncu tekme so si «plavi» opomogli, a ne dovolj, da bi dohiteli nasprotnike. b. I. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Sloboda — Olimpija 0:1 Radnički (N) — Maribor 2:1 Vojvodina — Orvenka 2:0 Dinamo — Sarajevo 2:1 Beograd — Čelik 1:0 Radnički (K) — Partizan 0:2 Željezničar — Hajduk 2:1 Velež — Bor 2:0 Borac — Crvena zvezda 1:1 LESTVICA Partizan 10 7 3 0 16:1 17 Velež 10 6 2 2 17:8 14 Hajduk 10 4 4 4 15:10 12 Radnički (K) 10 5 2 3 8:11 12 Vojvodina 10 4 3 3 12:9 11 Beograd 10 5 1 4 18:18 11 Sarajevo 10 4 3 3 15:13 11 C. zvezda 10 3 5 2 12:10 11 Dinamo 10 4 3 3 11:9 11 Željezničar 10 4 3 3 12:11 11 Radnički (N) 10 5 1 4 15:15 11 Olimpija 10 4 2 4 12:11 10 Čelik 10 3 2 5 11:13 8 Borac 10 2 4 4 12:16 8 Maribor 10 3 1 6 9:14 7 Crvenka 10 2 3 5 6:14 7 Sloboda 10 0 4 6 4:11 4 Bor 10 1 2 7 9:22 4 PRIHODNJE KOLO: Olimpija -Radnički (K); Maribor - Dinamo; C. zvezda - Vojvodina; Bor - Borac; Hajduk - Velež; Partizan - Željezničar; Čelik - Sloboda; Sarajevo -Beograd; Crvenka - Radnički (N). 2 ZVEZNA LIGA - ZAHOD Ljubljana — Varteks 0:0 Karlovac — Jedinstvo (Z) 1:1 Orijent — Jedinstvo (B) 4:0 Železničar — Zagreb 2:0 Split — Šibenik prekinjeno Metalac — Rijeka 2:4 Rovinj — Rudar 0:0 LESTVICA Rijeka 9 6 1 2 20:8 13 Varteks 9 5 2 2 19:6 12 Split 8 4 3 1 16:4 ii Šibenik 8 4 3 1 13:7 n Rudar 8 5 1 2 10:5 n Zagreb 9 5 1 3 15:12 n Ljubljana 9 3 4 2 11:8 10 Železničar 9 4 2 3 11:10 10 Orijent 9 4 2 3 15:15 10 Karlovac 9 3 3 3 12:12 9 Mura 8 3 2 3 9:10 8 Rovinj 9 3 2 4 7:11 8 Metalac 9 2 1 6 13:23 5 Jedinstvo (B) 9 1 3 5 8:22 5 Trešnjevka 9 1 2 6 8:17 4 Jedinstvo (Z) 9 1 1 7 7:24 3 PRIHODNJE KOLO: Šibenik - Ljubljana: Jedinstvo (B - Železničar: Varteks - Karlovac; Zagreb -Mura; Jedinstvo (Z) - Orijent; Rijeka - Split; Rudar - Metalac. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V okviru naraščajniškega košarkarskega turnirja na Opčinah se je v nedeljo domači Polet (v črnih hlačkah) pomeril tudi s Servoiano, katero je premagal z 61:23 Drava — Kovinar 4:2 Nafta — Celje - Kladivar 0:0 Izola — Rudar 1:1 Ilirija — Branik 2:0 Slavija - - Aluminij 1:1 Svoboda — Triglav 3:2 LESTVICA Svoboda 8 4 3 1 22:11 11 Aluminij 8 3 5 0 14:7 11 Celje - Kladivar 8 4 2 2 19:15 10 Nafta 8 3 3 2 12:12 9 Rudar 8 2 4 2 15:11 8 Slavija 8 2 4 2 12:10 8 Drava 8 3 2 3 14:20 8 Triglav 8 2 3 3 15:16 7 Izola 8 2 3 3 14:18 7 Ilirija 8 2 3 3 11:12 7 Branik 8 2 3 3 7:9 7 Kovinar 8 1 1 6 9:23 3 PRIHODNJE KOLO: Triglav - Drava; Aluminij - Svoboda; Branik - Slavija; Rudar - Ilirija; Kovinar - Nafta; Celje-Kladivar - Izola. ZAHODNA CONSKA LIGA Tabor — Zagorje 0:3 Nova Gorica — Usnjar 2:0 Hrastnik — Koper 0:2 Tržič — Adria 2:2 Bela Krajina - Piran 1:0 LTH — Tolmin 1:2 LESTVICA Koper Bela Krajina Tržič Hrastnik Tolmin Usnjar Piran Nova Gorica Adria Zagorje LTH Tabor 8 7 0 1 19:3 14 8341 14:10 10 8 4 2 2 16:18 10 8 4 13 18:9 9 8413 14:12 9 8404 13:12 8 8323 13:12 8 8161 15:15 8 8233 14:11 7 8314 11:18 7 8215 15:15 5 8 0 0 8 3:30 0 PRIHODNJE KOLO: Tolmin - Tabor; Piran - LTH; Adria - B. Krajina; Koper - Tržič; Zagorje - Nova Gorica; Usnjar - Hrastnik. MLADEN OLJAČAi KOI AR A Prevedel: Severin Šali Sgi so M valili proti Savi, na sever. Ko so priSli do '■ »o jih pograbili ustaši in klavci, željni mesarjenja. Pobi-Jih kar po vrsti in metali v vodo, zraven pa se glas- Js^ajte, psi, po Savi...« na vrbe...» ,reftno pot v Beograd...« (:*hate zastonj vozne karte...« ^volite prepustnioe za Srbijo...« b° »o slišali, da bo Banjaluka «prestolnica Neodvisne drža-/^atake, zato Jo je treba z železno metlo očistiti tujih 7>ttov» (kot sta govorila Gutič in Pavelič), so ustaši vsak n vsako noč, kot da tekmujejo, pobili na desetine in »to-.pletih tn Jih metali v Savo med režanjem in psovkami, pl Jih Je rečni st-ržen, požiral, metal na površje in leno .Proti vzhodu, napihnjene in črne, oblepljene z blatom k JO. J* bregu Je Imel glavno besedo fra Avguštin. Tekal Je Ujetnikov, Jih prešteval, Jih pogledal v oči in govoril: je upornik., Ta Je nosil puško... Temule oči povedo, da je bil partizan... Tebe gledam, glavač, tebe... Si nosil karabinko? Koliko ustašev si pobil?« Kmet se Je branil, toda fra Avguštin ni odnehal. Kmet Je moral pasti, žrtev Je morala utihniti, fra Avguštin pa je steke) naprej, v nove obračune. Nazadnje Je moških zmanjkalo. Zaman jih Je iskal. Ni Jih bilo. Pometani so bili v Savo in Uno. Trupla Je odnesla voda. Fra Avguština je zajel dolgčas. Kaj naj počne? Moških ujetnikov ni več. Koga naj pobija? »Zenske ln otroke,« Je rekel. «Ne bomo Jih vračali v Jasenovac, tja, na drug) breg. Kar tukaj moramo opraviti z njimi. Treba Jih je pobiti in pometati v vodo.« «Ali vse, velečas-titi?« «Vse,» je rekel ira Avguštin. ((Najprej sem misldl, da bi jih gnali na drugo stran reke, v Jasenovac. Toda zakaj bi izgubljali čas? Zakaj bi jedli naš kruh? Se z nalezljivimi boleznimi bi lahko okužili naše vasi.« «Vellko Jih Je, velečastiti. Skoraj tri tisoč.« «Toliko bolje,# Je odgovoril velečastiti. «KdaJ bomo začeli?« «TakoJ,» Je rekel fra Avguštin, kot da gre za pospravljanje pridelkov. ((Skupino za skupino bomo peljali k Savi in pobite zmetali v vodo.« «Budolf, zakaj si umolknil?« ((Premišljam o ženskah,« je rekel Rudolf. «Všeč mi je, da se Jim bom maščeval za tisto Jezdenje. Jezdile so me, ujetega, kot kljuso.« «Se sreča, da tl niso glave odsekale.« «Ce bi ne bil ušel, bi se bilo barsikaj zgodilo,« je rekel Rudolf je odkimal, kot da še zdaj ne verjame, da je res ušel. «KaJ pa se Je zgodilo t tistim mračnjakom?* •Mislite na poročnika Horvata?« «SUšim, da Je dezertiral. Ali Je res?« «Res,» je rekel Rudolf, «MoraU bi ga ustreliti, brž ko je prišel iz hoste. Tam Je imel brata.« «Zakaj pa je pobegnil?« «Zvedel je, da smo mu obesili brata, komisarja, zato je ušel iz strahu, da bomo obesili še njega.« «Morda se nam hoče maščevati?« «Morda,» je rekel Rudolf. «Bedak, kakršen Je, morda res ima tak namen Toda ne bo dolgo. Ujeli ga bomo in postavili pred vojno sodišče.« «Kakšno sodišče?« se je zarežal fra Avguštin. «Za takšne ni potrebno sodišče, ampak takoj v reko z njim, naj gredo... Koliko vojakov imate?« »Tristo.# «Bo dovolj?« ((Popolnoma dovolj.« «DovolJ,» je potrdil tudi Mujaga. »Jaz sem jih v Kostaj-nici s trideset ustaši pobil tristo. Ne morem se načuditi, kako pohlevno gredo na klanje. Nobeden se ni upiral ali ugovarjal, ušel pa Je samo eden... Kaže, da jim pred smrtjo odpovesta moč in pamet. Ce bi se bili uprli, bi bilo vse mogoče, pri Alahu da res.« «Ne morejo se upreti, ker so mrtvi,« je rekel fra Avguštin. «To je psihološka smrt. Človek je mrtev, čeprav se mu telo giblje. Dušo ima mrtvo, ko pa je ubita duša, samo izjemni lahko premagajo strah in najdejo moč za odpor.« «2enske so hujše kot moški,« je rekel Mujaga. «Ko izgubijo pamet ln ponorijo, so kot zverine. Pogumnejše so kot mošld, ker so močneje navezane na življenje. Ko smo v Jelovcu streljali tiste kmetice, so tako vpile, klele in psovale in pretile, brcale in otepale z rokami, se nam pulile in nas napadale, da sem se pred salvo za vsak primer odmaknil in skril. Ena nd bila zadeta in je začela bežati. Streljali smo, toda zaman; ušla je v gozdiček in se skrila, potem pa se pokazovala med vejami in zdelo se ml je, da nam celo grozi, zmerja in kolne.« «Naj začnemo, velečastiti?« «Začnite,» je rekel velečastiti. «Jaz sem pripravil žganje,« je rekel Mujaga. «Pred ubija njem si zmeraj priskrbim žganja in pijem za pobite Duša je duša naj pripada kateri že veri. Ni tako, velečastiti?« pa bošče, rut«, predpasniki in bluze, životed in krila. V mrtvi pisanosti, ki je tlačila aemljo, so plapolali dekliški lasje in se zibale kodrolase otroške glave. S severa: oblaki in veter, pred dežjem... Ženske so sedele in stale ali celo ležale, onemogle in izčr-P“e’ brf fanfni življenja. Slišalo se je jokanje. Jokale so ženske ah otroci v naročju, v zibki ali na travi, zraven mater. Nekdo je klical s piskajočim glasom, prosil za milost Obračunavanje se jo začelo ob krajih, na zahodni 'in vzhodni strani, ob bregu reke in obrežju. Ustaši so izločevali skupine ž®nš in deklet. Prignali so jih do vode, tik na rob bregaP in jih po vbodu z nožem ali udarcu z macljem na glavo vrgli v reko brez strela. Ko je ustaš zamahnil z nožem in ga porinil v telo, je žrtev padla brez glasu, morilci pa so Jo zgrabili in vrgli v vodo. Tako tudi po udarcu z macljem: žrtev je padla roke pa so jo zgrabile in vrgle v vodo... Fra Avguštin ni slišal ne stokov ne upiranja. Obrnil se le k Mujagu in ga vprašal: «Dejal si, da so ženske nevarnejše kot moški. Jih vidiš kako padajo? Zakaj se ne upro?» «Le počakaj,« je odgovoril Mujaga. «Pij... Danes moraš pati. To je moj aan.» «Zakaj?» »Zato, ker so vlaške babe ubile mojega očeta, sedaj pa gledam, kako Vlahinje umirajo. One so ga zabodle Spečal se je bil z eno, in ona ga je spravila ob življenje. Vlaška cipa. Porinila mu je nož v prsi, potem pa ga usekala še spodaj pod pasom, z nožem... Vlaška cipa...« «To si mi že pripovedoval « Wodalje*m)* Uredništvo TRSI Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 telefon 95 823 .. Ul. sv. Frančiška 20 telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par. mesečna 10 din, letna 100 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20. oktobra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20’ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150. j finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 Ijf beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upra Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trsi vi. I V PRVEM KOLU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Uspešni nastopi Primorca, Zarje Primorja B, Sovodenj in Olimpije PRIMORJE B — BREG 2:1 (2:0) Primorje B in Breg sta se pomerila v otvoritveni tekmi na novem proseškem igrišču. Tekma se je torej odvijala v svečanem vzdušju, bila je lepa in korektna ter je .300 gledalcev zadovoljila. Brežani so zagrešili dve napaki: nasprotnika so preveč podcenjevali in niso upoštevali močnega vetra. V prvem polčasu, ko je bil veter ugodnejši za domačine bi morali štediti svoje sile in igrati obrambno, a so se podajali v nanad ter odpirali svojo obrambo. Proseča-nom je tako uspel priti razmeroma lahko s Pavletičem in Živcem do dveh golov prednosti, ki sta padla v obdobju petih minut, sredi prvega dela igre. V drugem polčasu je Brežane zajela živčnost, množično so navalili v napad, često streljali proti vratom, vendar brez uspeha. Le Grlju je uspelo izid znižati ii. to je bilo vse. Zmaga Primorja B predstavlja veliko presenečenje, vendar je prišla v prave roke. Zelo mlado prose ško moštvo, katero sestavljajo sami domačini, je igralo izredno požrtvovalno in borbeno ter je obe točki povsem zaslužilo. AZZURRA — SOVODNJE 0:3 (0:1) STRELCI: v p.p. Dužman (40.’); v d.p. Tomšič (38.’) in Marson (41. min.). SOVODNJE: Tomazin. Malič, S. Florenin, Čeme, Batistič, Gruden, E. Tomšič, Mozetič, Dužman, B. Marson, P. Florenin, Zavadlal. — (Trener: G. Marson). AZZURRA: Pizzi, Pelicon, Cor chia, Frassina, Trevisan, Vurzt, Jansio, Madon, Salerno, Jacobini, Marangotto, Grusovin SODNIK: Cresti (Gorica). Sovodenjski nogometaši so začeli dobro, saj so v prvi prvenstveni tekmi povsem zasluženo odnesli Az-zurri obe točki. »Belomodri* so pokazali zadovoljiv, borben in tehnično dober nogomet, če ne upoštevamo izida, ki bi lahko bil še bolj izdatno v korist Sovodenjcev (saj so često streljali tik mimo vrat) je jasno vidno, da moštvo dobro obeta. Treba bo le požrtvovalnosti, da bo moštvo lahko vzdržalo tudi v tekmah z močnejšimi nasprotniki, ki bodo kmalu prišli na vrsto. Sovodenjci so že v začetku potisnili nasprotnika v obrambo, tako da je bila igra ves prvi polčas »enosmerna*. Goričani so le dvakrat iz protinapada nevarneje o-grozili Tomazina. Goriški vratar pa se je moral često zoperstavljati so-vodenjskemu napadu. Končno je v 40. minuti Dužman prebil led, ko je z močnim strelom presenetil na sprotno obrambo in (sicer dobrega) Pizzija. Odtlej je šlo »belomo-drim« vse lažje izpod nog. Z mirno in zbrano igro so diktirali tempo srečanja in proti koncu so po zaslugi Edija Tomšiča in Marsona še povečali svoje vodstvo. - jo- DEVIN - ŠTIVAN — PRIMOREC 0:4 (0:3) Strelci: v 21.’ Kralj Pavel, v 25.’ Kralj Edi, v 41.' Možina Teodor in v 24.’ d.p. Čuk Bogdan. MiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitMintiiiiiia Podoba Bolivije (Nadaljevanje s 4. strani) volitvah izvolili Barrientosa za predsednika, umrl pa ie v letalski nesreči aprila leta 1969. V času Barriantosove vlade je bila kastrovska gverila no vrhuncu. Sam Emesto »Che* Guevara, ki je imel Bolivijo za »najšibkejši člen v verigi*, je sodeloval pri organizaciji revolucionarne dejavnosti, ko je dospel v to državo oktobra leta 1966. Toda ta organizacija, ki je bila omejena na trikotnik Santa Cruz — Camiri — Sucre, ni imela dovolj trdne osnove v politični in družbeni stvarnosti Bolivije, da bi se razširila. Ko so 8. oktobra 1967 vladne sile iz La Paza ubile Guevaro, se je skupina gve-ri’cev trenutno razpršila. Narodno osvobodilna vojska, ki nadaljuje od Guevare začeto delo, je začela z dejavnostjo ob koncu leta 1969 z novo strategijo, ki namerava gverilo razširiti na vso državo s tem, da se vključi v že obstoječe organizacije v rudniških središčih med kmeti. Barrientosova smrt je pospešila {»javljanje nacionalnih in revolucionarnih elementov v vojski. Na tak način je mogoče definirati ge^ nerala Alfreda Ovando Candia, ki je pripravil državni udar 26. septembra 1969 in tako se sam naziva Juan Jose Torrez, ki so ga julija izključili zaradi »liberalnih* idej, oktobra pa je postal poglavar države ob koncu bitke za nadvlado med levico in desnico. Ovando se je predstavil z nacionalizacijo družbe Bolivian Gulf Oil Company z ameriškim kapitalom in je dobil kritično podporo ljudskih organizacij toda s časom je popustil konservativnim silam. Sedaj je od Torreza pričakovati ‘živahnejšega nadaljevanja reform Očitna je podobnost s Perujem kjer je že od leta 1968 na oblasti revolucionarna vojaška vlada, toda primerjave ni mogoče Izvajati do skrajnosti. PRIMOREC: Kralj V., Milkovič S., Sluga D., Kralj M., Sosič L., Kralj P., Možina V., Možina T., Kralj R., Kralj E., Čuk B. DEVIN-ŠTIVAN: Mulisan, Benve-nuto. Coni, Marchioli, Kenda, Ga-vena, (Braida), Mervič, Legiša, Crea, Colja in Mercuzzi. KOTI: 9:3 za Primorec. SODNIK: Knez. Primorec je v prvi prvenstveni tekmi 3. amaterske lige odnesel celoten izkupiček. Že v petih pred-prvenstvenih tekmah je bilo videti da imajo Trebenci letos močno ekipo, ki jo sestavljajo skoraj samo domačini. V tej tekmi je namreč igralo kar 10 Trebencev. Moštvo je setsavljeno iz zelo mladih igralcev, ki imajo poprečno starost 23 let. Če upoštevamo, da so Trebenci v 6 tekmah 3-krat zmagali in 3-krat izenačili, mislimo, da letos ekipa upa no visoko uvrstitev. Precej zanesljiv je vratar Kralj V. V srednini igrišča tudi Možina V. in Kralj R. dobro opravita svojo nalogo in bogato zalagata napadalno vrsto. Tudi ekipa iz Devina je sestavljena iz dobrih in mladih igralcev. Škoda, da jim manjkajo izkušnje, saj so kondicijsko zelo dobro pripravljeni. Kronika: Prvo priložnost, da povede ima Devinčan Legiša, a žogo odbije prečka. Trebenci pritisnejo ostreje na vrata Muesana in 23.’ dosežejo gol. Igralec Devina se dotakne žoge roko izven kazenskega prostora. Strelja Kralj B., vratar ne zadrži žoge, ki se zakotali v mrežo. Dve minuti kosneje drugi gol: kot za Primorca, strelja Možina Teodor do veterana Kralja E., ki pošlje žogo čez vratarja v mrežo. Trebenci nadaljujejo z napadi, a so preveč netočni. Devinčani se redkokdaj poženejo v napad, a tudi tokrat ne zaposlijo vratarja. V 41.’ tretji gol za Primorca. Bogdan Čuk lepo poda Teodora Možini, ki preigra branilca in pošlje žogo z ostrim strelom v mrežo. V dragem polčasu organizirajo Devinčani svojo igro in večkrat zaposlijo trebenska vrata. V 20.' Legiša ostro strelja, a trebenski vratar reši v kot. Primorec odgovori in v 24.' spet zadene. Edvard Kralj poda žogo Teodora Možini, ki preigra dva nasprotnika in poda v sredo Čuku. Ta žago ustavi in nato strelja neubranljivo. 4:0! Devin odgovori in okrog 30.’ trikrat zaposli vratarja Primorca. Najprej s Coljo (kateremu vratar žogo odbije v kot) in nato dvakrat z Le-gišo. Prvič reši vratarja prečka, drugič vratar v letu odbije nad prečko. Zadnja akcija za Primorca v 34. minuti, a strel Teodora Možine se odbije od prečke. Najboljši v vrstah Primorca so bili Možina Teodor, Kralj Pavel in Kralj M. Pri Devinu pa Mervič, Colja. Legiša in Marchioli . BRK VESNA B — CMM N. SAURO 0:1 (0:0) VESNA: Tretjak, Antončič, Bogateč, Sulčič I., II. in III., Z. in R. Košuta, Sinotič, Primi, Caharija. Vesna B se je pomerila v nedeljo z nasprotnikom, ki meri na lestvici zelo visoko. Prav zato je bilo pričakovati, da bodo Križani izšli iz te tekme hudo poraženi. Porazu sicer res niso mogli uiti, vendar pa e bil ta nad vse časten. Križani so namreč prejeli en sam gol in še tega v drugem polčasu, kar predstavlja v bistvu veliko presenečenje. Vesna B je ne le zavrla nasprotne napadalce, ampak je tudi sicer predvajala zelo dobro in lepo igro, kar dopušča upanje na to, da ekipa v letošnjem prvenstvu nikakor ne bo igrala preveč podrejene vloge. BAR VENETO - OLIMPIJA 1:2 (1:1) OLIMPIJA: Kante, Scoda, Trampuž, Rebula, Germani, Blažina, Bi-sin (Lo Casto), Perisutti, Ferlat, Metelko, Nanut. BAR VENETO: Dinese, Zolli, In-delicato, Colonbano, Bisacchi, De-stro, Del Bello, Pograchich. Za ratin, Filionetti, Colucci. STRELCI: 30.’ Colucci, 39.’ avtogol Indelicato in v 33.’ d.p. Nanut KOTI: 6:3 za Olimpijo. Olimpija je uspešno začela prvenstvo z zmago nad tržaško ekipo Bar Veneto. Tekma se je pričela z 20-minutno zamudo na openskem igrišču. Srečanje je bilo napeto in čeprav ne na visoki tehnični ravni, se je odlikovalo po borbenosti in zagrizenosti moštev. V opravičilo igralcev navajamo, da so igrali na igrišču, ki je precej slabo in razen tega jim je neprestano nagajala burja, tako, da je bilo obvladanje žoge zelo otežkočeno. Začelo se je z obojestranskimi kombiniranimi akcijami, ki pa niso rodile nobenih sadov. Moštvi sta igrali precej neorganizirano in oba vratarja sta bila brez posla. Po nekaj minutah se je igra razživela. Igralci BV so začeli masovno napadati, vendar se je obramba Olimpije odlično držala in večina akcij se je končala na robu kazenskega prostora. Prva resna priložnost za gol je bila za Olimpijo. Perisutti je na sredini igrišča dobil žogo in se hitro pognal proti vratom. Sam pred vratarjem pa je streljal slabo, visoko nad prečko. Pa napadih in protinapadih, je BV uspelo preiti v vodstvo. Colucci se je z žogo prebil v kazenski prostor, silovito streljal in Kante je bil premagan. Olimpija, nila za razvoj športnih in rekre-je ostro napadala in v nekaj mi- ativnih dejavnosti nad 12 milijard nutah izenačila. Metelko je streljal lir. Del te vsote so že nakazali, proti vratom, nasprotni branilec pa za drugi del pa se je dežela obje slabo odbil v lastna vrata. V začetku dragega polčasa je Olimpija igrala mnogo bolje in je neprestano napadla. Toda vsi streli so šli mimo vrat. Malo je manjkalo, da bi BV z zelo nevarnim protinapadom realiziral, a Trampužu je uspelo protinapad zavrniti. V 33.’ je Nanut po leven krilu lepo podal v kazenski prostor, preigral vrsto igralcev in z močnim strelom ukanil vratarja. Olimpija se je razigrala in je v nekaj minutah imela več 'zrednih priložnosti, toda Nanut je neverjetno grešil. Konec tekme se je odvijal skoraj edino na igrišču Bara Veneta, vendar napadalci Olimpije niso znali izkoristiti več ugodnih priložnosti. CCE ZARJA — COOP 1:0 (1:0) Bazoviška Zarja je dosegla proti COOP tesno zmago z razliko enega samega gola. Strelci se torej res niso posebno izkazali, vendar Da je moštvo uspelo osvojita obe točki, ki mu bosta vsekakor prišli še zelo prav. • * » Enajsterica Uniona je na tujem igrišču premagala moštvo Don Bo-sca z 2:0 (1:0). Znatni prispevki za razvoj športa Deželna uprava je doslej name- vezala, da ga bo potrošila v prihodnjih letih. V zvezi s tem poudarjajo deželni krogi, da določa deželni statut, da je dežela pristojna za izboljšanje osnovnih družbenih struktur, med katerimi so seveda tudi športne in razvedrilne. Zato podpira dežela številna športna društva, pa tudi krajevne u-stanove, ki skrbijo za gradnjo športnih naprav. Prvi zakon na tem torišču je bil zakon št 20 iz leta 1966, ki je določal prispevke za gradnjo športnih objektov. Te prispevke daje dežela v kapitalu in za kritje obresti od posojil, ki jih najemajo razne ustanove za športne objekte. Ta zakon so kasneje ponovno finansirali. Osmega oktobra pa je deželni svet odobril nov zakon, s katerim se poenostavi postopek pri dajanju podpor in prispevkov v športne namene. Med dragim so zgradili ali gradijo z deželnim prispevkom športne palače v Vidmu, Trstu, Tržiču, Pordenonu, Cervinjanu, Tolmeču, Gradiški in Krmjnu, kakor tudi plavalne bazene v Codroipu, Pordenonu, Centi, Spilimbergu in Gorici. K temu je treba prišteti 30 telovadnic, športna igrišča v Miljah, Gorici in drugod, 40 igrišč za košarko in odbojko, 35 Igrišč za tenis, 60 novih nogometnih igrišč, 15 igrišč za otroke itd. V NEDELJO DOPOLDNE NA VELIKI ROUNI PRI PROSEKU Svečana otvoritev nogometnega igrišča iitiiiiiiiifiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuiiiuraiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiimiiiiiiiii V 1. IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Vesna premagana doma Primorje na tujem točko VESNA — PRO FIUMICELLO 0:1 (0:0) Strelci v 19.’ d. p. Cosolo. Postavi: VESNA: Tence, Verzier, Bottis Mongardini, Skren, Carmeli (Doni-ni), Milič, Barbiani, Degrassi, Del-la Vedova, Ridolfo, Fara. PRO FIUMICELLO: Rigonat II., Sgubin, Iacumin, Cappelletto, Rigonat I., Verzegnassi, Seraval, Mer-luzzi, Cosolo, Zenzilin, Milani. SODNIK: Roncatto iz Gorice. V tretjem kolu prve kategorije Je Vesna ponovno klonila na lastnih tleh. Po zmagi proti Tomani so kriški navijači upali, da je moštvo le našlo »svojo* igro in bo tako pred lastnim občinstvom želo spet zmago. Ob robovih kriškega igrišča se je zbralo veliko število gledalcev, ki so glasno bodrili svoje nogometaše. V vrstah Vesne pa nekaj ni šlo. Ekipa je bila povsem neučinkovita v napadu, pa tudi v sredini igrišča je bila pomanjkljiva. Nasprotno pa je ekipa Pro Fiu-micello v prvem polčasu branila neodločen izid. Gostje so bili namreč tehnično skromni in so le s požrtvovalnostjo nadigrali domačine, ki so pokazali nepovezan in nezbran nogomet. Tekma je bila že od vsega začetka nezanimiva in tehnično pomanjkljiva, kajti obe ekipi sta osredotočili svojo io gma sredini igrišča. Napadalci so zato prišli le malo do izraza, in v vrstah Vesne se je Della Vedova trudil, da bi spravil v težave nasprotno obrambo, kar pa mu ni uspelo. Gostje so odgovorili z vrsto protinapadov. V dragem delu igre so gostje poostrili ritem svojih akcij in so tudi spravili v težave domačo obrambo. Križani pa so še vedno igrali nepovezano in so bili skrajno neučinkoviti v napadu. Tako so gostje v 19 ’ s srednjim napadalcem Coso-lom prešli v vodstvo. Cosolo je namreč izkoristil nesporazum kriške obrambe in predvsem vratarja Tenceja ter je z glavo neubranljivo poslal usnje v mrežo. Domačini so sicer odgovorili, a napadalna vrsta nikakor ni našla poti do gola. Pro Fiumicello je tako povsem nepričakovano osvojil obe točki, za kriške navijače je bilo to pa novo razočaranje. FOGLIANO - PRIMORJE 0:0 Tudi v drugem srečanju prvenstvu 2. amaterske lige ekipa Primorja nd mogla preko neodločenega izida. Rezultat bi bil sprejemljiv, če bi upoštevali, da Primorje ni igralo doma, temveč na tujih tleh. Ce pa upoštevamo samo potek igre, lahko rečemo, da je Primorje predvsem v drugem delu Igre zapravilo izredno priložnost. Izkazala se Je vsekakor o-bramba, ki Je Mia boljša kot napad. Zato tudi vratarja nista 1-mela izrednega dela. Pri Primorju smo zopet opazili, da moštvo razpolaga letos z izredno obrambo, saj so v nedeljo prav vsi igralci zaigrali odlično. Čeprav Je prvič nastopal, Je bil popolnoma kos svoji nalogi Trampuš. Primanjkuje mu le izkušenj, a te bo prav gotovo pridobil z igranjem; nastopal je v vlogi prostega igralca. Tudi Zužič, fcl je igral na sredini igrišča, Je v nedeljo našel v Del Bemeju pravega pomočnika in je zaigral res lepo. Edina hibe nedeljskega nastopa Primorja je bil napad. Puntar je proti koncu srečanja izvedel nekaj lepih akcij, pri zaključevanju pa je bil netočen. Najboljši v napadu je bil nedvomno Piušedj, ki pa je bil premalo odločen. Taktični sistem Primorja nas tokrat ni zadovoljil. Morda pa je bil glavni vzrok neučinkovitosti napada pomanjkanje kondicije pri mnogih igralcih. Naloga trenerja naj bi torej sedaj bila, da odpravi to pomanjkljivost in da nato v najkrajšem času od moštva zahteva, naj sledi sistemu igre, ki mu zaradi pomanjkanja kondicije sedaj ni kos. Najboljši na igrišču so bili v vrstah Primorja: Zužič, Bukavec, Malusa in Hervatič. Postavi sta bili naslednji: PRIMORJE: Olivieri, Hervatič, Bukavec, Trampuš, Del Bene, Puntar, 2užič, Prašelj, Visintin, Germani. FOGLIAN: Buttignon-Rossi, Franco, Zorzenon, Maier, Cavzer, Fab-brls, Boscarol (CaUigaris), Moli-nari, Guidolin, Visintin. B. R. V nedeljo zjutraj so slavili na Proseku velik športni praznik. Ot-vorili so novo nogometno igrišče, sad mnogih prizadevanj in trdne volje proseških športnikov. Objekt, ki jdm je pri srcu zaradi težav, ki so jih morali premagovati od začetka pa do zadnjega dne. Pred vhodom se je zbralo veliko število vaščanov in osebnosti, med katerimi so bili navzoči župan zgo-niške občine Guštin, posl. Skerk, deželna svetovalca dr. Stoka in Lovriha, občinska odbornika Hreščak in Dolhar, odbornik Mocchi, ki je v imenu tržaškega župana otvoril novo igrišče, predstavnik prefekta, župnik s Kontovela g. Bogateč in drugi. Bili so tudi prisotni predstavnik deželnega odbora italijanske nogometne zveze Salvador!, za deželni mladinski odbor Magrds, predsednik športnega društva Devin - štivan dr. Legiša in predstavnik istega društva Kocman, predstavnik Ponziane Venier, Fortituda Giorgi, Krasa Simoneta, proseškega Libertasa De Carli, predstavnik Aurisine, predstavnik Olimpije Ščuka, SSI Kralj, predsednik Zarje Bras, predstavniki Brega Kuret, Sokola Terčon, Gaje Grgič, Bora Kodrič in drugi. Ob tej slovesnosti so prevzeli besedo v imenu društva predsednik Stre-kelj in namestnik tajnika Nabergoj ,ki sta v skopih besedah orisala prizadevanja in kratko zgodovino društva ter pozdravila navzoče. Govoril je nato prof. Combatti v imenu CONI, ki je omenil, da bo verjetno pri nogometnem igrišču nastalo še igrišče za baseball ter nekako središče za vso Italijo za ta šport. V imenu parlamenta je spregovoril poslanec Albin Skerk. Tudi dr. Stoka je, kot domačin, poudaril pomembnost tega dela. Igrišče je nato blagoslovil proseški žiupndk g. Šibenik, nakar je odvetnik Mocchi, odbornik za javna dela pri tržaški občini, prerezal trak in s tem uradno otvoril proseško nogometno igrišče. Govor tajnika Primorja Nabergoja: Dovolite mi, da v kratkih besedah orišem glavne dogodke našega društva. Ustanovljeno je bilo leta 1924 in je delovalo do leta 1927, ko so ga fašistične oblasti s silo razpustile. Ponovno je začelo delovati v povojnih časih in sicer v sklopu UCEF do leta 1954. Po razpustitvi omenjene organizacije je delovanje našega društva prenehalo zaradi pomanjkanja sredstev, ki bt mu omogočila vpis v italijansko nogometno zvezo. Premor je trajal do leta 1963, ko se je skupina proseških športnikov odločila, da ponovno oživi športno tradicijo Primorja. Vsi športniki se dobro spominjajo težav, na katere je naletelo naše društvo zaradi slovenskega i-mena. Z odločnostjo in s trdno voljo je odbor Primorja premostil vse te ovire, ki so jih postavljali nekateri neodgovorni politični krogi. S to zmago je začelo plodno delovanje našega društva, ki traja že dolgih 7 let in pri tem je treba priznati, da lahko postavimo 1 Primorje kot zgled ostalim slovenskim nogometnim društvom, ki so bila ustanovljena potem in so se lahko poimenovala s slovenskimi imeni. Društvu samemu je bila vedno pri srcu zgraditev nogometnega i-grišča na Proseku. Po obnovitvi smo se lotili tega programa in končno je tržaška občina po načrtu arh. Del Ponteja končno po mnogih prošnjah in besedah začela z deli februarja leta 1969. Zagotovljeno nam je bilo, da bo igrišče zgrajeno v najkrajšem času. Tedanji odbornik za šport Ces-chia je zagotovil, da bo delo dokončano v 230 dneh. Potrpežljivo smo čakali in sledili delom. Pred kratkim pa nam je prišla novica, da občinska uprava ne more urediti igrišča, ker po zgraditvi slačilnic in ograje nima več na razpolago denarja. Naše društvo je težave občine razumelo in s prostovoljnim delom vaščanov dokončno uredilo igrišče. Mnogo je bilo delovnih ur in tudi stroškov, toda vse te ovire smo premagali in danes s ponosom gledamo na naše dovršeflo delo. Lahko tudi ugotovimo, da je bila novica, ki jo je objaml neki tržaški dnevnik na podlagi obvestila občine netočna, ker smo namreč mi, proseški vaščani, z lastnim delom in lastnimi sredstvi popolnoma dokončali igrišče, ' i mu pa še vedno primanjkuje električna napeljava in ograditev celotnega objekta ter postavitev tribun. Zato je prav, da smo se danes vsi zbrali, da skupaj proslavimo to otvoritev v družbi prijateljev in sodelavcev. Igrišče naj služi v namene, za katere je bilo zgrajeno. Na njem naj se mladina, spozna in sklepa medsebojna prijateljstva. Ob njegovem robu pa naj občinstvo to prijateljstvo spremlja v znamenju razumevanja in sožitja med narodi V prvem kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A lige so dosegli naslednje rezultate: Forst Can-tu — Splugen 91:78, Pesaro — El-dorado 80:78, Fides — Norda 81:69, Ignis — Livorno 71:41, Simment-hal - Biella 87:68, AlTOnesta -Snaidero 66:63. Na lestvici strelcev vodi trenutno AlJen od videmskega Snaidera, ki je dosegel 30 košev. ATltTIKA Grgič : 2*50”4 Švab : 23”4 Na atletskem tekmovanju v Pordenonu so se slovenski atleti zelo dobro odrezali; naraščajnik Oskar Grgič je dosegel na razdalji 1.000 m obetajoč čas: progo je namreč pretekel v 2’50”4. Ruzzier je vrgel kroglo 9,26 m daleč. Član Bora Duško Švab pa je postavil nov društveni in osebni rekord na progi 200 m, kjer je dosegel dober čas 23”4. V mednarodnem srečanju mladih rokoborbskiih reprezentanc (do 22. leta starosti) je v Zrenjaninu ekipa Jugoslavije premagala Italijo v grško - rimskem slogu s 14:6. V mednarodnem srečanju v rug-hiju je v Sisku Jugoslavija premagala Poljsko z izidom 19:14 (14:6). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK NOGOMETNA TEKMOVANJA NAJMLAJŠIH Naše ekipe v štirih tekmah pet točk Mladinsko prvenstvo EDERA - GAJA 0:1 (0:1) Mladinska enajsterica Gaje je v nedeljo žela ponovno zmago, tokrat na račun skromne ekipe Edera, ki je še vedno na zadnjem mestu lestvice, brez točk. Gajevci bi sicer lahko osvojili znatnejšo zmago, a bili so dokaj netočni v napadu in so si predvsem v dragem polčasu zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti. Gaja je nastopila v naslednji postavi: Kante; Metlika, Marc; Stran-ščak, Verše, Janko Grgič; Radešič, Križmančič, Iztok Grgič, Ražem. Gajevci so začeli živahno in so sprožili vrsto učinkovitih napadov, ki so se za las izjalovili. Domačini, ki so bili tehnično zelo skromni, se nikakor niso mogli upirati razigranim napadalcem Gaje in so le s težavo prekoračili sredino igrišča. Kljub temu pa Radešič in dragi niso prišli do gola in so dosegli edini zadetek dneva šele v 42. minuti prvega polčasa, ko je Janko Grgič končno ugnal domačega vratarja. V dragem delu igre se je v bistvu ponovila slika prvega polčasa: gajevci so stalno napadali, domačini pa so se krčevito branili. V vrstah Gaje so na splošno vsi igrali dobro, pa čeprav bi lahko pričakovali višji rezultat, kajti Edera je res šibko moštvo. • • • Pokal Pacco BREG - ESPERIA PIO XII 1:1 (0:1) Kocijančič (2. min. d.p.). BREG: Sancin, Ota, Slavec, Žerjal, Samec, Saksida, Stranj, Pre-donzani, Glavina, Sovič, Kocijančič. ESPERIA: Kus, Adami, Giombet-ti, Bulang, Jugovaz, Marchio, Del Negro, Demichele, Sims, Bonnes in Maiorano. SODNIK: Piezuto. Na padriškem igrišču si je izbrala Esperia boljše polje, saj si je tako zagotovila burjo kot zaveznika, ki je odolčil potek tekme in izid srečanja. Po začetnem udarcu je bil Breg potisnjen v obrambo in že v 5. minuti igre je prejel gol. Levo krilo Maiorano je podalo žogo proti sredini kazenskega prostora, toda sunek vetra je žogo dvignil in preusmeril v vrata. Presenečeni Sancin je lahko le pobral žogo iz mreže. Brežani so tedaj napeli vse sile in so z nevarnimi protinapadi večkrat ogrožali nasprotnikova vrata. Tako je Kocijančič v 20. min. silovito zadel vratnico. V d.p. je bala burja na strani Brežanov, ki so stalno oblegali nasprotnikova vrata. Že po 2 minutah igre je Kocijančič izenačil. Zdelo se je, da bodo zmagali Brežani, vendar sta velika utrujenost (zaradi zelo napornega p.p.) in odlična o bramba Esperie preprečili drugačen izid tekme. IST S. SERGIO A — PRIMORJE 3:2 Mladi nogometaši Primorja tokrat niso imeli sreče. Naleteli so GOLI: Maiorano (5. min. p.p.), | na prvo ekipo S. Sergia, proti ka- teri so se sicer borili srčno in so dosegli dva gola, kar pa ni zadostovalo niti za delitev točk. Morati so kloniti nasprotnikom, pa čeprav le z razliko enega samega gola. • « • Začetniško prvenstvo BREG — PLAVIA 1:0 (0:0) BREG: Kralj, Novello, Berzan, Zobec, Pavletič, P., A. in M. Lovriha, Kralj, Sternad, Žafran. FLAVIA: Novacco, Cerar, Tede-schi, Florean, Palermo, Corazza, Robich, Catturani, Frasson, Bla-sotti, Papagagno. V četrti tekmi začetniškega prvenstva so Brežani zmagali zasluženo in tako dokazali, da so za milj-skim moštvom glavni kandidati za končno zmago. Tekma je bila zelo napeta. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. V 5. minuti bi lahko Brežani povedli s prostim strelom, toda Sternad je pri praznih vratih streljal ven. V 14. minuti je devetica «pla-vih* izpeljala nevarno akcijo, a je Sternad zadel vratnico. Edini gol tekme je padel šele v 14. minuti dragega polčasa: A. Lovriha je preigral desnega branilca in podal na sredo, od koder je Kralj z lepim strelom ukanil vratarja Flavie. Le nekaj minut kasneje bi lahko Brežani izid podvojili, a Žafran je za las zgrešil vrata. Nasprotniki niso opravili nobene nevarne akcije, j Vsi . Brežani so igrali zelo dobro, predvsem pa Zobec, P. Lovriha in (kot vedno) Pavletič. Pri Flavii sta izstopala Palermo in Papagogno. Lomi Predsednik Primorja Štrekelj Tajnik Primorja Nabergoj Odv. Mocchi (občinski odb.) :BBaK lij5 A. škerk (poslanec KPI) Dr. Štoka (deželni svet.) Prof. Combatti (CONI) i Odv. Mocchi je prerezal tradicionalni trak !f Občinstvo med otvoritveno slovesnostjo