Anton Sore, Nekaj podatkov o spremembah zem ljiških kategorij v širši celjski regiji. C eljski zbo rn ik 1977— 1981, s tr . 385— 394, Celje 1982. N a o sn o v i s ta tis t ič n ih p o d a tk o v iz le t 1896, 1950 in 1974 a v to r p r ik a zu je sp rem em b e v n a m em b n o sti z em ljišč v d v e h ra z ličn ih o b d o b jih (1896— 1950 in 1951— 1974). V zrok i za sp r em in ja n je z em ljišk ih k a teg o r ij so te sn o p o v eza n i z d ru žb en ogosp od arsk im i, a g r o teh ­ n ičn im i in p r irod n im i ra zm eram i. S p rem em b e v n a m en u in izra b i k m etijs k ih p o v ršin so p od p rte in u tem e ljen e s p a d a n jem š te v ila a k t iv n e g a k m etijsk e g a p r e b iv a ls tv a v le t ih 1953— 1971. P r ip o m n iti pa m oram , da b i n am p isec s p r ik a zo m r e la tiv n ih (v o d sto tk ih ) sp rem em b , k i so z a je le p o sa m ezn e z em ljišk e k u ltu re , la h k o bolj n azorn o orisa l p ren e - k a ter e sp rem em b e, k i j ih je b ilo d e ležn o z e m ljišče , k o t p a da je c e lo tn o razp ravo n a ­ s lo n il n a o b ra v n a v o a b so lu tn ih š te v ilk . Anton Sore, Preskrba Celja z vrtninam i. C eljski zbo rn ik 1977— 1981, s tr. 501—622, C elje 1982. V d a n a šn ji p reh ran i im ajo p o v r tn in e č ed a lje p o m em b n ejšo v lo g o . A v to r ja razp ra ­ v e , k i d e lo m a s lo n i tu d i na zb ran ih p o d a tk ih č la n o v g e o g ra fsk eg a k rožk a p e d a g o šk eg a š o lsk eg a c en tr a v C elju , za n im a jo n a ra v n e m o žn o sti za g o je n je v r tn in n a š iršem c e ljsk em ob m očju . P od rob n o je p r ik azan a tr g o v in a z v r tn in a m i ter n jen e te m e ljn e ra zv o jn e te ž n je v za d n jih d e s e t le t j ih . P o se b e j je o s v e t lje n a prodaja v r tn in n a tržn ic i, k i im a izred n o p om em b n o v lo g o pri p resk rb i C e ljan ov in ok o liča n o v . N a d a lje je o r isa n r eg io ­ n a ln i izv o r p ro d a ja lcev in d e lo m a tu d i k u p c ev na tržn ic i te r n j ih o v so c ia ln i p o ložaj. P o k lic n ih z e le n ja d a r je v je ze lo m alo na c e ljsk em o b m očju , in v e č in a od n j ih je že o starela . P o za sn o v i in o b ra v n a v i p ro b lem a tik e je S o re to v p r isp e v ek p r e ce jšn ja n o v o s t na p od ročju n a še g e o g ra f ije o sk rb e . P o u d a r im n aj, da je c e lo tn a š tu d ija zasn o v a n a v o k v i­ ru tis t ih g eo g ra fsk ih — vzro čn o in p o s le d ičn o p o g o jen ih — d an osti, k i o p r e d e lju je jo in p o g o ju je jo o sk rb o m esta z v r tn in a m i. T o pa je d ragocen ost, k i im a tu d i š iršo a p lik a tiv ­ no v e lja v o s t . Milan Natek, Ravljanske ulice. (Nekatere geografske značilnosti). C elj­ ski zborn ik 1977— 1981, str. 395—423, Celje 1982. A v to r p red sta v lja t ip ič n e ž iv in sk e p o ti, im e n o v a n e u lice , k i so se o h ra n ile v h r ib o v ­ sk em za led ju V ra n sk eg a . Z a n im a jo ga v zro k i n a sta n k a in o h ra n itv e z ž iv o m ejo in d re v jem o g ra jen e p o ti, k i v o d ijo od g r u č a steg a za se lk a R a v n e do n jeg o v ih p ašn ik ov . P rom etn a o sa m e lo st je p r ip om og la , da se je v R a v n a h do n e d a v n eg a o h ra n ilo sam o o sk rb - n o k m etijs tv o , k i v za d n jem času p r ež iv lja n a g le in k o r e n ite sp rem em b e . M. N atek Iz ostale jugoslovanske geografske književnosti G eografsko društv-o H rv a tsk e je p re d krartkim založilo kn jigo Adolf Malič: Centralne funkcije i prometne veze naselja središnje Hrvatske, Z a­ greb, 1981«, M ed dokaj red k im i raz iskavam i ce n tra ln ih naselij v Ju g o slav iji pom eni M aličeva d ise rtac ija dobrodošlo in kvalite tno znanstveno delo. A v to r je po ­ drobno p roučil o sk rbne in p rom etne funkcije 3400 naselij v O sredn ji H rv a t- ski, to je v zagrebški, varažd insk i, b je lovarsk i, sisaški in karlovšk i regiji. S posebnim vp raša ln ikom je poizvedoval, ikje, v k a te rih središčih se p re b i­ valci o sk rbu jejo in k am zahaja jo za rad i raz ličn ih sto ritev . Na v p raša n ja g le­ de 46 c e n tra ln ih funkcij je dobil 120.000 posam ičnih odgovorov, k i jih je upo rab il p r i o p red e litv i središč in n jih o v ih g rav itac ijsk ih obm očij, č lenitv i cen tra ln ih funkcij in p r i izdelavi 23 kart. »S redišna naselja« je razdelil na pet h ie ra rh ičn ih stopenj, od m a jh n ih k ra je v n ih oskrbn ih sred išč do g lav­ nega cen tra m ak ro reg ije Zagreba. P ri tem d e lu je upo rab il že p reizkušeno m etodologijo dom ačih in tu jih raziskovalcev. O dlika tak o zasnovane š tud ije je velika tem eljito st; za je l je vsa nase lja in vse n jihove funkcije . P odobnih podrobn ih p roučitev (razen za S lovenijo) doslej za jugoslovansko ozem lje nism o poznali. D okaj nov pristop , tak o po vseb in i k o t tu d i po m etodologiji p a pom eni vk ljuč itev p ro m etn ih zvez v funkcijsko v red n o ten je naselij. R ezu lta ti so, kljulb ne p rev isok i iz računan i pozitivni k o re lac iji m ed p rom etn im i zvezam i in cen tra ln im i fu n k cijam i naselij, zadovoljivi in bodoče štud ije o ce n tra ln ih nase ljih bodo ta nov i aspek t m orale upoštevati. P ohvaliti je tre b a tu d i k a r ­ tografske prikaze, k i so tem eljito in preg ledno izdelani. Z an im iv i so n e k a te ri sklepi, do k a te r ih je p riše l Malič: tem eljne osk rb ­ ne fu n k cije se postopom a širijo v vsa več ja podeželska naselja , cen tra lne funkcije se čedalje bolj kopičijo v občinskih sred iščih (po M aliču III. stop­ n ja ) in v g rav itac iji k v išjim središčem p r ih a ja do sprem em b v k o ris t n e ­ k a te r ih (Z agreb) in škodo d ru g ih (S isak). I. V rišer Dr. Lilijana Gavrilovič, Poplave u SR Srbiji u 20. veku (V zroki in po ­ sledice). P osebna izdaja S rbskega geografskega d ruštva , 137 str. + 27 p r i­ log. B eograd 1981. V SR S rb iji, z lasti v V ojvodini in ob M oravi, so poplave h u d a grožnja. P o tencialno je ogroženih 968 k m 2 ali 10,24 % repub like . Od tega odpade n a poreč je Tise 26,8 % , D onave 19,8% , V elike M orave 17,8% , poreč je Save 14,3 %. D rina k o t m e jn a re k a je izpuščena iz obravnave. Za jugoslovanske razm ere je n adpovprečen ne le obseg poplav, am pak tu d i n jih o v a pogostost. Ob D onavi nastopajo prib ližno vsako če tr to leto , ob Tisi vsako šesto leto, ob S av i vsako peto leto, ob V eliki M oravi zarad i velike ogolAčenosti n ek a te ­ r ih k ra je v in eroz ije p rs ti te r rečnega n an ašan ja pa je p riš la v le tih 1920— 1976 ena pop lava povprečno n a 1,4 le ta . Poglejm o si škodo d v eh novejših ka tastro fa ln ih poplav: pop lava 1963 je v d rla v 13.619 zgradb, od k a te rih se jih je 1.094 znosilo. P oplava 1965 je poškodovala 16.000 h iš in Sava je to le to ogrozila 77 naselij. Z lasti n a D onavi in M oravi novejše poplave p re ­ segajo p re jšn je m aksim alne zabeležene vodostaje, k a r je p r i Tisi tu d i posle­ d ica om ejitve poplavnega obm očja z nasip i. P ro tip o p lav n ih nasipov je v SR S rb iji skupno že za 2.500 km , a je po m n en ju av torice še vedno prem alo . Tudi v S rb iji, po navedbah G avrilovičeve, prezgodaj pozab lja jo n a nezgodo in pozabljajo , d a je p rev e n tiv a cenejša kot ku ra tiv a . K ot uspešno obram bo om enja av torica p rim er poplave 1965 na D onavi, k je r je sodelovalo okoli 50.000 ljud i; ta k ra t so v času poplave zg rad ili 177 km zasiln ih (»zajčjih«) näsipov. S lovenskega b ra lca pa n e zanim a samo obseg pop lav v S rb iji, tem več tu d i način , kako se je av to rica lo tila štud ije . To pa p redvsem zarad i p r i­ m e rjav e s k o lek tivn im i raz iskavam i p op lavn ih področij v S loveniji, k i p o ­ te k a jo po p ro g ram u G eografskega in š titu ta A n ton M elik p r i SAZU, in so ob jav ljene v in štitu tsk em glasilu G eografski zbornik. Da gre za d rugačen p ristop , govori že naslov; tu poplave, ta m geog rafija poplavnih področij. P r i G avrilovičevi je v osp red ju zgodov insko-h id ro loško-sta tističn i pristop . Z b ranega g rad iva , p rid o b ljen eg a zlasti iz ra z n ih e lab o ra to v in poročil te r iz h idro loške službe, ne podaja skupaj p ri pop lavnem ozem lju ene reke, te m ­ več v več razd elk ih in poglavjih . N aj n avedem naslove sam o tre h poglavij: genetska k lasifikac ija poplav, posledice poplav, zaščita od poplav. V p rvem pog lav ju opisuje poplave ločeno po n as led n jih vzrokih: a ) poplave, k i jih povzročajo obilne padav ine in to p ljen je snega (teh je največ), b) ledene poplave, c) poplave k o t p lod soupadan ja v isokih voda n a več rekah , d) h u ­ dou rn iške poplave, e) poplave, nasta le zarad i zem eljskega plazu, f) poplave zarad i z ru šen ja jezu. R elief in n jegov m la jš i razvoj, k i je v n ek a te rih slo­ vensk ih š tu d ijah m očno v ospred ju , je p ri G avrilov ičev i zanem arjen . O m e­ n ja ga n a k ra tk o m ed posredn im i vzroki, a še tu p redvsem ko t de javn ik h itro s ti od tekan ja . S edan ja tek to n ik a ni om enjena kot m ožni deln i posredni vzrok. M očno je v o sp red ju ogoličenost po reč ja in eroz ija p rs ti te r tem u