oglasi
KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01/723-80-15
www.karo.si
PRODAMO
Stanovanja
-	Ljubljana - Topniška, garsonjera, 33,95m2 skupaj s kletjo, odprt pogled, francoski balkon, ohranjeno in vzdrževano, zgrajeno l. 2001, 2. nadstropje od petih, dvigalo, urejen blok, vsi priključki, bližina centra, mirna lokacija, lastniško parkirno mesto v skupni garaži. Cena: 140.000,00 EUR
-	Domžale - center, enosobno, 43,73 m2 s kletno shrambo, l. 1998, 3. nad. od šestih, dvigalo, S lega, pogled na Kamniške Alpe, svetlo, izredno ohranjeno, takoj vseljivo, pripadajoče parkirno mesto v garažni kleti. Cena: 119.000 EUR
-	Grosuplje - center, enosobno, v petstanovanjski stavbi, mansardno, 31 m2, adaptirano l. 1999, bivalna kuhinja, ločena spalnica, lepo vzdrževano,
pripadajoča shramba v kleti, solastniški delež zemljišča, nova streha, vpis etaže v teku. Cena: 73.500,00 EUR
■	Trzin, enoinpolsobno stanovanje, skupne površine 50,84m2, velika odprta loža, funkcionalna razporeditev, svetlo, l.2002, 3. nadstropje, dvigalo, nizek blok. V ceno je vključeno tudi lastniško parkirno mesto v garažni kleti in shramba. Cena: 150.000,00 EUR.
Ljubljana - Zalog, v dvosta-novanjski hiši, l.1968, zgornja etaža, dvosobno z dvema balkonoma, 74 m2, s pripadajočo garažo in pomožnim prostorom v kleti 16 m2, podstrešjem 36 m2 in zemljiščem 127 m2. Stanovanji imata ločena vhoda s stopnišča. Cena: 135.000 EUR
■	Domžale, trosobno v dvostano-vanjski hiši, popolnoma ločen vhod in dvorišče, obnovljeno
2003, nova streha in obnovljena fasada, skupaj 117,3 m2, polklet 38,20m2, visoko pritličje 79,1m2, dvorišče 235 m2, nadstrešek za dva avta, drvarnica, vrt. Vsi priključki so ločeni, ogrevanje na zemeljski plin, vseljivo najkasneje 31. 5. 2009. Cena: 175.000,00 EUR
Hiše
- Radomlje, v bližini Arboretuma Volčji Potok in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K+P+1N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000,00 EUR
Zemljišča
-	Dol pri Ljubljani - Vinje,
zazidljivo zemljišče, 1000 m2,
ob javni cesti, cca. 500 m
nadmorske višine, področje je
redko poseljeno, lep razgled,
neokrnjena narava, ni javnega
vodovoda. Cena: 70 EUR/ m2
-	Dol pri Ljubljani - Podgora,
zazidljivo zemljišče v izmeri 1.251 m2 (skrajni južni del kmetijsko) s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda, prodamo. Cena: 170.000 EUR
-	Dolsko - Zagorica, parcela v izmeri 5032m2, cca. 400 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko zemljišče (gozd). Zazidljiv del se nahaja ob javni cesti, možnost gradnje eno- ali dvodružinske hiše. Cena: 39.000 EUR
VàTigoAvb
pn^LBURNIK Mengeš Pivšernova c.3 tel.01/729-68-70
£.'itien|ies.24S5(:rireo3vni.si
DEL.CAS:8-18.S0B0TÀ: 8-12
SNEŽNE VERIGE ŽE ZA 13,99 EUR ZIMSKI A VTOPLAŠČI 35% + 5% CENEJE -30%
NA KOLESARSKO IN
MOTORISTIČNO DODATNO OPREMO
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
I
Pozdravljeni,
v oktobrskem glasilu Mengšana sem tudi uradno napovedala svoj odstop, zato bi v tej številki podala nekaj svojih izkušenj z urednikovanjem Mengšana. Vsekakor sem spoznala veliko novih, pozitivnih ljudi, z njimi dobro sodelovala - z nekaterimi postala celo osebna prijateljica. Glede na velikost občine jih je presenetljivo veliko. Seveda pa imamo v občini Mengeš tudi tiste, za katere nič ni dovolj dobro in bi vse lahko bilo boljše. Težko je bilo sodelovati z njimi, vendar sem jih vzela kot del celote, del pozitivnega in negativnega pola in včasih tudi upoštevala kakšen njihov nasvet.
Najbolj sem ponosna na svoje sodelovanje z društvi. V prvi številki Mengšana je zanimanje za sodelovanje pokazalo le nekaj posameznikov, potem pa se je v prvem letu to število povečevalo. Ko sem zaključila prvo koledarsko leto, se je število »stalnih« društvenih dopisnikov ustalilo in navadili smo se drug na drugega. Vesela sem vsakega njihovega prispevka, saj tako zapišemo njihove uspehe, predvsem pa soobočanom pokažemo rezultate njihovega dela. V zadnjem času so vse bolj opazni postali tudi podjetniki in zelo sem zadovoljna, da so tudi oni prepoznali Mengšana kot pomembnega nosilca sporočil. Upam, da jih bodo razmere na svetovnem go-
uvodnik
spodarskem trgu čim manj prizadele. Na glasilo pa je prav gotovo vplivalo tudi moje sodelovanje z različnimi dopisniki, tako z Urško, ki je pokrivala predvsem kulturno in športno dogajanje, Majo in Špelo, ki sta se odločili za nove izzive, in pa seveda z Urbanom, ki je s svojim načinom pisanja in razmišljanja razbiral nekaj bralcev. V tej številki se nam je pridružil tudi Luka, ki na svoj način, z lahkoto in poznavanjem jezika predstavlja različna področja. Vsi prispevki članov uredništva pa so bili vsebinsko bogati in kar je za lokalno glasilo najbolj pomembno, nabiti s pripadnostjo kraju, v katerem živijo ali pa samo še delujejo. Ostaja pa še nekaj področij, ki sem jih ob svojem imenovanju opredelila kot pomembne - to je sodelovanje glasila na družbeno-povezovalnem področju in predstavitvi občine na turistični, zgodovinski način. Tako se bomo najlažje predstavili vsem, ki so se v zadnjih letih priselili, kot tistim, ki nas prebirajo preko interneta. Vse to pomeni ustvarjanje novih vsebin in s tem bogat vsebinski prispevek.
Upam, da bo izbira novega urednika uspešna in da bomo lahko tudi naprej zadovoljni z vsebino in seveda z »novo«, barvno obliko našega glasila.
Urednica
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je petek, 12. december 2008, do 12. ure.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: mengsan.urednica@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Urban Ropotar, Maja Krempl
Naslovnica: V pritličju občinske stavbe bo sedaj Knjižnica Mengeš, foto: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje in zahvale: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e-pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06
občinska uprava
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
V	času, ko nas pretresa svetovna gospodarska in finančna kriza, in je pred nami negotova prihodnost, moramo vložiti veliko energije v same sebe, da lahko premagujemo vsakodnevne napore. November je čas, ko k bolj turobnemu vzdušju pripomore še narava, ki je že odvrgla svojo pisano obleko. Kratki dnevi in meglena jutra so znak, da se leto izteka in da je potrebno narediti inventuro o tem, kaj smo postorili, obenem pa že razmišljati za naprej.
Dognano je, da okolje, v katerem živimo, znatno vpliva na razpoloženje ljudi in njihovo uspešnost. Urejanje le-tega, uvajanje novih tehnologij ter podpiranje kulturnih in športnih prireditev mora biti naloga vsake oblasti. Menim, da smo bili pri tem uspešni, res pa je, da rezultati še niso povsod vidni, ker so se projekti šele začeli izvajati. Letos smo izvedli več manjših investicij, ki pa so ravno tako pomembne za celoviti razvoj občine.
V	zadnjem mesecu smo med krompirjevimi počitnicami popolnoma prenovili kotlovnico v OŠ Mengeš, Topole so dobile urejen izvoz in novo avtobusno postajo, ureja se Glasbilarska ulica, 3. decembra bomo odprli novo, večjo knjižnico, uredilo se bo križišče na Murnovi ulici, nadaljujemo pa tudi s čiščenjem in širitvijo struge Pšate.
Veliko je dogodkov, ki bodo v prihodnjih letih dali prostor strateškim projektom, tu mislim na kanalizacijsko povezavo, obvoznico, telekomunikacije, vodovodni sistem in novo telovadnico pri OŠ. Vsi ti projekti se že izvajajo, zato nekateri čakajo samo še na začetek del.
Ker pa sama infrastruktura za kvaliteto bivanja ni dovolj, so potrebne tudi kulturne in športne vsebine. Da se nam za mrtvilo ni treba bati, skrbijo naša društva, ki vključujejo mlado in staro. Proslava ob dnevu reformacije in počastitvi 500-letnice rojstva očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja, ki so jo organizirali in odlično izvedli učenci Osnovne šole Mengeš, to dejstvo samo potrjuje. Kot vsako leto smo se tudi letos s kratkim kulturnim programom ob spominskih obeležjih v Loki in Mengšu poklonili vsem žrtvam vojne. To je čas, ko nam misli uhajajo nazaj, spominjamo se dogodkov, ki smo jih doživeli skupaj s pokojnimi. Običajno so to veseli dogodki in prav veselja in sproščenosti vam želim v dneh, ki prihajajo.
Aleš Janežič
VANDALIZEM V MENGŠU
V zadnjem mesecu in pol smo bili v Občini Mengeš priča različnim dejanjem vandalizma. Poškodovanih oziroma skoraj v celoti uničenih je bilo nekaj cvetličnih nasadov ob Kolodvorski cesti in v križišču pri Pavovcu, pri mrliških vežicah je neznanec odtujil 54 na novo posajenih cipres, uničena so bila drevesa v športnem parku ter zažgan zabojnik za zbiranje odpadnega papirja pri Osnovni šoli Mengeš. Občina Mengeš je s temi dejanji oškodovana za približno 2.500 evrov.

Ekološki otok pri Osnovni šoli Mengeš
občinska uprava
LOČEVANJE ODPADKOV -
POJASNILO
JKP PRODNIK D. O. O.
V prejšnji številki Mengšana je gospod Danilo Kastelic opozoril na napako, ki jo je opazil pri praznjenju ekoloških otokov. Kritika in nadzor občanov sta vedno dobrodošla, vendar smo kljub temu dolžni opozoriti na nekaj dejstev.
Vozilo, ki ga je gospod Kastelic omenjal in prikazal tudi na fotografiji, ki je bila objavljena ob omenjenem članku, je v soboto, 4. 10. 2008, ob 10.46 resnično praznilo zabojnike za embalažo (plastenke in pločevinke) na ekološkem otoku pri OŠ Preserje. Poleg zabojnikov je bilo tudi nekaj vreč, v katerih se je nahajala odpadna embalaža. Tudi te vreče z odpadno embalažo so delavci JKP Prodnik vrgli v vozilo.
Vozilo je s praznjenjem embalaže nadaljevalo do 13.00. Ker je bil prevzemni center v Suhadolah, kjer podjetju Slopak predajamo ločeno zbrano embalažo, zaprt, smo 1860 kg zbrane embalaže oddali v ponedeljek, 6. 10. 2008, ob 6.13. Vozila, ki praznijo ekološke otoke, se po izgledu ne ločijo od vozil za pobiranje mešanih komunalnih odpadkov, vendar se vsebina ekoloških otokov ne more mešati. Ko vozilo pobira odpadni papir, le tega odda v podjetju Karton Količevo. Ločeno zbrano odpadno embalažo oddajamo v zbirnem centru podjetja Publicus v Suhadolah, kjer jo prevzame podjetje Slopak. Če bi v omenjena podjetja pripeljali embalažo oziroma papir, pomešan s komunalnimi odpadki, bi nam pošiljko zavrnili. Občasno se zgodi (primer v športnem parku Ihan, v tednu med 27. in 30. oktobrom), da nekdo (pomotoma) napolni zabojnik za papir z embalažo. V tem primeru vozilo izprazni zabojnik z modrim pokrovom skupaj z zabojniki z rdečim oziroma rumenim pokrovom.
Žal pa se (prepogosto) dogaja, da so poleg zabojnikov (ali celo v zabojnikih) za ločeno zbrane frakcije odložene večje količine komunalnih odpadkov. Tako onesnaženih surovin ne moremo oddati v predelavo, zato nam v takem primeru ne preostane na voljo nobena druga rešitev, kot da na ekološki otok pošljemo vozilo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki vsebino odpelje na odlagališče.
Naše uporabnike zato ob različnih priložnostih vedno znova nagovarjamo in prosimo, naj upoštevajo, da ekološki otoki niso namenjeni odlaganju mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov.
Gospoda Kastelica pa vabimo, da se oglasi v našem podjetju, kjer mu bomo pokazali tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da vsebina ekoloških otokov ne konča na odlagališču, temveč pri predelovalcih.
JKP Prodnik d. o. o.
KRAJEVNI URAD V MENGŠU
Krajevni urad v Mengšu ima uradne ure vsak torek, od 8.00 do 15.00 ure (tel.: 724 71 07).
V Krajevnem uradu Mengeš lahko koristite naslednje storitve:
1.	Sprejem vlog za osebno izkaznico
2.	Sprejem vlog za potni list
3.	Sprejem vlog za vpis spremembe naslova v potnem listu
4.	Sprejem naznanitve pogrešanja osebne izkaznice
5.	Sprejem naznanitve pogrešanja potne listine
6.	Potrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino mladoletnim osebam do 15. leta starosti
7.	Sprejem vlog in izdaja potrdila o državljanstvu Republike Slovenije
8.	Posredovanje podatkov iz evidenc o državljanstvu (matični register)
9.	Vpis v matični register - rojstvo, poroka, smrt
10.	Sestava zapisnika o priznanju očetovstva
11.	Sestava rodbinske pole
12.	Izdaja izpiskov in potrdil iz matičnih knjig
13.	Sprejem izjav o spremembi priimka
14.	Sprejem izjav o izbiri priimka za pravni promet
15.	Sestava prijav sklenitve zakonske zveze
16.	Izdaja potrdil o prijavi zakonske zveze
17.	Izdaja potrdil, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze
18.	Sestava smrtovnice
19.	Sprejem prijave stalnega prebivališča
20.	Sprejem odjave stalnega prebivališča
21.	Sprejem prijave potovanj v tujino nad tri mesece in vrnitve iz tujine
22.	Izdaja potrdil iz registra stalnega prebivalstva
23.	Posredovanje podatkov iz registra stalnega prebivalstva
24.	Sprejem prijave začasnega prebivališča
25.	Sprejem odjave začasnega prebivališča
26.	Potrjevanje podpore volivcev
27.	Vodenje evidence gospodinjstev in izdaja potrdil iz te evidence
28.	Izdaja potrdil o vpisu v register društev
29.	Izdaja potrdil iz uradnih evidenc o tujcih
30.	Vpis podatkov in sprememb v delovno knjižico
31.	Upravne overitve podpisa, kopije in garantnega pisma
Prosimo vse občane, da uporabljajo storitve v čim večjem številu, saj si boste s tem zagotovili dolgoročno poslovanje Krajevnega urada v Mengšu.
Franc Jerič, župan
intervju
INTERVJU Z MENGEŠKIMA KNJIŽNIČARKAMA -ZDENKO KOPAČ IN BARBARO OSTERMAN
Če se peljemo mimo prostorov, ki so bili nekdaj večinoma namenjeni le trgovinski dejavnosti, lahko opazimo veliko spremembo, ki se je bomo prav gotovo vsi Mengšani zelo razveselili. Mengeška knjižnica se po dolgih letih »bivanja« v starih in pretesnih prostorih seli v nove, večje prostore, ki bodo omogočali še večjo izbiro knjig in s tem prav gotovo tudi možnost razvoja novih aktivnosti, ki bodo dobrodošle za vse obiskovalce knjižnice.
Ker je odprtje novih prostorov tik pred vrati, se mi zdi prav, da vse o selitvi, težavah in novih aktivnostih izvemo kar iz prve roke. Pogovarjal sem se z mengeškima knjižničarkama Zdenko Kopač in Barbaro Osterman. Zdenka Kopač knjižničarsko delo opravlja že skoraj 25 let, Barbara Osterman pa je ob zaključku študija v svoji diplomski nalogi z naslovom Razvojne možnosti krajevne knjižnice Mengeš izpostavila vse vizije, rešitve in tudi probleme knjižnice Mengeš, za kar je letos prejela tudi Trdinovo nagrado.
Barbara Osterman in Zdenka Kopač
BARBARA OSTERMAN
Kaj vas je tako pritegnilo in zanimalo, da ste si za tako pomembno delo, kot je diplomska naloga, izbrali ravno knjižnico Mengeš?
Pred petimi leti sem kot študentka bibliotekarstva dobila enkratno priložnost, da spoznam delo in naloge knjižnice v domačem kraju. Skozi leta študija in dela v knjižnici Mengeš se je tema diplomske naloge ponudila kar sama. Ko pa sem dobila pobudo še od takratne vodje knjižnice Mengeš in sedanje direktorice Knjižnice Domžale, sem se odločila, da raziščem in predstavim razvojne možnosti knjižnice Mengeš. Ker je knjižnica že od selitve 1998 predvsem stagnirala in kazala svoje pomanjkljivosti na vsakem koraku, je bila želja po raziskovanju in dokazovanju, da knjižnica potrebuje spremembo, še večja. Pri tem pa so predvsem pomagali tudi uporabniki knjižnice s svojimi predlogi in željami.
Iz katerih glavnih tem je sestavljena vaša diplomska naloga in zakaj ste se odločili ravno zanje?
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu sem predvsem obdelala zakone in standarde, ki so pomembni za knjižnično dejavnost. Veliko prostora sem namenila tudi analizi SWOT, ki se uporablja predvsem v gospodarstvu za analizo razvojnih možnosti, pomeni pa analiziranje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti obravnavanega problema. Postavila sem tudi hipoteze, ki sem jih skušala skozi diplomsko nalogo potrditi. Osredotočila sem se
predvsem na to, da knjižnica nujno potrebuje nov prostor, kar se sedaj tudi uresničuje. Ena od hipotez je bila, da bo s selitvijo in ureditvijo knjižnice Mengeš pridobila tako knjižnica sama kot občina in osrednja Knjižnica Domžale, katere del je knjižnica v Mengšu. Pomembna hipoteza pa je bila tudi preimenovanje knjižnice v Knjižnico Janeza Trdine Mengeš. Tudi to naj bi se v bližnji prihodnosti uresničilo in s tem bo knjižnica pridobila na še boljši prepoznavnosti in pomembnosti v samem okolju delovanja. Drugi in tudi najpomembnejši del diplomske naloge je bila anketa, ki sem jo izvajala med uporabniki knjižnice. S pomočjo anketnega vprašalnika za uporabnike knjižnice Mengeš sem želela pridobiti njihovo mnenje o delovanju knjižnice. Namen ankete je bil tudi podpreti (ali ovreči) hipotezo o selitvi kot najboljšem načinu za nadaljnji razvoj knjižnice. Vprašalnik sem s pomočjo vodje enote ponudila uporabnikom in jih prosila, da ga izpolnijo. Anketo sem izvajala cel teden med odprtostjo knjižnice (20 ur na teden). Uporabniki so se z veseljem odzvali izpolnjevanju ankete in nihče je ni zavrnil, za kar se jim tudi najlepše zahvaljujem. Tako sem pridobila mnenja kar 160 uporabnikov, kar je veliko prispevalo k potrjevanju hipoteze in ugotavljanju dejanskega stanja tudi z vidika uporabnikov. Rezultati ankete so bili predstavljeni tudi v eni od prejšnjih številk Mengšana.
Kakšne možnosti za razvoj ima, glede na vaše ugotovitve, knjižnica Mengeš?
Mengeš je hitro razvijajoče se mesto in skladno s tem je potrebno načrtovati tudi razvoj krajevne knjižnice. Skozi diplomsko delo sem ugotovila, da je prvi pogoj za razvoj knjižnice Mengeš nov, večji in primernejši prostor, kar se v teh dneh tudi uresničuje. In z izpolnjevanjem tega prvega pogoja se porajajo možnosti za izpolnjevanje tudi vseh drugih možnosti, kot so boljši pogoji za uporabnike in zaposlene, večja ponudba novega gradiva, več dejavnosti za starejše in mlajše uporabnike, večje in bolj prepoznavno vključevanje v samo okolje Občine Mengeš ^ Z večjim prostorom se ponujajo neskončne možnosti razvoja, h kateremu stremi vsa knjižničarska stroka in dejavnost. Današnji namen splošne knjižnice (v to skupino spada tudi knjižnica Mengeš) je postati kulturni in informacijski center v okolju delovanja.
Ste v vaši diplomski nalogi izpostavili še katero drugo pomembno rešitev, ki se ji posveča premalo pozornosti, a bi bila za knjižnico velika pridobitev?
Predvsem bodeta v oči še dve rešitvi, ki sta trenutno postavljeni na stranski tir. Prva je pravljična soba, ki smo jo s selitvijo v nove prostore izgubili, a je nujno potrebna za izvajanje dejavnosti, v katere so vključeni predvsem mlajši uporabniki knjižnice. Te dejavnosti so pravljične urice, ustvarjalne delavnice, igralne

intervju
urice, srečanja z avtorji, ki ustvarjajo za otroke, in podobno. Ob novem prostoru, ki je kar trikrat večji, kot je bil, pa se bo pojavila potreba po dodatni delovni moči, saj bo sicer novi prostor knjižnice neobvladljiv oziroma ne bo mogel ponuditi in izkoristiti vseh svojih potencialov.
Vaš trud je bil nagrajen tudi s Trdinovo nagrado. Kaj vam pomeni ta nagrada in kaj vi mislite, da je botrovalo temu, da ste jo prejeli ravno vi?
Vsak študent si želi, da bi s svojim diplomskim delom kaj dosegel in bi raziskovanje, v katerega vloži toliko truda in neprespanih noči, obrodilo tudi dejanske rezultate. Jaz sem imela to srečo, da je moja diplomska naloga sovpadla z načrti občine, da knjižnici ponudijo nove prostore in možnost za nov, svež začetek. Zdi se mi, da je to botrovalo temu, da sem dejansko dobila Trdinovo nagrado. Zame ta nagrada pomeni neko potrditev, zadovoljstvo in veselje. Še večjo potrditev pa sem dobila od uporabnikov, saj mi vsak dan s svojo prisotnostjo in obiskovanjem knjižnice, toplim pogovorom in dobro voljo dokazujejo, da sem v življenju našla službo, ki jo bom z veseljem opravljala vse svoje življenje.
ZDENKA KOPAČ
Že dolgo časa opravljate poklic knjižničarke. Kaj vas je spodbujalo, da ste se odločili za ta poklic in koliko časa ga že opravljate?
Knjiga je moja prijateljica, odkar sem spoznala čudežno moč pisane črke, nikoli pa si nisem predstavljala, da se bo moja poklicna pot po začetnih korakih v turizmu nadaljevala prav v knjižnici. A človek obrača, življenje obrne in tako se bo ravno ob izidu te številke Mengšana dopolnilo 23 let mojega službovanja v Knjižnici Domžale.
Svoje delo ste najprej opravljali v knjižnici v Domžalah. Zakaj ste se potem odločili, da boste svoje delo nadaljevali v Mengšu?
No, pa ste me spomnili na stare lokacije, kjer je včasih delovala Knjižnica Domžale. Tisti prostori so imeli patino, duh domačnosti, življenje se še ni odvijalo s tako hitrostjo, ljudje so prihajali v knjižnico po knjige in po prijazno besedo. Današnji način življenja je povsem drugačen, v velikih knjižnicah prav gotovo ni prostora za domačnost, prilagojene so sodobnemu iskalcu informacij in morda je bil to bistven razlog, da sem se odločila za Mengeš, kjer z veseljem ostajam že četrto leto.
Sedaj ste že nekaj časa tudi vodja knjižnice v Mengšu. To verjetno prinaša tudi dodatno in bolj odgovorno delo. Kaj konkretno?
Delo v enoti se precej razlikuje od dela v matični knjižnici, kjer zaradi velikosti in narave dela posameznik večinoma deluje le na določenem delu delovnega procesa, enota pa zahteva poznavanje celotnega sistema v malem in poslednično neprestano nadgrajevanje svojega znanja. Vodenje enote vključuje povezovanje z lokalno skupnostjo, prepoznavanje specifičnih potreb njenih prebivalcev, ki jih knjižnica v okviru svojih zmožnosti lahko zadovolji, samoiniciativnost in seveda dobro povezanost z matično knjižnico. Veselim se nove knjižnice, ki bo odprla vrata novim projektom in verjamem, da bo Občina Mengeš na čelu z županom tudi v bodoče imela posluh za nove dejavnosti, ki bodo obogatile osnovno misijo knjižnice.
Knjižnica Mengeš se letos končno seli v nove prostore, s tem pa se bodo končno končali problemi prenatrpanosti.
Zakaj je bilo potrebno toliko časa, da se je selitev končno začela?
O selitvi knjižnice se govori že dobri dve leti in vedeli smo, da bomo prej ali slej prišli na vrsto. Očitno so župan in ostali občinski možje ugotovili, da so rešitve nekaterih drugih perečih problemov nujnejše od nove knjižnice, a kot sem rekla: kdor čaka, dočaka.
Kdaj bomo občani Mengša že lahko vstopili v nove prostore knjižnice?
Pričakujemo, da bo nova knjižnica zares lahko odprla svoja vrata na predvideni datum otvoritve, to je v sredo, 3. decembra 2008, na obletnico rojstva našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Zelo se bomo potrudili, da datuma ne bo treba spreminjati.
S selitvijo se bo povečala velikost knjižnice in s tem verjetno tudi uvedba novih oddelkov. Katere oddelke boste dodali in katere še povečali?
Omenila sem že, da so enote pravzaprav velike knjižnice v po-manjšanem merilu. Glede na to, da je enota v Mengšu največja enota Knjižnice Domžale, smo se ves čas trudili, da ponudimo uporabnikom čimveč raznolikega gradiva, tako na oddelku leposlovja kot stroke. Mengeš je malo mesto, številne gradnje so pritegnile ogromno mladih družin, število šolarjev, dijakov in študentov ves čas raste, naši uporabniki so pravzaprav ljudje vseh generacij z zelo raznoliko izobrazbo in še bolj različnimi potrebami. Naš cilj je razširiti ponudbo na vseh oddelkih, tako pri leposlovju kot pri stroki, povečati obseg tujejezične literature in medijev za učenje tujih jezikov in še veliko drugega. Že kmalu bo uporabnikom na voljo osem računalnikov z internetno povezavo, kar je res velik skok glede na staro knjižnico. Bistveno pa je dejstvo, da bo gradivo veliko bolj pregledno oziroma, kot pravi moja sodelavka Barbara, da bodo knjige končno zadihale. Povsem se strinjam z njo.
V mengeški knjižnici poteka tudi projekt »Mengšani beremo«, ki je namenjen predvsem odraslim, kot nekakšna odrasla bralna značka. Kaj želite s tem projektom doseči in zakaj ste se odločili prav za ta projekt?
Odločili sva se, da bova bralno značko za odrasle ponudili tudi našim uporabnikom, in bili zelo prijetno presenečeni nad številnim odzivom. Sploh nama ni bilo treba delati posebne promocije, saj je očitno že članek v Mengšanu naredil svoje. Glede na število udeležencev sva morali le povečati seznam knjig za bralno značko. Namen tega projekta je širjenje bralne kulture med odraslimi in delno tudi vzpodbujanje bralcev k branju kvalitetnejšega leposlovja in strokovnega gradiva.
Najmlajšim so poleg ostalih dejavnosti v knjižnici namenjene tudi pravljične urice. Načrtujete s širitvijo še povečati dejavnosti, namenjene najmlajšim bralcem?
Pravljične urice so že tradicionalna dejavnost za najmlajše, ki je vsako jesen težko pričakovana in dobro obiskana. V novi knjižnici zaenkrat ni možno izvajati teh uric, se pa dogovarjamo z občino za ustrezen prostor, ker je resnično škoda opustiti tako prijetno druženje malih nadebudnežev. Tak prostor bi uporabili še za razne ustvarjalne delavnice, za obiske vrtcev in šol, po potrebi pa tudi za predavanja, okrogle mize ali literarne večere za manjše število udeležencev. Takoj sem pomislila na tečaj »fotobranja«, ki mi že dolgo zveni v glavi, saj sem ravno toliko izvedela o njem, da ga želim približati večjemu številu bralcev, predvsem dijakom in študentom, ki morajo predelati goro učne snovi, kar je s tem načinom branja možno precej hitreje opraviti.
Luka Ropotar
novice iz sosednjih občin
V ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE ODPRLI NOVE PROSTORE
Poleg telovadnice, bazena in prostorov za zdravstveno terapijo, ki so jih odprli lani, ob 60-letnici zavoda, so letos dokončali prenovo in dograditev stare šole, zgradili zdravstveno ambulanto, kuhinjo in jedilnico. Posebna pridobitev je tudi nova knjižnica s čitalnico in multimedijsko učilnico. V progam tretje, zaključne faze, sodi tudi internetna avla, spremljajoči prostori in ureditev športnih igrišč ter zunanjih površin. Vrednost vseh del in opreme v tej fazi znaša okrog 10 milijonov evrov, ki jih je v celoti pokril državni proračun: tri četrtine Ministrstvo za šolstvo in šport, ostalo pa Ministrstvo za zdravje. Z zaključeno naložbo so v zavodu zagotovili pogoje za izvajanje devetletne osnovne šole in izvajanje enoizmenskega pouka na osnovni in srednji šoli. Poleg tega so pridobili dodatne prostore za izvajanje posebnega programa celostnega usposabljanja ter za kvalitetno delo zdravstvene enote in svetovalne službe. Še posebej pomemben pa je športno-rekreativni del, moderna telovadnica, bazen in športna igrišča. Vir: www.kamnik.si
Humar. Obenem je pozval k sodelovanju pri oblikovanju vsebine prihodnje (20.) številke zbornika, ki bo izšel leta 2010. Svojo zahvalo sodelavcem zbornika je izrekla tudi urednica Marjeta Humar, ki je izrazila pričakovanje, da bodo tako dosedanji kot tudi novi, mlajši zapisovalci kamniške zgodovine aktivno sodelovali z uredniškim odborom zbornika tudi v prihodnje. Vir: www.kamnik.si
Pogled na nove objekte, ki jih obdajajo nova športna igrišča.
SREČANJE SODELAVCEV KAMNIŠKEGA ZBORNIKA 2008
Župan Tone Smolnikar je v sredo, 12. novembra 2008, povabil na srečanje vse avtorje prispevkov v Kamniškem zborniku XIX, ki je izšel letos spomladi. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi podžupana Rudi Pfarjar in Brane Golubovič, je župan poudaril pomen Kamniškega zbornika za oživitev kamniške preteklosti ter obogatitev sedanjosti in prihodnosti. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem številnim sodelavcem, ki so s svojimi prispevki obogatili letošnjo izdajo - od avtorjev prispevkov, lektorjev, grafičnega oblikovanja, računalniške obdelave, do glavne urednice, prof. Marjete
Župan Tone Smolnikar in glavna urednica Kamniškega zbornika, prof.Marjeta
Humar
PODPIS POGODBE ZA IZGRADNJO VRTCA V DOLU PRI LJUBLJANI
V Občini Dol pri Ljubljani so svečano podpisali pogodbo za izgradnjo vrtca. Po besedah direktorja podjetja Parkplan d.o.o. Sebastiana Trajkovskega se bo vrtec pričel graditi takoj po novoletnih praznikih, to je 12. januarja prihodnje leto, prvega septembra 2009 pa bo vrtec že sprejel otroke. Župan Primož Zupančič je ob tej priložnosti povedal, da je tak način izgradnje vrtca najbolj primeren v tem trenutku, saj občina nova mesta v vrtcu močno potrebuje, glede na to, da je trend priseljevanja v občino močan. V letošnjem letu je namreč prišlo v občini do povečanega števila vpisa otrok v vrtec, zato je občina začasno, za dobo enega leta, uredila tri oddelke: dva v Osnovni šoli Dol in enega v Podružnični osnovni šoli Dolsko. Novo zgrajeni vrtec bo v velikosti šestih oddelkov, vrednost projekta pa je 2.580.000 evrovr. Z izgradnjo vrtca v Dolu bo rešeno delno prostorsko pomanjkanje, dokončno rešitev prostorske stiske pa bo občina zagotovila v prihodnjih dveh letih, in sicer z izgradnjo vrtca pri Podružnični osnovni šoli Senožeti. Vir: www.dol.si
DOMŽALSKI GIMNAZIJCI NA SPREJEMU PRI KRALJICI ELIZABETI II.
Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški sta se med tridnevnim obiskom v Sloveniji udeležila tudi srečanja s slovensko mladino, vključeno v Program MEPI - Mednarodno priznanje za mlade, ki je potekalo 22. oktobra v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Na Srednji šoli Domžale so pridobili licenco za izvajanje programa leta 2004 in od tedaj se vključuje v aktivnosti vedno več mladih. Po podelitvi priznanj v veliki dvorani Slovenske filharmonije se je kraljevi par preselil v stransko sobo, kjer se je srečal s predstavniki treh slovenskih šol, ki so vključene v program od ustanovitve dalje. Nekateri izmed prisotnih so imeli še posebno čast, da so se rokovali s kraljico in z njo tudi malo pokramljali. Pogovor se je seveda nanašal na dejavnosti, vključene v program MEPI: odprave, veščine, rekreativni šport in prostovoljno delo. Pogled kraljice Elizabete II. je posebej zažarel, ko se je ustavil na panoju s posnetki lanskoletne slovesnosti, na kateri je zlata priznanja podeljeval njen sin princ Andrew. Vir: Glasilo Slamnik, št. 13
Pripravil in priredil Urban Ropotar
Mladi v družbi kraljice Elizabete II.
URNIK KNJIŽNICE MENGEŠ
PONEDELJEK: 13.00-19.00 TOREK: 3.00-19.00 SREDA: 8.00-14.00 ČETRTEK: 13.00-19.00 PETEK: 8.00-14.00
URNIK BO ZAČEL VELJATI TAKOJ PO ODPRTJU NOVIH PROSTOROV.
PRAVLJIČNE URICE BODO OD ODPRTJA NOVIH PROSTOROV DALJE V PRVEM NADSTROPJU OBČINSKE STAVBE. O VSEM BODO STARŠI PRAVOČASNO OBVEŠČENI!
Potrditev podpisa pogodbe s stiskom
rok

dogodki meseca
OBELEŽJE 500-LETNICE ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA V MENGŠU
V	sredo, 22. oktobra, je v Kulturnem domu Mengeš potekala osrednja občinska proslava ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in ob dnevu reformacije.
V	letu 2008 praznujemo 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja (1508-1586), protestantskega reformatorja, začetnika in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti, zato je Vlada Republike Slovenije sklenila, da leto 2008 razglasi za Trubarjevo leto.
Osrednja državna slovesnost, ki je bila hkrati tudi osrednja prireditev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, je bila 30. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Trubar - utemeljitelj knjižne slovenščine
Do sredine 16. stoletja je slovenščina živela le v obliki močno razdrobljenih narečnih govoric in redkih rokopisov. Primož Trubar je kot začetnik in utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika Slovencem dal v roke prvo tiskano knjigo, jih naučil brati in jih povezal s svetom. Danes imamo v slovenščini bogato razvito književno ustvarjalnost na leposlovnem, strokovno-znanstvenem in publicističnem področju.
Z osrednjo občinsko proslavo so se tudi v Mengšu poklonili velikemu Slovencu, ki mu je bila ena pomembnejših stvari v življenju ljubezen do slovenskega ljudstva, njegov običajni nagovor pa je bil »Moji
lubi Slovenci.« V programu prireditve, ki je potekala pod naslovom VSEM SLOVENCEM, so sodelovali učenci Osnovne šole Mengeš pod vodstvom mentoric Drage Železnikar, Ljubice Rožman in Nataše Banko. V vlogi Primoža Trubarja se je predstavil Janez Hafner, v preddverju dvorane pa je mojster Janez s stiskalnico prikazal način tiskanja iz Trubarjevega časa. V nagovoru se je župan Franc Jerič zahvalil vsem nastopajočim, še zlasti predsedniku Zveze kulturnih društev Mengeš Jožetu Vahtarju, slavnostni govornik pa je bil ravnatelj Osnovne šole Mengeš, Milan Burkeljca.
Katarina Karlovšek
Tiskar mojster Janez in Štefan Borin
Slavnostni govornik Milan Burkeljca
Prikaz tiskanja iz Trubarjevega časa v preddverju dvorane

Učenci Osnovne šole Mengeš so simpatično obogatili proslavo
s plesom ...
... in petjem

dogodki meseca
SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V LOKI IN MENGŠU
Svečanosti ob dnevu spomina na mrtve, ki so umrli v vojni ali zaradi vojne, sta 31. oktobra potekali tudi v Loki in Mengšu. Pri spomeniku žrtvam so se zbrali veterani vojne za Slovenijo Mengeš, številni gasilci iz Mengša, Loke in Topol, zastavonoše, župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič ter ostali navzoči.
Žalostinke je zaigrala Mengeška godba, nekaj pesmi pa so zapeli člani Mengeškega zvona. Ob spomeniku sta spregovorila Branko Lipar, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Mengeš in član Zveze borcev Mengeš, ter podžupan Jože Vahtar. Branko Lipar je v svojem nagovoru poudaril pomen vrednot v našem življenju: »Vse v življenju je minljivo, nas obdaja z občutkom nelagodja in tesnobe. Ostajajo pa vrednote, katere so preživele svoje ustvarjalce, mnoge so ostale večne, ne vemo več, kdo jih je ustvaril, vemo pa, komu pripadajo. Pripadajo vsem živim, živi potrebujemo vrednote, bolj kot kruh. Le z vrednotami je lahko življenje bogato.« Podžupan Jože Vahtar je povedal: »Zapisano je, da spomenike potrebujemo živi in ne mrtvi, spominjajo nas na minljivost življenja in na neminljivost naših del, pa tudi na žrtve, ki so bile darovane
na oltar domovine. Obljubljamo, da bomo znali vzgojiti rodove, ki na te žrtve ne bodo nikoli pozabili.«
Katarina Karlovšek
Zbrani predstavniki gasilskih društev
Svečanost v Loki
Svečanost v Mengšu
Govornik Branko Lipar
Govornik Jože Vahtar
dogodki meseca
V petek, 31. oktobra, je bila ob dnevu mrtvih, dnevu spomina na žrtve druge svetovne vojne in slovenskega osamosvajanja, komemoracija pred spomenikom žrtvam v Loki in spomenikom talcem na Zalokah v Mengšu. Komemoracijo je uspešno organiziral podžupan Občine Mengeš Jože Vah-tar. Prisotna sta bila tudi župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič. Sodelovali so Mengeška godba, gasilci PGD Loka in PGD Mengeš, člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mengeš, taborniki iz Rodu upornega plamena, moški pevski zbor Mengeški zvon, recitatorji in praporščaki. Pomenu spomina na pokojne je nekaj misli namenil Jože Vahtar, glavni govornik pa je bil gospod Branko Lipar, ki je v občutenem govoru »Ne pozabite nas ... « poudaril vrednote ljudi, ki so ustvarjali zgodovino. Vsem sodelujočim in ostalim prisotnim se zahvaljujemo za prispevek in udeležbo. Županu Francu Jeriču se zahvaljujemo tudi za obnovitev spomenika in ureditev okolice spomenika talcem v Mengšu.
Mirjan Trampuž, Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Mengeš
Pride čas, ko je noč daljša od dneva in sence močnejše od žarkov, ko sivina oklepa svetlobo in ko se vesele misli skrivajo pred žalostnimi. Čas, ko kaplje padajo z dreves in se megla plazi po tleh ter med hišami. Ko telo hrepeni po toploti in hlad postane zvesti spremljevalec. Ko od vsepovsod prihajajo spomini, ki - namesto težko pričakovani prijatelji - postanejo vsiljivi spremljevalci. Turoben čas težko prinese spomine, ob katerih bi se razveselili. Čar poletnih dni zbledi in pogledi izgubijo iskrivost.
Tako je pač v življenju: vsakega je nekaj ter vse pride in naposled odide. Pomembno je, da je tistega, kar ustvarja lepa doživetja in radost ter veselje do življenja, čimveč. V tem času se spominjamo dragih oseb in oživljamo lepa skupna doživetja, se dotikamo predmetov, ki nas spominjajo nanje ter iščemo že obledele fotografije. Pogovarjamo se s svojimi dragimi, ki jih ni več, jim v mislih povemo, kako jih pogrešamo in jim izrečemo kako opravičilo. Marsikaj nam
NE POZABITE NAS!
postane bolj jasno kot takrat, ko smo še živeli skupaj. In če smo takrat morda bolj videli pomanjkljivosti kot dobre lastnosti je sedaj obrnjeno. Sedaj jih pogrešamo občutimo izgubo in praznino in si vroče želimo, da bi jim povedali in pokazal vse tisto, česar prej nismo: povedali kaj lepega, se zahvalili. Sedaj se zavedamo tudi, katere vrednote so uravnavale njihovo življenje in si obljubimo, da jih bomo posnemali. Stiska nas ob spoznanju, da je vse v življenju minljivo, navdaja nas občutek nelagodja in tesnobe. Minljivost. Vse ima v sebi zametek minljivosti. Tudi komaj začeto življenje je obsojeno na svoj konec. Veliki ljudje, pomembne države, mogočni spomeniki - vse skupaj je obsojeno na propad. Vendar pa ne nujno na dokončen. Za njimi lahko ostanejo sporočila, vrednote. In pogosto se zgodi, da so le-te pomembnejše od tistih, ki so jih ustvarili. Vrednote so namreč preživele svoje ustvarjalce. Mnoge so postale večne. Ne vemo več, kdo jih je ustvaril, vemo pa, komu pripadajo. Nam, tistim pred nami in tistim, ki pridejo za nami. Vsem živim. Živi potrebujejo vrednote. Bolj kot kruh. Le z vrednotami je lahko življenje bogato, je lahko tudi radost, sreča. Radost in sreča zase in tudi za druge. Za srečno skupno življenje. V družinski ali narodni skupnosti. Ne samo dan, namenjen spominom na umrle - še mnogi drugi dnevi bi morali v nas sprožati občudovanje do tistih, ki so bili pripravljeni narediti vse za uresničitev vrednot, idealov: za pravico, resnico, dostojanstvo posameznika ali celega naroda.
Čas, v katerem je bilo to še posebej vidno, je bil čas narodnoosvobodilnega boja. Polno je dokazov, ki pričajo o velikih dejanjih in ljudeh, povezanih s temi dejanji: v pesmih, romanih, na spomenikih. Polna jih je slovenska zemlja. Pričajo, ne, nemo vijejo, da je bil čas, ki se ne sme ponoviti, da je bila groza, ki mora za večno v pozabo. Da je bil čas, ko je bil greh ljubiti svojo zemljo, braniti svoj dom in svoje drage. Pričajo o ljudeh, kakor je zapel pesnik Peter Levec:
»Tiho od nas ste odšli, tovariši, v noč brez povratka. V prsih leži mi bolest v nemem spominu na vas. Semena zlata čez plan razveli ste v setvah jesenskih. Tiho potem ste odšli, niste čakali plodov.«
Plodove pa smo dočakali mi in jih tudi uživamo. Svobodna dežela - tako neprecenljivi dar, da se tega komaj zavedamo. Koliko dragocenih življenj je bilo treba za to! Tudi nedolžnih talcev, o katerih priča spomenik, ob katerem se danes spominjamo vseh žrtev. Vseh, katerim so veliko prezgodaj ugasnile oči in niso mogli uresničiti svojih sanj. Nikoli ne smemo tega pozabiti in ne dovoliti, da bi se kaj podobnega še zgodilo. Storiti moramo vse, da bo v svobodni deželi doma tudi svobodna in ustvarjalna misel, osebna in skupna sreča, da se bo jasno veselo, kdo je za to svobodo zaslužen. Z neizmerno spoštljivostjo prisluškujemo verzom partizanskega pesnika v pesmi Minuta tišine:
»Za padle, za tiste, ki spijo pod rušo neznano svoj rani sen sredi zemlje pomladne in čiste, v objemu neugnanih, kot materne prsi nabreklih semen, za mrtve očete in brate in sestre, žene in otroke, za svete žrtve -kakor sejalci pred delom na praznični njivi, tovariši živi odprimo roke in srca
za breme spomina, spomina v minuti tišine. In ko bo kladivo udarjalo trdi takt, v srcih tiho podzemno zvenel bo, tovariški glas mrtvih: Ne pozabite nas!«
Branko Lipar

dogodki meseca
Prostovoljna gasilska društva v Občini Mengeš
OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
Mesec oktober je že tradicionalno mesec požarne varnosti, saj se v tem mesecu vrstijo dogodki in aktivnosti v vseh prostovoljnih gasilskih društvih po Sloveniji. Članice in člani gasilskih društev organizirajo različne gasilske vaje, se predstavljajo ter se urijo v različnih oblikah reševanja ljudi, njihovega imetja, v požarih v naravi, ob elementarnih nesrečah ...
24. oktobra je v Topolah potekala gasilska vaja Gasilske zveze Mengeš ob zaključku meseca požarne varnosti in obeležju 60-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Topole. Sodelovalo je 42 gasilcev iz petih gasilskih društev: PGD Topole, PGD Loka, PGD Mengeš, PGD Moste in PiGD Lek, s skupaj desetimi gasilskimi vozili. Vajo je nadzoroval in ob koncu podal tudi oceno predsednik Gasilske zveze Mengeš, Janez Koncilja.
Mesec oktober je v gasilstvu namenjen predstavitvi delovanja širši skupnosti in ljudem na kratko prikazati, kako preprečiti najhujše ter - če že pride do nesreče - kako postopati v določenih primerih. Tema letošnjega meseca požarne varnosti so požari v naravi, za katere je največkrat kriv človek.
Zelo aktivna so bila v tem mesecu tudi prostovoljna gasilska društva iz Občine Mengeš. Gasilci so se urili v različnih reševalnih vajah.
30. oktobra so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš v gozdu pod Mengeško kočo urili v reševanju ponesrečencev iz prevrnjenega vozila. Posebno pozornost so gasilci namenili reševanju dojenčka. Vajo sta spremljala tudi župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič.
Katarina Karlovšek
Predsednik PGD Topole, župan Franc Jerič in podžupan Aleš
Janežič
Poveljnik Gasilske zveze Mengeš, Franc Hribar, in predsednik Gasilske zveze Mengeš, Janez Koncilja, sta županu ob tej priložnosti izročila darilo, saj je v teh dneh praznoval okroglo
obletnico.
Na vaji je sodelovalo 42 gasilcev iz petih gasilskih društev.

Vaja za reševanje ponesrečencev iz prevrnjenega vozila
dogodki meseca
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI
Že v septembru smo v okviru oktobra, meseca požarne varnosti, za mlajše in starejše pionirje ter mladince izvedli dve gasilski požarni vaji. Teden dni prej smo v popoldanskih urah za gasilsko mladino izvajali spoznavanje opreme in orodja ter zaščitne opreme. Spoznali so taktiko gašenja pravega požara oziroma ognja s pravimi gasilskimi cevmi in ročniki. Tako smo jih porazdelili na vozila ter pri OŠ Mengeš zakurili kup palet. Po danem alarmu so se otroci oblekli v gasilska oblačila in čelade ter pod vodstvom mentorjev odšli s kamioni in sireno na požarišče, česar prav gotovo ne bodo nikoli pozabili. Istočasno smo se pripravljali na občinsko tekmovanje gasilske mladine, ki je bilo 13. septembra v Mengšu.
20. septembra smo bili udeleženi na predstavitvi reševalnih enot za nižje razrede osnovne šole v Kresnicah. Z naše strani je bilo prikazano gasilsko vozilo s cisterno, oprema ter njegovo delovanje in pomen.
2. oktobra smo imeli obisk 3. razredov OŠ Mengeš, kjer smo jim pokazali opremo gasilcev, vozila, gašenje z vodnimi curki, ki so jih tudi sami preizkusili, ter jim predstavili kratko zgodovino gasilcev v Mengšu oziroma, kako so gasili požare včasih. 6. oktobra smo dobili obisk dveh skupin otrok iz Vrtca Mengeš, kjer smo prav tako prikazali postopke gasilcev, opremo in vozila.
5. oktobra smo se v dopoldanskih urah, v okviru prve nedelje, ko imamo usposabljanje operativnih enot, udeležili šole varne vožnje za gasilske voznike z Branetom Kuzmičem v organizaciji AMD Mengeš.
9.	oktobra smo v okviru GZ Mengeš sodelovali na predstavitvi dejavnosti na športni ploščadi pri OŠ Mengeš, kjer smo predstavili gasilsko dejavnost. Otroci so lahko škropili s curki, vlekli bremena z vitlom in se spoznavali z našo opremo.
10.	oktobra smo pripravili tehniške dneve za 6. razrede osnovne šole, ko so nas obiskale štiri skupine, katerim smo predstavili delova-
nje našega poslanstva, prikaz opreme, vozil in njihovo delovanje ter ogled doma.
18. oktobra smo bili gasilci udeleženi tudi pri maši za umrle gasilce v Loki.
21. oktobra smo se z gasilskim vozilom udeležili predstavitve reševalnih služb na OŠ Roje v Domžalah, kjer smo prikazali opremo, vozila ter njihovo delovanje.
24. oktobra smo se udeležili gasilske vaje v Topolah, kjer smo sodelovali z dvemi vozili.
17. oktobra: udeležba na kvizu VSI VSE VEMO, v sodelovanju z GZ Kamnik, 25. oktobra pa udeležba na regijskem kvizu v organizaciji GZ Mengeš z dvema ekipama.
28. oktobra smo obiskali otroke v vrtcu Gobica, kjer smo jim prikazali opremo vozila, gašenje z vodo ter zaščitno opremo. 31. oktobra smo se udeležili komemoracije na Zalokah v Mengšu.
30.	oktobra smo izvedli veliko društveno vajo tehničnega reševanja ter prve pomoči na cesti z Mengeške koče. Motiv vaje je bil prevrnjen kombi, reševanje ukleščene osebe iz vozila in iskanje majhnega otroka, ki je izpadel med prevračanjem, ter prva pomoč in iznos obeh poškodovanih do reševalnega vozila. V vaji so bili zajeti vsi elementi in postopki reševaja ter prve pomoči, izvlačenje vozila ter tehnični in drugi elementi posredovanja ob morebitnih tovrstnih nesrečah.
V oktobru smo sodelovali na dveh intervencijah. 15. oktobra, ob 20.50: pomoč pri iznosu onemogle ženske iz 3. nadstropja stano-vanskega bloka v Mengšu do reševalnega vozila; 29. oktobra, ob 16.15: posredovanje na Ropretovi cesti v Mengšu, ko je drevo padlo na streho poslopja. Drevo smo požagali in preko hiapa dvignili ter ga prenesli, da ne bi bila povzročena še večja škoda na strehi.
31.	oktobra smo se udeležili gasilske vaje na Glavarjevi ulici v Mengšu, kjer se je z abrahamom srečal naš član Franc Jerič, ki je tudi župan.
Tomaž Žargi, poveljnik PGD Mengeš
Gasilska vaja na nogometnem igrišču Mengeš
Prihod na mesto nesreče
Reševanje iz prevrnjenega vozila
Oskrba poškodovanega vozila

dogodki meseca
DELOVNI LOŠKI GASILCI
Da se ne bi izneverili tradiciji, smo loški gasilci tudi letos v mesecu varstva pred požari pripravili kar nekaj gasilskih dejavnosti. Pa ne samo zato, da bi zadostili gasilskemu namenu, ampak da bi ohranili in izboljšali svoje znanje in usposobljenost, kajti brez tega gasilstvo nima prave perspektive.
Tako so operativne enote v sredo, 15. oktobra, preverile svoje zmožnosti na večerni društveni vaji gozdnega požara po zamislih vodstva operativcev - Andreja Bizjaka, Braneta Urbanca in Andreja Brojana. Na vaji, ki je potekala v gozdu med Loko in Dobenom, je sodelovalo 16 gasilcev s tremi vozili - GVC 16/25, GVGP-1 in GVM-1. Hitrost tokrat ni bila najpomembnejša, pač pa potek in način gašenja (glej sliko!), saj je bilo med udeleženci nekaj mladih, ki so prvič okusili tovrstno dogajanje. Po besedah predsednika Roberta Ručigaja je bila vaja, ki si jo je pozorno ogledal in jo na koncu s fanti analiziral, lepo zamišljena in dobro izpeljana. V aktivnosti so bili vključeni tudi pionirke in pionirji. Tako so imeli v soboto, 17. oktobra, gasilski kviz v Kamniku, v soboto, 25. oktobra, pa še regijskega v Mengšu. Istega dne popoldne so skupaj s člani Kulturnega društva Antona Lobode izdelovali še strahove iz buč za noč čarovnic. V petek, 24. oktobra, pa se je operativna enota mlajših članov - z vozilom GVC 16/25 udeležila še meddruštvene gasilske vaje v Topolah. Vrhunec gasilskih dejavnosti je bila spominska sveta maša za vse pokojne gasilke in gasilce iz mengeške župnije, ki jo je v soboto, 18. oktobra, popoldne v domači cerkvi svetih Primoža
in Felicijana ob soobliko-vanju gasilcev daroval p. Boštjan Nemanič, mengeški duhovni pomočnik. Ta se je v pridigi vsem navzočim gasilcem lepo zahvalil za dobra dela, ki jih nemalokrat opravijo za ljudi, potrebne pomoči, pa tudi za skrb za duše pokojnih. Po sveti maši so za naše dobro počutje poskrbele loške gospodinje.
Jože Brojan
7. REGIJSKI KVIZ GASILSKE MLADINE REGIJE LJUBLJANA III.
V	soboto, 25. oktobra, so se mladi gasilci Regije Ljubljana III. v OŠ Mengeš med seboj pomerili na 7. regijskem gasilskem kvizu.
Po uvodnem pozdravu župana Občine Mengeš, Franca Jeriča, in nagovoru ravnatelja OŠ Mengeš, Milana Burkeljca, se je kviz za uvrstitev med najboljše tri začel. Kviz je vodil predsednik mladinske komisije regije Ljubljana III, tovariš Slavko Jalovec.
Konkurenca je bila kar huda, saj se je med mlajšimi pomerilo 13, med starejšimi 14 in med mladinci 10 ekip.
Vse ekipe so najprej pokazale svoje znanje v gasilski preventivi in odgovarjale na gasilska vprašanja tipa drži/ne drži. Sledil je praktični del, kjer so morali mlajši v čim krajšem času navezati izbrane vozle: tesarskega, jamborskega ter tkalskega, medtem ko so starejši in mladinci svoj vozel izžrebali. Mladinci so morali navezati še ročnik. S tem praktičnih znanj še ni bilo konec. Mlajši so iskali pare med gasilsko opremo, starejši so gasili požare in mladinci tekmovali v vaji s trojakom. S tem so si vsi pridobili prve točke, ki so jih popeljale naprej na teoretični del tekmovanja.
V	odgovarjanju na vprašanja splošnih znanj in abecede so morali gasilčki pokazati res vse svoje znanje in razgledanost, kar je premorejo, saj zastavljena vprašanja niso bila mačji kašelj. Komisija se je pri sestavljanju zares potrudila, da kviz ne bi bil prelahek, a so mladi dokazali, da niso od muh in spretno ter večinoma pravilno odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja. S tem so se nekateri hitreje, spet drugi počasneje, pomikali po lestvici navzgor, a vsi vseeno niso mogli zmagati.
Po končanem uradnem delu, medtem ko je komisija zbirala rezultate, so se mladi okrepčali z vročimi psi - hot dogi - in pijačo. Na koncu je zbrane nagovoril še regijski poveljnik Jože Oblak, potem pa je sledila še razglasitev najboljših treh v vsaki kategoriji.
REZULTATI
Mlajši: 1. Kostrevnica, 2. Studenec, 3. Zg.Tuhinj I. Starejši: 1. Gabrovka, 2. Gozd, 3. Dob Mladinci: 1. Dole, 2. Javorje, 3. Moravče
Vse tri ekipe v vseh kategorijah so dobile medalje in pokale, prvo- in drugo uvrščene pa se bodo udeležile tudi državnega kviza v Puconcih. Vsem ekipam na državnem kvizu želim čimboljšo uvrstitev, ostalim pa srečo na kvizu naslednje leto.
Barbara H. Pavli
NOČ ČAROVNIC V LOKI
PGD Loka ter Kulturno društvo Antona Lobode sta 25. oktobra organizirala ustvarjalno delavnico Priprava na noro noč čarovnic. Skupaj z loškimi otroci smo izrezovali buče in s servietno tehniko izdelovali lučke v obliki buč, v katere smo vstavili svečke. Delo je bilo zelo zabavno. Otroci so bili navdušeni nad izrezovanjem in lepljenjem, bili so polni zanimivih idej in ustvarjalnega navdiha. Na koncu so svoje izdelke z velikim veseljem odnesli domov, jih pokazali svojim staršem in kar je najpomembneje - okrasili balkone svojih domov, tako da je bila noč čarovnic v Loki še bolj zanimiva.
Ker je bila udeležba velika in so bili otroci zelo zadovoljni, smo se odločili, da bodo tematske delavnice potekale vsak mesec. Tema za ideje bo primerna mesecu in dogodkom. V mesecu novembru se bomo pripravili na adventni čas. Izdelovali bomo adventne koledarje. Da pa bo materiala za izdelavo dovolj za vse, otroci pridno zbirajte odpadno embalažo sokov (vsak naj prinese štiri tetrapake 0,25dl, štirioglata oblika). Ostali potrebni material bomo, tako kot v mesecu oktobru, priskrbeli mi. Dobimo se v soboto, 29. novembra, ob 16.uri, v Gasilsko-kulturnem domu Loka. Veselim se ponovnega druženja z vami in vam želim lep ustvarjalni pozdrav!
Katja Vrhovnik

društva
a I o u u n s H cl uajsHď
piruniKA ií9vtnísk 9 M1Nl^T4lTvo »IKAM««.
OZVVS DOMŽALE
ZMOŽNOSTI SLOVENSKE VOJSKE 2008
V oktobru je na vojaškem vadbišču v Postojni - na Počku - potekal vojaški prikaz Zmožnosti Slovenske vojske 2008. Več tisoč ljudi si je kljub dežju ogledalo vaje oziroma sposobnosti in zmožnosti Slovenske vojske. Ta je na vajo povabila srednješolce, Zvezo Veteranov vojne za slovenijo 1991, vojaške častnike sosednjih držav, vojaške častnike v pokoju ter ljubitelje Slovenske vojske. Na vaji so bili prisotni načelnik Generalštaba SV, general-polkovnik Albin Gutman, njegov namestnik - generalmajor mag. Alojz Šteiner, direktor štaba, brigadir mag. Branimir Furlan, in načelnik kabineta, polkovnik Bojan Končan, ki je tudi član ZVVS Domžale. Prikaza Zmožnosti 2008 smo se udeležili člani ZVVS Domžale ter sekcije Trzin, Mengeš in Lukovica.
Z avtobusom smo prispeli na vojaško vadbišče Poček, v zavarovano območje, kjer nas je sprejel 17. bataljon vojaške policije. Ob 10. uri se je pričela vaja Slovenske vojske. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo si najprej ogledali Roland II in center 670. poveljniškega - logističnega bataljona ter sprejeli povabilo na čaj. Ogledali smo si namišljeno vojaško bazo in potek delovanja vojaške policije s civilnim prebivalci, ki so vstopali v bazo. Tu so poleg vojaške policije sodelovali še vojaški psi, ki so bili izurjeni za odkrivanje eksplozivnih sredstev. Ko so s psi odkrili eksploziv, so ga z daljinsko vodenim vozilom onesposobili oziroma razstrelili. To vajo je prikazal 20. motorizirani bataljon SV. Sledil je ogled artilerijskega streljanja s havbicami 155 mm na 20 kilometrov oddaljen cilj. Na velikem ekranu smo videli natančne zadetke (kot iz filma Vojna zvezd). Ob 12. uri smo si na drugem vadišču ogledali bojna streljanja s pehotnim orožjem AP F2000S, MINIMI in MAG ostrostrelnimi puškami ter streljanje s podcevnim bombometom in protioklepnimi orožji RGW in SPIKE LR. Izvedli so tankovsko streljanje v premiku, streljanje z mesta iz zaklonilnika ter med izmikom. Med umikom tankov so uporabljali zadimljenje bojišča. Med raketiranjem BELL 412 so uporabljali tudi metanje vab, vendar so z mitraljiranjem uspešno uničili vse sovražne cilje. 1. brigada je nato s tanki T 55 in bojnim vozilom v premični vojni akciji streljala natančno na namišljenega sovražnika. V tej bitki je sodeloval ameriški MUMMER in najnovejši osemkolesnik PATRIA, ki se je na bojišču z zelo natančnimi zadetki in manevrsko sposobnostjo prvič predstavil Slovencem. Konec vaje je popestrilo desantno reševanje pilota helikopterja, ki so ga med bitko sestrelili. Iz dveh helikopterjev AS 532 AL COUGAR je enota za specialno
delovanje izvedla desant reševanja pilota na bojišču ter taktični umik z zadimljenjem bojišča zaradi napada sovražnika na drugo lokacijo reševanja. Na drugi lokaciji so COUGARJI uspešno pristali in rešili pilota skupaj z vojaki specialne enote. Po končani vaji so nas odpeljali v nastavitveni center Slovenske vojske na Počku. Tam smo si lahko ogledali vsa orožja, ki so jih predstavljali poveljniki posameznih enot. Če so obiskovalci na nagradna vprašanje odgovorili pravilno, so lahko dobili vojaško vetrovko ali srajco. Na koncu je SV povabila vse obiskovalce na vojaški golaž in fižol.
Dan je kljub dežju minil hitro in ogled Zmožnosti SV 2008 je bil za nas zaključen. Za mlade srednješolke in srednješolce pa so se šele pričele sanje o služenju v Slovenski vojski in o poklicu vojaka.
Danilo Kastelic
Obiskovalci vaje in v ozadju ROLAND II
Namišljena vojaška baza in prehod
Daljinsko vodeni odstranjevalec eksploziva
Havbice 155 mm med streljanjem na cilj
Desantno reševanje pilota specialnih enot iz COUGAR-JEV
Najnovejša pridobitev SV: osemkolesnik PATRIA

društva, starejši
IZLET KOLESARSKEGA DRUŠTVA
Kolesarsko društvo je letos prvič organiziralo izlet. V soboto, 8. novembra, nas je avtobus čakal na ploščadi za Kulturnim domom, kjer se nas je zbralo 36 članov in njihovih najbližjih.
Vsi veseli in polni pričakovanj smo se odpravili proti Primorski. Pot nas je najprej vodila v Hrastovlje do znamenite cerkve Sv. Trojice. Vodička nam jo je razkazala in predstavila vsebino njenih fresk. Ker so imeli v Strunjanu praznik kakija, smo se za kratek čas ustavili tudi na pokušini tega izvrstnega sadeža in njegovih izdelkov. Nato smo bili ob 12. uri najavljeni za ogled Krajinskega parka - Sečoveljskih solin. Voden ogled z zelo zanimivo razlago je trajal dobro uro, nato pa smo si lahko kupili njihove izdelke. Čeprav bi bilo prijetno še malo kramljati ob solinah, so nas prazni želodčki opozarjali na lakoto in tako smo se odpravili le nekaj minut stran na kosilo. Preostanek popoldneva smo popestrili s sprehodom po Portorožu. Za zaključek našega izleta, ki je bil ravno na Martinovo soboto, pa smo obiskali še vinsko klet v okolici Vipave, kjer ni manjkalo
gostoljubja in dobrega vina. Kljub napornemu dnevu smo se v večernih urah vsi zadovoljni vrnili v naš domači kraj.
Saša J., KD Mengeš
ŽUPAN OBISKAL JUBILANTKO V DOMU POČITKA MENGEŠ
5. novembra je bilo v Domu počitka Mengeš slovesno. Svoj 90. rojstni dan je praznovala gospa Marta Vrabec, praznovanja pa se je na povabilo vodstva doma udeležil tudi župan Franc Jerič.
Gospa Marta je bila rojena v Ajdovščini, v družini z enajstimi otroki, od leta 1950 pa je s svojo družino živela v Ljubljani. V Dom počitka Mengeš je prišla v začetku letošnjega leta in povedala je, da se tu zelo dobro počuti. Na praznovanju so se ji pridružili vsi trije otroci. Gospa Marta je zelo družabna in vedno dobre ter vedre volje. Zelo rada plete jopice, redno pa obiskuje tudi fizioterapijo. Povedala nam je, da se s sostanovalkami zelo dobro razume, zelo rada pa obiskuje tudi prireditve v domu. Program ob praznovanju je popestrili pevski zbor, ki ga sestavljajo stanovalke doma. Praznovanja pa se v Domu počitka Mengeš v zadnjem času kar vrstijo, 8. oktobra so praznovali stoletnico stanovalke Frančiške Petročnik
Prisrčno praznovanje devetdesetletnice
in ob tej priložnosti jih je s svojim prihodom počastil tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Katarina Karlovšek
BISERNA POROKA V MENGŠU
Davnega 23. oktobra 1948 sta se vzela Amalija Vahtar in Alfonz Mi-helčič, v soboto, 18. oktobra 2008, pa sta praznovala 60. obletnico svoje obljube zvestobe - biserno poroko. V kočiji z lipicancema sta se odpeljala v farno cerkev v Mengšu, kjer sta v prisotnosti treh duhovnikov (eden od njih je bil tudi njun nečak) ponovila svojo obljubo. Po slovesnosti se je cela druščina »svatov« preselila v gostilno na bližnji Homec, kjer so se sorodniki in prijatelji poveselili z njima. Prišel jima je čestitat sam predsednik države, v podobi odličnega imitatorja Marjana Šarca. Tudi za živo glasbo je bilo poskrbljeno, tako da sta se bisernoporočenca lahko zavrtela v taktu valčka in polke ...
V njunem zakonu se je rodilo petero otrok: prva in zadnja sta hčerki, vmes pa trije sinovi. V težkih časih po drugi svetovni vojni sta si zgradila dom na Kamniški cesti, čisto na koncu Mengša. Ata Fonzi, kot ga kličejo vsi otroci, vnuki in pravnuki, je bil najprej učitelj, kasneje pa se je zaposlil v Semesadikah v Mengšu kot komercialist, kjer je bil zaposlen do svoje upokojitve. Mama Malka je bila nekaj let zaposlena kot uradnica, potem pa je ostala doma, ker so hišo napolnili otroci: Meta, Miha, Matija in Tomaž. Ko so ti štirje malo zrasli in se je hotela spet zaposliti, je »privekala« na svet najmlajša Urša. Tako je mama Malka ostala še naprej doma s svojim »otroškim vrtcem«. V zakonu jima ni bilo vedno z rožicami postlano, ker je bila pri hiši le ena plača in sedem ust. S pridnostjo in varčnostjo sta
Amalija in Alfonz Mihelčič
dobro vzgojila svoje otroke in jim vcepila delovno moralo. Pri sedeminosemdesetih letih ata Fonzi še vedno gobari in vozi avto, mama Malka pa je sicer že sedmo leto na dializi, vendar s svojo vedrino in večnim optimizmom hrabro premaguje vse bolezenske težave. Ob visokem jubileju so jima vsi zaželeli še veliko zdravja, skupne sreče in veselja.

Miha
občinski svet
POROČILO 20. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Tokratna seja je potekala v četrtek, 23. oktobra. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati osem točk, za kar so svetnice in svetniki porabili slabe tri ure časa. Potrditvi dnevnega reda, posredovanju pripomb na zapisnik nadaljevanja 18. seje, sprejetju le-tega ter sprejetju zapisnika 19. seje so sledile pobude in vprašanja svetnikov. V tretji točki je g. Modrijan podal obrazložitev k Odloku o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Mengeš. Odbor za okolje in prostor je k predstavljenemu odloku podal pozitivno mnenje, prav tako člani Občinskega sveta Občine Mengeš (OS), ki so odlok brez razprave tudi sprejeli. V naslednji točki je, na predlog občinske uprave, OS obravnaval Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ureditveno območje M22 v Mengšu. Po razpravi ter posredovanju mnenj pristojnih odborov so svetnice in svetniki sprejeli naslednje sklepe:
-	Občinski svet Občine Mengeš obravnava Odlok o spremem bah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ureditveno območje M22 v Mengšu v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Občinski lokacijski načrt se javno razgrne v prostorih Občine Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš.
-	Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo sedem dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Mengeš. Javna obravnava bo v prostorih občine Mengeš, 26. 11. 2008,
ob 10. uri.
- V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za ureditveno območje M22 v Mengšu vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
V točki pet so člani OS drugič obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev - center Mengeš. Po predstavitvi mnenj odborov je sledila razprava, v kateri sta dopolnila k predlogu odloka podala župan Franc Jerič ter svetnik Tomaž Štebe, katerega dopolnila niso bila sprejeta, nato pa so člani OS predlagan odlog, skupaj z dopolnilom župana, tudi sprejeli. Na predlog občinske uprave je OS v naslednji, 6. točki dnevnega reda, obravnaval pravilnik o sejninah, vendar je župan to točko dnevnega reda zaradi nasprotujočih si mnenj svetnikov glede višine sejnin za nadaljno obravnavo umaknil. V naslednji točki so bili, po posredovanju mnenj odborov in razpravi, sprejeti sklepi glede sredstev, vloženih v telekomunikacijsko omrežje v Občini Mengeš, ki pa si jih lahko preberete v Uradnem vestniku. V zadnji točki so svetniki v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namesto Vojka Omana imenovali Srečka Hribarja. Naslednja seja bo decembra. Vabljeni!
Urban Ropotar
ODGOVORI NA VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA, POSREDOVANIH NA 19. IN 20. SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Vprašanja g. Tomaža Štebeta
1. Strategija prostorskega razvoja Občine Mengeš Kako se pripravlja strategija prostorskega razvoja? V Občini Trzin so jo že sprejeli. Kakšno je sodelovanje med občinami, predvsem glede urbanistično-prometnega urejanja oz. gospodarjenja s prostorom?
Odgovor:
Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 26. seji, 30. 3. 2007, sprejel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Zakon je pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 29. 4. 2007. Na tej podlagi je župan Občine Mengeš sprejel SKLEP št. 3500-1/2007-rš o začetku priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Mengeš, (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 8/2007). Na tej podlagi je bil opredeljen tudi rok za zbiranje pobud fizičnih in pravnih oseb v postopku izdelave novih prostorskih aktov občine - OPN. Bistvene novosti, ki jih na področju priprave prostorskih aktov občin prinaša ZPNačrt
ZPNačrt uvaja nove prostorske akte na državni in občinski ravni. Na občinski ravni predvideva en sam obvezen prostorski akt - občinski prostorski načrt (OPN). Pripravljal in sprejemal se bo kot enovit dokument, ki bo celovito obravnaval prostorsko problematiko občine in bo hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zakon daje občini tudi možnost, da v kolikor se ji bo to zdelo primemo, strateški del prostorskega načrta sprejme kot samostojen prostorski akt - občinski strateški prostorski načrt (OSPN).
Poleg OPN oziroma OPN in OSPN je v sistemu občinskih prostorskih aktov tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga bodo občine lahko pripravile za posamezne prostorske ureditve. OPPN po zakonu ni obvezen prostorski akt.
OPN je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (v nadaljnjem besedilu: prostorski izvedbeni pogoji - PIP). Pri tem strateški del OPN določa: izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine; usmeritve za razvoj poselitve in usmeritve za razvoj v krajini, za celovito prenovo, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture. Izvedbeni del OPN določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, kot jih določa 43. člen zakona (gre za pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje ipd.) in območja, za katera bo občina pripravila občinski podrobni prostorski načrt, v kolikor se bo tako odločila. Novo vsebino OPN, ki je prostorski akti po ZUreP-1 nimajo, predstavlja urbanistični načrt - UN, ki je v 41. členu določen kot podlaga za določitev vsebin strateškega in izvedbenega dela OPN za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, ki bodo zaradi predvidenega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja. Na podlagi UN se bodo v OPN lahko določala tudi območja, za katera se bodo urbanistično-arhitekturne rešitve pridobile z javnim natečajem.

občinski svet
V OPN se bodo območja namenske rabe prostora določala kot območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, te osnovne namenske rabe pa se bodo lahko delile na območja podrobnejše namenske rabe prostora.
OPPN se vsebinsko skoraj ne razlikuje od OLN po ZUreP-1, razlika med obema aktoma pa je v tem, da ZPNačrt ne določa, kdaj je njegova priprava potrebna; pripravi se za tista območja oziroma prostorske ureditve, za katere se občina sama tako odloči.
Bistvena vsebinska razlika med prostorskimi akti po ZureP-1 in ZPNačrt je ta, da novi zakon daje nekoliko manjše poudarke strateškim vsebinam, večji pa je poudarek na urbanističnem urejanju mest in drugih naselij. Priprava novih prostorskih aktov
Občina mora svoje nove temeljne prostorske akte - občinske prostorske načrte (OPN) sprejeti v 24 mesecih po uveljavitvi zakona in podzakonskega predpisa, s katerim je minister za prostor podrobneje predpisal vsebino, obliko in način priprave tega občinskega prostorskega načrta. Zakonski rok za sprejem tega predpisa je bil 2 meseca po uveljavitvi ZPNačrta. Zaključek postopka izdelave OPN je tako oktober 2009.
Veljavnost ter spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov
Do uveljavitve OPN bodo lahko ostali v veljavi vsi prostorski akti, ki jih je občina sprejela po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZUreP-1 in jim je ta veljavnost podaljšal, in sicer: prostorske sestavine planskih aktov občin, ki so bile sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora iz leta 1984, vsi prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 (ZUNDPP) ter zazidalni načrti, sprejeti še na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967. Prostorske sestavine planskih aktov občin ter prostorski ureditveni pogoji (PUP) bodo prenehali veljati z uveljavitvijo OPN, prostorski izvedbeni načrti po ZUNDPP ter zazidalni načrti po Zakonu o urbanističnem planiranju pa bodo lahko veljali tudi po njegovi uveljavitvi, če bo občina ob sprejemu OPN sprejela odlok, s katerim bo ugotovila skladnost teh prostorskih aktov z OPN oziroma OPN in OSPN. Vsi navedeni prostorski akti se bodo ves čas njihove veljavnosti lahko tudi spreminjali in dopolnjevali, prostorske sestavine planskih aktov občin pa se bodo lahko spreminjale in dopolnjevale le v času, ki je z ZPNačrt predpisan za sprejem OPN.
Glede na to, da je z novim zakonom predvidena racionalizacija priprave občinskih prostorskih aktov, in sicer združitev strateških vsebin, ki so sicer predmet SPRO in izvedbenega dela, v enovit občinski prostorski dokument - občinski prostorski načrt (OPN), je občina strokovno delo zasnovala tako, da bo možno izvesti kar najhitrejši prehod iz faze strateškega načrtovanja v fazo načrtovanja, ki se nanaša na določanje namenske rabe prostora na ravni katastrskega načrta s sočasnim oblikovanjem meril in pogojev za urbanistično načrtovanje na območjih posameznih enot urejanja prostora. S tem bo dosežena znatna racionalizacija dela in sredstev, predvsem pa bo možno skrajšati čas izvedbe predvidenih postopkov, saj bo možno vse zahtevane vsebine pripraviti, obravnavati in sprejeti v enem samem postopku.
Za manjše širitve naselja ne bo nujna priprava urbanističnega načrta. Sicer pa urbanistični načrt, kot ga določa ZPNačrt, ni načrt, ki bi bil po vsebini povsem drugačen od vsebin, ki so na splošno določene za OPN - gre le za to, da se v mestih in večjih naseljih, predvsem v izvedbenem delu, zaradi specifične prostorske problematike dodajo nekatere vsebine, nekatere pa se podrobneje obdelajo, odvisno od problematike in velikosti naselja. Izdeluje se urbanistični načrt kot strokovna podlaga za celovito načrtovanje urbanega središča, (mesto Mengeš) katerega konceptualni del se bo vgradi v strateški del OPN in podrobni del vgradil v izvedbeni del OPN. Za širitve drugih naselij v občini pa urbanistični načrt ni potreben.
2. Obravnava in sprejem informacije o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik na območju Občine Mengeš v letu 200?
Kako to, da ni predstavitve poslovanja? V Občini Domžale je bila predstavitev že maja meseca!
Odgovor:
Poročilo o poslovanju JKP Prodnik d.o.o. je bilo sestavni del gradiva pod točko 12. Poročilo javnih zavodov o poslovanju v letu 2007 za 18.
sejo Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bila 19. junija 2008, ob 18. uri.
Člani Občinskega sveta so se pod točko 10. Poročilo javnih zavodov o poslovanju v letu 2007 (ker sta bili dve točki s 18. seje dnevnega reda umaknjeni) seznanili s poročili javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mengeš.
3. Občini Mengeš in Trzin ločujeta biološke odpadke, Občina Domžale še ne.
V medijih beremo in iz zapisov na spletni strani ugotavljamo, da v Občini Domžale še ne zbirajo ločeno bio odpadkov - primer: Dnevnik, 30. 5. 2008, str. 10: »Domžalskim svetnikom se ne mudi ne z ločevanjem bioloških odpadkov ne s spremembami, ki bi uredile začasno odlaganje na deponiji Dob«. Poleg tega so posamezni občani ugotovili, da je odlok o zbiranju bio odpadkov nezakonit. Iz računa je razvidno (vsaj mojega), da je ločeno zbiranje odpadkov postala najdražja posamezna storitev. Pri nas doma imamo dva kompostnika, drobilec vej in do sedaj še niti enkrat nismo oddali posode z bio odpadki. Prosim za pojasnila:
-	Če Vlada RS ni potrdila cen za to monopolno storitev, za katero se cene nadzirajo oz. regulirajo, kako je možno, da Občina Mengeš dovoljuje uvedbo te storitve?
-	Zakaj se ne upoštevajo primeri gospodinjstev, kjer imajo lastniki kompostnike in drugo opremo za kompostiranje?
-	Kako se določajo volumni in kako se upošteva število stanovalcev na posamezno posodo za bio odpadke oz. kako se določa količina oddanih bio odpadkov?
-	Kdo bo pokril sorazmerno večje stroške pobiranja in ravnanja z bio odpadki, glede na to, da največja občina (Domžale) teh odpadkov še ne zbira?
Odgovor:
1.)	Potrditev cene
Občinski svet Občine Mengeš je ceno za ravnanje z organskimi odpadki iz gospodinjstev sprejel 17. 05. 2007, v času veljavnosti uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur. l. RS, 38/2007, z dne 26. 4. 2007), ki za uvajanje novih storitev ni predvidevala predhodnega soglasja k cenam, kot je bilo spremenjeno 13. 9. 2007 (pričetek veljavnosti 22. 9. 2007) z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur. l. RS, 85/2007), kar potrjujeta mnenji, ki sta ju izdelala dr. Aleksij Mužina in Inštitut za javno upravo (dr. Rajko PIRNAT).
Zaradi prijave tržni inšpekciji glede zaračunavanja bioloških odpadkov je Tržni inšpektorat RS dne 22. 7. 2008 izvedel inšpekcijski pregled na podlagi Zakona o kontroli cen in ugotovil, da je na podlagi Zakona o kontroli cen, veljavnih Uredb o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, sklepov občinskih svetov ter predloženih pravnih mnenj dr. Mužine in Inštituta za javno upravo Javno komunalno podjetje pravilno zaračunavalo storitve navedene javne službe.
2.)	Primeri uporabnikov, ki uporabljajo hišne kompostnike se upoštevajo.
Program oskrbe organskih odpadkov na območju Občine Mengeš (Ur. v. OM, št. 5/07, z dne 23. 5. 2007) predvideva, da prebivalci (hiša, gospodinjstvo) lahko v primeru, da del organskih odpadkov kompostirajo, preostale odpadke odlagajo v 80-litrske posode (normalno 120 l). S tem se zniža cena zbiranja za posamezno gospodinjstvo. Drugih možnosti (nezbiranja, plačevanje po oddani količini odpadkov) program ne predvideva.
3.)	Občina Mengeš krije le tisti del stroškov (posrednih in neposrednih), vezanih na Občino Mengeš, ki so bili na podlagi Programa oskrbe organskih odpadkov na območju Občine Mengeš predstavljeni v Načrtu poslovanja za leto 2008 in potrjeni na skupščini Javnega komunalnega podjetja Prodnik.
4.	Obnova državnih cest
Kako tečejo priprave in izvedba modernizacij državnih cest v mestu Mengeš? Ali bodo vsa proračunska sredstva države za leto 2008 porabljena?
občinski svet
Odgovor:
Kot je bilo že odgovorjeno, je ureditev Prešernove ceste prestavljena iz leta 2008 v leto 2009. Za to leto se pripravljajo tudi projekti za 3. fazo Slovenske ceste (od križišča s Kersnikovo do križišča s Šolsko ulico). Vzrok za prestavitev pričetka del na Prešernovi cesti je bil v tem, da smo investicijo prijavili na razpis za usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Investicija je prijavljena za leto 2009. Prav tako je bilo zaradi zahtevnosti projekta potrebno izvesti revizijo projekta PGD (zahteven objekt) ter zaradi slabih izkušenj s projekti še recenzijo PZI projektov (zahteva tudi s strani DRSC). V desetih dneh bo oddana vloga za GD.
V letu 2008 je/bo porabljenih:
-	iz postavke 2415-06-0005 - URED Mengeš (Slovenska): 180.000 EUR (ostane cca 120.000 EUR);
-	iz postavke 2415-06-0004 - URED Mengeš (Gorenjska): 175.000 EUR (ostane cca 225.000 EUR).
Po zagotovilih DRSC se preostanek prenaša v leto 2009 (za ureditev Prešernove in 3. fazo Slovenske ceste). DRSC pripravlja tudi novo postavko za ureditev Glavnega trga.
5.	Obravnava zahteve 352 + 1 podpor volivcev
Kako namerava župan in Občinski svet Občine Mengeš uresničiti 352 pisnih in osebnih podpor volivcev za zahtevo civilne iniciative za posvetovalni referendum in ljudsko iniciativo o ohranitvi oskrbe Občine Mengeš z alpsko vodo izpod Krvavca? Julija meseca bi po zakonu moral občinski svet na predlog župana razpisati posvetovalni referendum. Krivdo nosijo stranke in liste oz. posamezniki v svetu Občine Mengeš, ki se ne udeležujejo sej sveta oz. točke dnevnega reda, na kateri bi morali sklepati o razpisu. LDS je svojo odsotnost celo napovedala pred prvo nesklepčnostjo na seji 19. 6. 2008!
Odgovor:
Občinski svet Občine Mengeš je pobudo oz. predlog o razpisu referenduma obravnaval na 18. seji, 19. 6. 2008. Obravnava predloga je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti občinskega sveta, o napovedani odsotnosti katere od svetniških skupin župan ni bil seznanjen. Župan je za 24. 7. 2008 sklical nadaljevanje seje, katere pa ni bilo mogoče izvesti zaradi nesklepčnosti (zaradi dopustov se je opravičilo 11 članov sveta). Na nadaljevanju 18. seje, ki je bila sklicana za četrtek, 18. 9. 2008, je bil ponovno obravnavan predlog o razpisu referenduma. Občinski svet je odločil, da bo referendum 1. 3. 2009.
6.	Generalna strategija oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja - s predlogom župan zamuja že tretjič, skupaj za deset mesecev. Svet Občine Mengeš je na izredni seji, 6. novembra 2007, sprejel sklep: »Župana in Občinsko upravo Občine Mengeš se zadolži, da najkasneje v treh mesecih pripravi za občinski svet generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja«. Na 15. seji sveta, 28. 2. 2008, je bil rok podaljšan do konca marca 2008. Tudi 14. aprila župan predloga strategije svetu občine še ni predložil. Na 18. seji, 19. 6. 2008, je župan predložil dokument, ki pa ni (niti dolgoročna niti generalna) strategija za naslednja desetletja. Je nekakšna predinvesticijska obdelava odločitve o povezovanju na črpališča na Mengeškem polju (podtalnica, vrtine), z namero opustitve povezave na krvavški sistem. To je jasno razvidno iz naslednjega (citiram): »Obratovanje po letu 2014: Po tem letu je predvidena izgradnja in obnova vodovodnega sistema Krvavec. Dotok iz tega sistema v Občino Mengeš ne bo več možen.« Dokument objavljam na http://www.tomazstebe.sds. si/civilna_iniciativa/alpska_voda_krvavca. Tudi tega dokumenta občinski svet ni potrdil, pač pa se je z njim (samo) seznanil! Kdaj bo torej občinski svet sprejemal »Generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja«?
Odgovor:
Župan je pripravil dokument »Strategija oskrbe v Občini Mengeš«. OS je bil seznanjen z dejstvom, da je bil sklep izpolnjen in hkrati prejel tudi
ta dokument. Iz sklepa OS, s katerim je bil župan zadolžen za pripravo strategije, ni razvidno, da bi moral OS sprejeti ta dokument.
7. Podhoda za kolesarje in pešce pod obvoznico: smer »Lipce« (Groblje/Stob) in smer Preserje
Glede na minimalne stroške za občino sprašujem (ponovno), tudi v imenu mnogih občanov, ali bo Občina Mengeš izvedla oba podhoda? Projektna ocena, ki jo je dala izdelati Občina Mengeš, za izvedbo prvega je (samo) 40.000 evrov. Priložnost to zgraditi sedaj je idealna. S tem se predvsem zagotovi največja možna varnost in neoviran promet na sami obvoznici. Samo eno človeško življenje ali huda pohabljenost ni vredna tega in podobnih zneskov!
Odgovor:
V	zvezi s podhodom za smer »Lipce« (Groblje) je, kot je bilo že večkrat povedano, uprava naročila dve idejni zasnovi, in sicer:
Projekt podhoda v višini 2,5 m (širine 4 m); ocenjena vrednost je 56.000 EUR (brez DDV). Objekt posega izven meja DLN (problem pridobitve gradbenega dovoljenja za ta objekt).
Stopnice v višini 2,5 m (širine 2,5 m); ocenjena vrednost je 47.000 EUR (brez DDV) - projekt je Odbor OS za okolje in prostor ocenil za neustreznega. Objekt je v mejah DLN.
V	obeh primerih nivojsko križanje poljske poti z obvoznico ostane zaradi prehoda traktorjev.
V	lokacijskem načrtu (DLN) za obvoznico se ne govori o nobenem objektu na tem mestu. Zaradi tega smo zahtevali od pripravljalca DLN (LUZ Ljubljana) strokovno razlago o tem, ali je umeščanje takega objekta na tem mestu možno (zaradi izboljšanja prometne varnosti). Odgovora (datum dopisa 1. 7. 2008) - kljub urgenci - še vedno nismo prejeli. V primeru, da bo odgovor pozitiven, bomo poizkušali poiskati rešitev problema, saj je tudi štetje prehodov/prevozov na tej lokaciji (konec julija 2008) pokazalo, da je prehodov na dan okoli 400, v najbolj frekventni konici pa celo v štirih urah okoli 100.
Za namen podhoda v krožišču (krožišče ima nivojski prehod za pešce in kolesarje) Kolodvorska ulica v DLN ni predvidenega nobenega objekta oziroma ga tudi ni mogoče umestiti v območje DLN. Zaradi navedenega v tem delu nismo razmišljali o kakršnihkoli spremembah. Vsi predlogi za spremembe iz vprašanja svetnika bi morali biti rešeni že z DLN.
Vprašanja ge. Mateje Hribar Sicherl
1. Že dolgo časa se pojavlja vprašanje »varne poti v šolo« iz Topol v Mengeš. Sedaj smo lahko prepričani, da ta pot vsekakor ni varna. Ne samo v času pozidav, tudi po končanih projektih bo pot vsekakor zelo nevarna, za vse krajane naselja Topol.
Predvsem nas skrbi za naše naslednje generacije. Zagotoviti je potrebno brezplačni prevoz za šolske otroke za vse razrede osnovne šole. Kot določa 56. člen Zakona o Osnovni šoli, bi moral pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotoviti, da je ogrožena varnost otrok, učencev na poti v šolo in zagotoviti ustrezen prevoz tudi učencev višjih razredov.
Kar tiče financ, je predpisano, da je država denar za brezplačni prevoz prenašala iz državnega proračuna v proračune lokalnih skupnosti. Torej je potrebna le ustrezna poraba sredstev iz občinskega proračuna v ta namen.
Odgovor:
Župan Občine Mengeš je na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mengeš in v skladu s 56. členom Zakona o Osnovni šoli zagotovil varen prevoz vseh otrok iz Topol v in iz Osnovne šole Mengeš za šolsko leto 2008/2009 na podlagi predloženega seznama, ki ga je na Občino Mengeš posredovala Osnovna Šola Mengeš. Varen prevoz osnovnošolskih otrok iz Topol je bil zagotovljen že tudi v šolskem letu 2007/2008.

občinski svet
Vprašanja g. Tomaža Štebeta
1.	Veljavnost strategije, usmeritev, plana, načrta oskrbe s pitno vodo v Občini Mengeš
Svet Občine Mengeš je na izredni seji dne 6. novembra 2007 sprejel sklep: »Župana in občinsko upravo Občine Mengeš se zadolži, da najkasneje v treh mesecih pripravi za občinski svet generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja«. Po večih odlogih roka je župan na 18. seji 19. 6. 2008 uvrstil na dnevni red točko 'Strategija oskrbe z vodo v Občini Mengeš', pravzaprav dokument z istim naslovom, ki ga je izdelalo podjetje Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, maj 2008 (v nadaljnem besedilu 'strategija').
Dokument pravzaprav zelo nedvoumno obdeluje že sprejeto odločitev na izredni seji, 6. 11. 2007, o preusmeritvi oskrbe Občine Mengeš z zdravo pitno vodo iz alpskih zajetij izpod Krvavca na črpališča podtalnice in vrtine na Mengeškem polju. In to v predinvesticijskem smislu z navedbo rokov in z namero projekt realizirati do nekako leta 2012 ter do takrat opustiti oskrbo iz oz. se odpovedati krvavškemu sistemu. O tem dokumentu, ki bi morala biti 'generalna strategija za naslednja desetletja' se je občinski svet samo seznanil. Torej ni potrjeval oz. sprejemal 'strategije'.
Odgovor:
Občinski svet se je seznanil s strategijo oskrbe Občine Mengeš s pitno vodo in tudi nadaljuje s postopki, ki so bili podani v tej strategiji.
2.	Prosim za odgovore in pojasnila tako župana kot tudi direktorico uprave, direktorja JKP Prodnik in nadzorni odbor občine Mengeš:
-	Ali v nadzornem odboru menite, da je izpolnjen sklep sveta občine in je župan predložil v odločanje (sprejemanje) ustrezno 'generalno strategijo oskrbe z vodo za naslednja desetletja'?
-	Ali v JKP Prodniku, ki je upravljalec vodooskrbnega sistema oz. sistemov v (so)lasti Občine Mengeš, menite da imate ustrezno strokovno 'generalno strategijo oskrbe z vodo za naslednja desetletja'?
-	Ali kot nadzorni odbor, kot župan in kot direktorica uprave menite, da zapisano v navedeni 'strategiji', da Občina Mengeš opusti oskrbo iz alpskih virov izpod Krvavca do leta 2013, ni v nasprotju z dosedanjimi sklepi sveta občine? Tako v prejšnjem mandatu, na primer na 16. seji maja in junija leta 2004, kot tudi s sklepi letos, s katerimi je svet Občine Mengeš (ponovno) potrdil, da se ne odpovedujemo oz. da se nismo z nobenim dokumentom, sklepom oz. aktom odpovedali 30 % solastništvu na krvavškem vodooskrbnem sistemu; da podpiramo učinkovito povezovanje vodooskrbnih sistemov za dolgoročno kakovostno, varno, zanesljivo in gospodarno oskrbo z zdravo pitno vodo, trajnostni razvoj in ohranjanje narave; da bomo kot največji solastniki krvavškega sistema delovali odgovorno in partnersko?
-	Kako boste kot nadzorni odbor ukrepali, če menite, da v prejšnji alineji navedeni sklepi veljajo in da so v nasprotju z namerami in izvedbami v navedeni 'strategiji' ter z lastniškimi in vitalnimi interesi Občine Mengeš?
-	Vse navedene sprašujem, kako boste ravnali v navedenih pravno strateških in normativnih nasprotjih, še posebej v luči posvetovalnega referenduma in resnega sodelovanja Občine Mengeš in ostalih akterjev pri pravilnem kandidiranju na za nepovratna finančna sredstva EU za reševanje oskrbe z zdravo pitno vodo za prebivalstvo in za varovanje vodozbirnih in vodooskrbnih območij?
Odgovor
Občina Mengeš ostaja solastnica na obstoječem - sedanjem Krvavškem vodovodu. Iz tega sistema bo Občina Mengeš oskrbovana z vodo dokler bo ta sistem deloval. V ta sistem je Občina Mengeš dolžna vlagati tudi sredstva za tekoče vzdrževanje. Ta sredstva so zagotovljena v sprejetem proračunu.
3.	Poimenovanje vodotoka / potoka Pšata
Na Kamniški cesti je z ene strani Pšata poimenovana kot reka, z dru-
ge strani pa kot potok. Predlagam popravilo poimenovanja v skladu z uradno geografsko oznako.
Odgovor
Zadevo bomo preverili pri Direkciji za ceste in jo uredili, če bo možno, kot predlagate. To poimenovanje nam je poznano, saj table v tej obliki označujejo Pšato že zelo dolgo.
4.	Plastika v svežnju gradiv za svet občine
Predlagam, da v smislu okoljske in energetske ozaveščenosti župan opusti uporabo plastike pri vezavi gradiv za svet občine. Za 20. sejo, 23.10.2008, je ob 28 straneh z besedili na papirju plastičnih listov (platnici, vmesni med gradivi) - kar 25%!
Odgovor
V želji, da bi bilo gradivo za seje odborov in seje občinskega sveta urejeno in pregledno, uporabljamo materiale, ki to omogočajo. Če se boste svetniki odločili drugače, bomo to vašo željo upoštevali. Menimo, da je sedanja oblika gradiv primernejša, kot pa gradivo v plastičnih mapah.
Vprašanje
Smiselno naj opušča okoljsko in energetsko neustrezne materiale in prakse tudi v drugih primerih. Na primer: ugašanje luči po 22. oz. 24. uri zvečer oz. njihovo polovično svetenje; na varnostno izpostavljenih površinah naj se luči vklapljajo s senzorji ob zaznavanju gibanja.
Odgovor
Župan in občinska uprava sta pripravila v skladu s sprejeto zakonodajo energetski koncept, ki se je obravnaval na seji občinskega sveta in predvideva tudi rešitev tega vprašanja. Polovično svetenje bo izvedljivo, ko bomo za javno razsvetljavo napeljali še peti kabel, ki bo to omogočal. Žal se pri dosedanjih investicijah to ni naredilo in trenutno ne moremo zmanjšati svetenja po 22. oziroma 24. uri zvečer, čeprav bi to želeli narediti, ker se tudi mi zavedamo okoljskega in energetskega varčevanja.
5.	Obrnjeni prometni znaki
Veliko prometnih znakov je (ne)duhovito nevarno že dalj časa obrnjenih, sicer pa poškodovanih. Prosim za ureditev.
Odgovor
Tudi sami dnevno opažamo, da je veliko prometnih znakov nasilno obrnjenih, kar redno poskušamo odpravljati, vendar se čez noč spet ponovi.
Vprašanja in pobude g. Antona Hribarja
1.	Mengeš ima, tako kot vsaka Občina, svoje katastrske meje. Na svoji južni meji z Občino Trzin ni postavljene table z napisom Mengeš - ta se nahaja za kapelico pri Kraljevih, po domače Mlinarjevih. Prosim, da se ta napaka nemudoma popravi, saj je ta meja jasno označena v katastru.
2.	Izteka se dvoletni mandat tega sklica vodstva občinske uprave. Prav bi bilo, da se pove, kaj je bilo v dveh letih narejeno, kar je bilo že obljubljeno na volitvah. Kolikor vem, je obvoznica edini projekt.
3.	Že nekajkrat je bilo govora o zbiranju gradbenega materiala, ki je odveč ob adaptacijah hiš _ Predlagam, da se tej problematiki pristopi takoj, saj bo v nasprotnem primeru ta gradbeni material končal v gozdu.
4.	Kaj je z občinskim glasilom Mengšan?
Odgovor
Glasilo Mengšan izhaja redno mesečno po terminskem planu. Zaradi odstopne izjave dosedanje odgovorne urednice je bil objavljen razpis za novega odgovornega urednika. V kolikor bodo vloge kandidatov popolne, bo občinski svet na svoji 21. seji, ki bo 18. decembra 2008, odločal o imenovanju novega odgovornega urednika.
ODLOČITEV PROTI RAZPISU REFERENDUMA
V	zadnjem Mengšanu je bilo izraženo stališče treh občinskih svetnikov o njihovem nasprotovanju razpisu referenduma o ohranitvi črpališča za vodo izpod Krvavca in sodelovanja pri obnovi primarnega omrežja vodooskr-be. Spontano nastala civilna združba za ohranitev krvaškega vira pitne vode je v svojem prizadevanju nasprotovala prav temu, kar sedaj izražata podpisani svetnici in svetnik.
Na seji občinskega sveta ste se odločili za opustitev (kasneje spremenjen sklep) imenovanega vodnega vira. Pred odločitvijo obravnave vplivov in pogojev - strategije, z nudenjem mengeškega dela vira drugim koristnikom že v letu 2007. Toda šele v sredini letošnjega leta ste sprejeli sklep o pripravi strategije oskrbe s pitno vodo občanov naše občine. Aktivnost občinske uprave pred sprejetjem in časovno ne-spoštovanje dogovorjenega opravila vam zagotovo ni tuja. Za civilno združbo in njeno prizadevanje ohranitve krvavškega vira pa je temelj prav dosedanji način obravnave. Tudi zavedanje o nerazumevanju občinske uprave poimenovanja strokovnega dela, ko se rešuje temeljni program oskrbe z vodo v naši občini. Po njeno kar preko noči. Kako lahko imenujemo predajo materiala svetnikom v odločitev, ko sama ne loči med strategijo oskrbe z pitno vodo in zagotovitvijo ustrezne oskrbe z vodo? Strategija mora podati vizijo prihodnosti z vsemi klimatskimi in sociološkimi elementi, varnostjo ter redno oskrbo z vodo v sami občini in v povezavi s širšem okoljem. Zagotovitev ustrezne oskrbe z vodo, napačno predane pod imenom Strategija v obravnavo, podaja samo nume-rične-tehnične elemente segmenta zapisa strategije. Zato celote še sedaj ni!
V	imenovanem zapisu svetnikov in politične združbe (anonimnost nosilca - nova politična olika?) je tudi vprašanje nivoja kvalitete pitne vode vira Krvavec. Resnično, sedanji vir je potrebno odločneje in mogoče zavarovati, kar smo že navedli. Navzlic temu je kvalitetni nivo vode, po zapisanih strokovnih merilih, manj problematičen od domžalskega vira. Preverite rezultate v laboratoriju! Krvavec prejema naravno onesnaženje v času enormnega naliva. Dosledno kratkotrajno. Rešitev polucije od občanov je v veliki meri mogoča. Prav tako onesnaževanje zaradi poškodovanega
cevovoda. Toda vpliv »kemije« iz vrtine na Mengšem polju - domžalski vir, je trajnica in večji. Dosedanje in tekoče onesnaženje se ne more izločiti (prepoved kmetovanja, dodatne poseljenosti, odvoz prekritih smetišč na ravnini od Kranja do nas in pri nas?). Zaradi tega velja za krvavški vir možnost dviga kvalitete vode mnogo bližje. Občasno naravno onesnaženje vodonosja lahko povsem izločimo kot faktor odločanja. Uveljavitev zakonskih pravil bivanja in izrabe vodonosnega območja je mogoče in odvisno od pristopa in dela inšpekcije. K temu tudi od izražene skrbi občin, koristnikov vodnega vira (je sedaj prisotno?). V zapisu svetnice in svetnik pravilno govorijo, da gre za novozgrajen napajalni vodovod. Stroka pove, da se sedaj izgubi 30 % vode iz dotrajanih salonitnih cevi. Torej kar dva razloga za zamenjavo. Za obnovitev je mogoče denar pridobiti iz skupne blagajne EU in države. Iz občinske je potrebno samo 15 %. Tega ne navajate in ni zanikano! Navedba potrebe vode sosednjih občin pa je nerazumljiva. Saj imamo v lasti 30 % kapacitete vodnega izvira! Neodvisno od porabe v okoliških občinah. Imate svetniki drugačen podatek? Vsekakor pa je tudi pristop na domžalski vir zagotovo dolgoročna dopolnitev.
Za zaključek želim izraziti razočaranje nad občinskim glasilom zaradi objave članka Kdo si želi manipulacije. Nivo politične kulture zapisa, brez podpisa avtorja ali odgovorne osebe, kaže s prispevkom na pritlehnost odnosa do javnosti in manjko osnovnošolske politične izobrazbe. Gostilniški nivo. Pristop k obravnavi v neideolo-ških soočanjih ne sme odstopati od stvari in se prenašati na osebo. Zapis pa kaže prav to. Spoznanje o tem, da v Občini Mengeš obstoja politična združba, ki na prikazan način skrbi za naš razvoj, je zaskrbljujoče. Pri pitni vodi bi večina občanov pričakovala izraženo mnenje, zakaj strategije vodooskr-be še sedaj ni, o odločanju, poteh, težavah, problemih, nikakor pa ne izraz prizadetosti nekoga, ki se nima smelosti izpostaviti in se skrije za politični naslov. Medosebna nasprotovanja rešuje demokracija v parlamentu. Anonimnež v gostilni ali doma, nikakor pa ne bi smel v Mengšanu, glasilu vseh občanov.
Aleksander Markovčič
drobtinice, kolumna
Prejšnji mesec sem imel kar rahlo krizo, kar se pisanja tiče. Nikakor nisem dobil kakršnekoli ideje, da bi jo delil z bralci našega ljubega Mengšana. Bolj kot se je približeval rok oddaje, slabše je bilo. Jah, kaj naj rečem... včasih pač tako pride. Ah, sej bo. No ja, čeprav moram rečt, da me zadnje dni fulzebe. Kriza je najprej zjutraj, ko ves zaliman vstanem iz tople postelje, še večja pa, ko se pred osmo sprehodim po ulici navzdol. Hja, nimamo kej: zima se bliža. Z njo pa bodo dnevi krajši, zato se bom verjetno bolj notri držal ter čimveč študiral za januarski izpit. Jap, spet bo treba »bukle« brat. Grrr! Sem eden tistih, ki ne berem preveč rad. Sploh me ne potegne, pa če se še tako trudim. Redko se je zgodilo oziroma se dogaja, da bi šel v knjižnico si sposodit knjigo, katera ni del obvezne študijske literature. Če pa že grem, pa preberem deset, dvajset, mogoče celo petdeset strani in potem mi zablokira. Seveda jo podaljšam za en mesec, ker optimistično upam, da jo bom v naslednjem mesecu, skupno torej dveh, pa le prebral. Malo morgen! Raje se zleknem udobno pred televizor oziroma še raje za računalnik in si pogledam kakšen dober film, nadaljevanko ali pa odigram par levelov zadnje izdaje Klica dolžnosti (Call of Duty). Na trenutke me to zelo jezi, ker s tem blazno trpi moj intelektualni razvoj. Knjiga nam namreč omogoča tisto, kar nam internet in televizija vzameta: ustvarjanje lastne podobe realnosti, saj nam ne ponuja tako eksplicitnih vizualnih »efektov«, kot to zelo uspešno in na trenutke poneumljeno in vsiljivo (npr. reklame) počneta druga dva medija. Knjiga nas prisili, da razmišljamo in si širimo meje svoje domišljije. Ob branju smo torej miselno zelo aktivni, medtem ko smo pred televizorjem bolj kot ne pasivni. Hmmm, mogoče aktiviramo svoje mo-žgančke le ob premišljevanju, kaj vse bi lahko zraven »grickali«. Naporno in zdravo, ni kaj! Kakorkoli že, televiziji in računalniku se ne mislim odpovedati. Ni šans. Lahko se pa včasih potrudim in kaj pametnega in zanimivega tudi preberem. Ne bo me pobral. Tako, zima prihaja - danes je bilo že minus -2, z njo pa čas praznikov, obdarovanj. Evo, kot nalašč, da svojim najdražjim podarite kakšno lepo knjigo. Ni pa nujno, pač samo predlagam. Imejte se radi. Lep pozdrav.
Urban Ropotar

politika
ZASTOPANJE ALI MANIPULIRANJE Z INTERESI OBČINE MENGEŠ
»Strokovnost ali demagogija«/»Nabiranje političnih točk ali govorjenje neresnic in laži«/»Ali in kdo res zastopa javne interese večine prebivalcev Občine Mengeš«
Spoštovanim z »Liste za Občino Mengeš in njen razvoj« ter skupini svetnic iz LDS (Tina Železnik, Marija Sitar) in svetniku iz SLS (Franc Hribar), ki so glasovali proti demokratično in zakonsko doseženi pravici za razpis referenduma za ohranitev oskrbe z alpsko pitno vodo izpod Krvavca in za sodelovanje pri obnovi Krvavškega vodoo-skrbnega sistema, javno sporočam zahtevo, da se za vse zapisane neresnice in laži opravičijo, sicer jih bodo morali dokazovati na zato ustrezni inštituciji. Gre za naslednje. Za »Listo«:
-	da sem v preteklosti kot župan tudi sam zaviral obnove krvavškega vodovoda;
-	da sem bil eden največjih kritikov krvavškega vodnega zajetja;
-	da je zgodba o vodi in civilni iniciativi zgodba gospoda Tomaža Štebeta;
-	da je v skladu z mojimi trditvami vseeno, če se del občanov zastruplja, del pa pije čisto vodo s Krvavca.
Za svetnici in svetnika:
-	da je imel prejšnji župan povsem drugačna stališča do krvavške-ga sistema;
-	da na Krvavcu ni čiste vode in da je že pri samem izvoru tako mehansko kot kemično obdelana, da zadosti potrebnim standardom.
Dokumenti v pomoč in razjasnitev dejstev so objavljeni ali pa so navedeni deli oziroma povzetki (glej http://www.tomazstebe.sds. si/civilna_iniciativa/pred_letom_2007 ). Razmislite in ponovno presodite vaše navedbe.
Kako pa se v Občinskem svetu Občine Mengeš oziroma s strani župana zastopa javni interes, podrobneje razčlenjujem na spletni strani (http://www.tomazstebe.sds.si/politika/menges). Gre za podvojitev števila (površine) stanovanj na območju nekdanje Ete
-	starega Traka, za neustrezen sistem pobiranja bio odpadkov in za skrivnostnost v zvezi z veliko športno dvorano.
mag. Tomaž Štebe, član Občinskega sveta Občine Mengeš
REFERENDUM ZA OHRANITEV ALPSKE VODE IZPOD KRVAVCA IN ZA SODELOVANJE PRI OBNOVI KRVAVŠKEGA VODOOSKRBNEGA SISTEMA
Referendum je svet občine končno le razpisal, in sicer za nedeljo, 1. marca 2009. Skrajni rok za sklepanje o datumu posvetovalnega referenduma je bil sicer julij 2008. Termin mora biti razpisan v času 12 mesecev po datumu, ko so bile vloge predložene.
Nekateri člani in članice sveta občine Mengeš so imeli velike težave z razumevanjem in spoštovanjem demokracije in še večje z verodostojnostjo samostojnega odločanja podpisnikov osebnih podpor pred uradnim organom na UE Domžale, češ, saj smo mi z veliko večino, takorekoč soglasno, razen enega, odločili drugače in mi smo bili izvoljeni za to, da odločamo v imenu tistih, ki so nas volili. Vrh takemu razumevanju demokracije in odnosu do 352 podpisnikov pa so pokazali Tina Železnik (LDS), Marija Sitar (LDS) in Franc Hri-
bar (SLS), ki so glasovali proti sklepu o razpisu referenduma. Peter Gubanc (LDS) ni glasoval ne za ne in s tem pokazal podoben odnos in odgovornost. Župana in njegovo »pozicijo« (županova lista za razvoj, LDS, SLS, SD) je bilo potrebno za tak predlog sklepa še prepričati. Prekinili so sejo, se posvetovali in končno le predlagali ustrezen sklep.
Za civilno iniciativo: mag. Tomaž Štebe
Več na http://www.tomazstebe.sds.si/civilna_iniciativa/alpska_voda_
krvavca#id1
KDO BI RAD ZAPRL PIP'CO KRVAVŠKEGA VODOVODA
Kar nekaj časa sem oklevala, ali naj se sploh odzovem na članek v oktobrski številki Mengšana z naslovom »Kdo si želi manipulacije«.
Da sem oklevala, je več razlogov. Prvi je ta, da nič kaj rada ne komuniciram s pisci, ki se skrivajo za raznimi listami, strankami ali društvi in veselo pljuvajo po drugače mislečih, sebe pa ne želijo izpostaviti. Drugi razlog je, da je bilo moje ime v članku večkrat omenjeno, a vedno v povezavi z gospodom Štebetom, zato nisem vedela, ali naj odgovarjam jaz ali on. Imam pa občutek, da je glavna tarča on, češ da z mano manipulira pri glasovanju, pisanju in drugih odločanjih. Spoštovani bralci, verjemite, nič od tega ni res. Nikoli in nikdar ni kakorkoli vplival name ali me prepričeval, kako naj glasujem.
Kar se tiče glasovanja o vodnih virih z Mengeškega polja je tako. Res sem glasovala »za«, vendar v prepričanju, da bo to dodatni vir v primeru pomanjkanja krvavške vode, nekako tako, kot je to vrtina Žeček. To se mi je zdelo tako logično, da sploh nisem pomislila, da bi se s tem eni vodi odpovedali, tudi če bi šlo za enako kakovost. Pa ne gre, kajti več testiranj in laboratorijskih preiskav je pokazalo, da voda s polja vsebuje pesticide in nitrate. Mimogrede, v članku navajate, da v Loki pijemo vodo iz Žečka; če je res, me zanima od kdaj jo imamo tudi prebivalci na Testenovi ulici.
Spoštovani pisci z Liste, veste kaj se že nekaj časa sprašujem? Zakaj nikoli niste na sejo ali drugo srečanje za širšo množico povabili oziroma soočili strokovnjakov, ki res zagovarjajo stroko, in ne le »politične strokovnjake«, ki jim je zaslužek edini kriterij pri odločanju oziroma jim je previsok vsak strošek obnove. Še nekaj o dobronamernosti mojega pisanja glede referenduma. Kaj ne bi bilo pošteno, da bi čimveč ljudi odločalo o tako pomembni zadevi, kot je voda, a tudi vam pisci z Liste, 21.september, ko so bile državnozborske volitve, ni bil pogodu?! Jaz mislim, da še vedno ni prepozno. Če se krvavški vodi ne odpovemo, tudi referendum ne bo več potreben. V te moje trditve sem še bolj prepričana, odkar je gospod Habe v predvolilni predstavitvi dejal, da v prihodnosti ne bo dragocenejše dobrine od VODE. Za konec mojega pisanja pa še to, da sem pred kratkim listala po knjigi Mengeš skozi čas, kjer sem prebrala, da so naši pogajalci kar težko »zlobirali« razširitev vodovodnega omrežja iz Cerkelj do Mengša. Sposobni ljudje so 27.julija 1964 uspeli, kajti takrat je v nepopisno veselje Mengšanov prvič pritekla voda izpod Krvavca.
Mar bomo res mi tisti, ki se ji bomo po 44 letih odpovedali, ker nam je žal denarja za obnovo?
Justi Jerič

izobraževanje
TEDEN OTROKA
V enoti Mavrica smo poskrbeli za prijetno vzdušje ob tednu otroka. Vsak dan v tem tednu je bil nekaj posebnega.
Obiskali smo gasilsko postajo, kjer nas je prijazno sprejel gospod Šinkovec in nam povedal veliko zanimivih in poučnih stvari ter nam razkazal gasilske avtomobile. Otroci so se lahko preizkusili tudi v spretnosti gašenja. Spoznali smo delo policista Uroša in si lahko pobliže ogledali policijske pripomočke. Odpravili smo se na izlet do lovske koče, še posebej nam je na cilju teknila zaslužena malica. Ogledali smo si tudi igrico Vsi otroci sveta, v dopoldanskem mavričnem druženju obeh skupin pa smo se naučili pesem o prijateljstvu. Teden smo zaključili z obiskom v knjižnici Mengeš, kjer smo ob vodenju knjižničarke pobliže spoznali knjižnico in poslušali zanimivo zgodbico. Nasmejani otroški obrazi so bili dokaz, da smo se v tem tednu imeli lepo.
Miranda Lavrič in Nataša Jerič
NA KMETIJI
V času od 14. do 16. oktobra se je večina otrok iz enote Mavrica udeležila Vrtca na kmetiji. Sončki so bili nastanjeni na Turistični kmetiji Davčen, Gobice pa na kmetiji Tavčar v vasi Četena Ravan pod Starim Vrhom.
Spoznali smo delo in življenje na kmetiji: krmili smo živali - krave, zajce, kokoši, koze, prašiče, kosili travo, nabirali jabolka in stiskali mošt, jahali konja, se vozili s traktorjem in klekljali. Šli smo na planinski izlet do Starega Vrha, zvečer pa zakurili kres in zapeli ob kitari. Zadnji dan smo zamesili in spekli vsak svoj hlebček kruha v krušni peči, ki smo ga odnesli domov. Delo na kmetiji je naporno, zato smo zvečer vsi utrujeni zaspali in še za domotožje ni bilo časa. Zares smo se imeli lepo.
Marta Gerkman in Petra Smrkolj
KOSTANJEV PIKNIK, MEDGENERACIJ-SKO SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE
V	EKO PROJEKT V VRTCU SONČEK
Kostanjev piknik
V	mesecu oktobru se je igrišče vrtca Sonček napolnilo, saj je potekal že tradicionalni kostanjev piknik. Otroke so v vrtcu v popoldanskih urah obiskali njihovi starši in skupaj so se udeleževali delavnic, jedli pečen kostanj in z nakupom palačink podprli nakup peči za glino. Druženje je vsem ponudilo priložnost za spoznavanje in izmenjavo informacij o otrokih, vzgoji in drugih vsebinah, v skupni želji, da bi našim otrokom ponudili kar najboljše. Prepletanje staršev, vzgojiteljic in otrok so še posebej vzpodbudile različne delavnice. Njihove vsebine so izbrali najstarejši otroci. Mateja in Melisa sta otroke vabili v glasbeno delavnico, kjer so ju otroci z zanimanjem spremljali z malimi ritmičnimi instrumenti. Mnoge je pritegnila tudi likovna delavnica, kjer so s striženjem in lepljenjem odpadlega usnja ustvarjali okraske za steklene vaze, lončke ... Tudi prihod gasilcev je navdušil otroke, posebej ogled vozila in gasilske igre na ploščadi. Gasilci so prav gotovo pridobili nove občudovalce. Kostanjevega piknika sta se udležila tudi ravnateljica vrtca ter župan.
Obisk veteranske godbe
Tudi v letošnjem letu se je veteranska godba odzvala vabilu in v dopodanskih urah obiskala vrtec Sonček. Otroci so jih navdušeno sprejeli in se jim pridružili z malimi ritmičnimi instrumenti, nekateri celo s plesom. Navdušenje nad godbeniki in njihovimi instrumenti je bilo tolikšno, da so se domenili za ponovni obisk. Obenem se vsem godbenikom veteranom še enkrat zahvaljujemo za obisk, dobro voljo in prijetno dopoldne.
Novo drevo v okviru Eko projekta
Vrtec Mengeš se je z letošnjim letom vključil v Eko program za vrtce. Tako bo še intenzivneje spodbujal zavest o odpadnih materialih, ločenem zbiranju odpadkov in ohranjanju narave. Skladno z Eko projektom je vrtec Sonček obiskal vrtec Ledina iz Ljubljane. Po sprejemu je sledil kratek program obeh vrtcev, podpis listine o sodelovanju ter posaditev drevesa, ki so jim ga podarili otroci iz Ljubljane in simbolizira naše prizadevanje za ohranitev narave. Otroci so s svojo radovednostjo in sproščenim spoznavanjem presenetili tudi obe ravnateljici in župana.
V	novembru sledi povratni obisk otrok iz vrtca Sonček v vrtec Ledina.
mami Tina

izobraževanje
POVZETEK DELA SVETA STARŠEV V ŠOLSKIH LETIH 2005/2006 - 2007/2008
Če bi ljubezni ne imel, bi bil samo brneč bron ali zveneče cimbale (apostol Pavel, 1 Kor 13, 1). Trudili smo se za tako otrokom prijazno šolo, ki bi jim nudila resnično dobro podlago za življenje, ne le trenutno zadovoljstvo. Zato je bila rdeča nit triletnega predsednikovanja Svetu staršev OŠ Mengeš zavzemanje za enotni vzgojni pristop staršev in učiteljev do otrok -učencev in tudi to, da otroci občutijo prednosti takšne vzgoje. Tako smo želeli otroke uspešno voditi k cilju, ki ni samo v doseženih ocenah in uresničevanju njihovih vsakokratnih želja, ampak v zrelih, uspešnih, odgovornih, samozavestnih, zdravih in predvsem srečnih osebnostih, ki so zmožne živeti v dobrem sožitju z drugimi.
Člani sveta smo se trudili krepiti zaupanje staršev učiteljem in vodstvu šole ter skušali oblikovati partnerski odnos med šolskimi delavci in nami starši. Zavedali smo se, da se izobraževanje in vzgoja začneta, velikokrat pa tudi končata, v družini. Menili smo, da se razmerje staršev do izobrazbe in omike odraža v otrokovem razmerju do obeh področij in posledično v njegovem šolskem uspehu in vedenju do učiteljev in sošolcev, pa tudi v razmerju do dobrin. Ozavestili smo, da od naših otrok ne moremo pričakovati večje zavzetosti za učenje in spoštovanja učiteljev, če otrokom dovolimo grdo ali slabo govoriti o šoli, učiteljih in sošolcih, kaj šele, če sami tako govorimo ali jih pri tem podpiramo. V takem primeru ne moremo pričakovati niti spoštovanja do nas samih.
S šolskimi delavci smo bili enotni, da je ena pomembnejših nalog učiteljev in nas staršev vztrajanje pri izvajanju dogovorov, sklenjenih z otroki, ker se otroci samo na podlagi tega učijo odgovornega sprejemanja posledic svojega ravnanja. Otroci bodo postajali boljši in zrelejši z ozaveščanjem, priznanjem in sprejetjem svojih pravih in napačnih ravnanj - pravo (enako) informacijo pa naj dobijo od vseh udeležencev vzgojno-izobra-ževalnega procesa: staršev, učiteljev, katehetov, trenerjev _ V teh treh letih je nastal nov hišni red OŠ Mengeš, Ministrstvo za šolstvo in šport je uvedlo v letni delovni načrt poleg izobraževalnega tudi vzgojni del, priključili smo se Aktivu svetov staršev OŠ Kamniškobistriškega območja, preko katerega smo imeli nekajkrat tudi srečanje z ministrom za šolstvo in šport in njegovimi sodelavci, na sestanek smo povabili župana in se pogovarjali o prometni problematiki šole in njeni protipotresni sanaciji, v pokoj smo pospremili prejšnjega ravnatelja in bili dejavni pri izvolitvi sedanjega.
Ocenjujem, da je bilo sodelovanje članov Sveta staršev z vodstvom šole zgledno, kar se je pokazalo tudi v tem, da smo se o problemih, kadar so nastali, uskladili mirno, iskreno in odkrito.
Meni je bil ves čas predsednikovanja Svetu staršev vzor Anton Martin Slomšek, veliki slovenski pedagog in Prešernov sodobnik, ki je pred stoletjem in pol zapisal, naj starši, učitelji in kateheti v korist bolj izobraženega in omikanega otroka hodimo družno.
Janez Slokan, predsednik Sveta staršev OŠ Mengeš
DRUŽBA V 5. RAZREDU
Tudi v tem šolskem letu bomo nekaj ur pri predmetu spoznavanje družbe namenili spoznavanju različnih dejavnosti in poklicev v domači pokrajini. Začeli smo z ogledom Mizarstva Urbanija, ki je v Loki. Ogled sta pripravila Janže in njegova mami. Po malici smo se kar peš odpravili proti Loki. Pot se je vlekla in dobre pol ure smo potrebovali, da smo zagledali domačo hišo in velike delavnice, prislonjene nanjo. Že na zunaj se je videlo, da domači in zaposleni skrbijo za red in urejenost zunanjosti. Pospravljeno dvorišče, pokošena trava, cvetlice na gredicah. Pričakali so nas z nasmehom in vsi smo se dobro počutili.
MIZARSTVO URBANIJA
Janže: Ko smo prišli, nas je pozdravila gospa Meri. Odšli smo v pisarno, nato pa v delavnico, kjer so nam pokazali stroje. Najprej smo si ogledali krožno žago, ki lahko reže naravnost ali pod kotom. Vodena je računalniško in ima program Windows. Naslednji stroj je bil CNC, s katerim so delali luknje za omare in mize. Z robno lepilko lepijo robove, z robno brusilko pa robove brusijo. Imajo še stroj za krivljenje robov, rezko, skobeljni stroj in formatno razrezovalko. Tračno žago uporabljajo za žaganje, odpadke pa zmeljejo v mlinu. Za konec smo si ogledali še lakirnico, v kateri je zelo dišalo po laku. Niso pa nam pokazali luknje, v kateri zbirajo odpadne kose lesa, ki jih nato v kurilnici zakurijo. V zgornjem nadstropju nismo bili, zato ne vem, kaj tam delajo. Vem pa, da imajo tam ultrapas in deske. Za konec smo se malo posladkali in popili sok ter se odpravili nazaj v šolo. Ogled je bil zelo zanimiv in poučen in upam, da je bil sošolcem všeč. Živa: V petek smo se z razredom odpravili v Mizarstvo Urbanija. Lepo so nas sprejeli in nam razkazali delavnico, v kateri imajo veliko strojev. Ti stroji so zelo dragi. Krožna žaga stane približno 22.000 evrov, CNC računalniški stroj, ki dela stranice za omare, pa kar 80.000 evrov. Pred tem strojem so varovalna tla, ki se izključijo, če stopiš nanje, ko je stroj vključen. Od strojev sem si zapomnila še robno lepilko, mizni rezkar, vertikalno robno brusilko, stiskalnico, formatno razrezovalko in tračno žago, ki ima 5 metrov dolg trak. V mizarstvu je zaposlenih devet delavcev. Po izobrazbi so mizarji in mizarji tehniki. Narejeno imajo štiriletno srednjo lesarsko šolo, šolanje pa lahko nadaljuješ na fakulteti in postaneš inženir lesarstva. Ogled mi je bil zanimiv in poučen.
TOVARNA TRAK
David: V petek, 17. 10., smo se učenci 5. b razreda skupaj z razredničarko odpravili v tovarno Trak, ki je na Viru pri Domžalah. Ko smo se pripeljali, nas je pri vhodu počakal gospod Leskovšek, ki nas je popeljal na ogled tovarne. Tovarna praznuje že 75-letnico delovanja. Ustanovljena je bila v Mengšu. Direktor je gospod Miro Dimec, zaposlenih pa je 46 delavcev. Ogledali smo si tkalnico, kjer delajo tkano elastiko in trakove, npr. »gurtne«, zavesne trakove in čipke. Za tkanje uporabljajo različne materiale: bombaž, poliester, poliamid, svilo, polipropilen in gumijaste niti. V tkalnico spada tudi snovalo, kjer snujejo niti na posebne, velike valje. V apreturi imajo stroje za likanje in barvanje. Za barvanje uporabljajo kemična barvila različnih barv. Ogledali smo si še pletilnico, kjer stroji izdelujejo pletene trakove in elastiko. Delavke pri strojih morajo ves čas paziti, da se nitka ne strga in jo zamenjati. V pakirnici izdelke izmerijo in zapakirajo v različne embalaže. Nato jih odpeljejo do naročnika. Tu izdelujejo tudi moške in otroške naramnice. Gospod Leskovšek nam je zaupal, da imajo delavke približno 550 evrov plače na mesec. Njihovo delo je naporno, saj so stroji zelo glasni. Nad predstavitvijo sem bil navdušen in veseli smo se vrnili nazaj v šolske klopi.
Nada Javh, razredničarka 5. b

izobraževanje in kultura
TABORNIŠKE NOVICE
Zdravo!
Neverjetno hitro čas beži in z njim tudi dogajanje pri tabornikih. Naši vodovi sestanki so se zdaj že ustalili v določenem dnevu in uri, otroci pa jih pridno obiskujejo, se učijo in zabavajo.
Zabavno pa je bilo tudi v četrtek, 30. oktobra, ko smo pri tabornikih preganjali čarovnice in praznovali njihov praznik. Otroci so prišli v LGM ob 17. uri in se takoj predali igri in ustvarjanju. Starejši so rezali buče, mlajši pa so te ustvarjali iz stiropora. Starejši člani, ki smo dejavnost organizirali, smo imeli v mislih bolj pester in strašen program, vendar ga je pregnalo slabo vreme. Vseeno smo se imeli lepo v naši hišici, s toplim čajem v roki in z zažganim kostanjem v ustih. Po dobri uri ustvarjanja, ko so naše umetnine že dobivale pravo podobo, smo se odpravili v gozd iskat hudobnega duhca. Čeprav ni bilo prijetno hoditi po temnem gozdu in to prav na noč čarovnic, strahu vseeno nismo pokazali. Kljub temu, da smo na koncu ugotovili, da je bil to le naš vodnik Rok, oblečen v belo rjuho, je bilo vseeno zabavno. Večer smo zaključili posedeni okrog kitare v soju svečk in ob zvokih pesmi. Za otroke se je program zaključil ob 19. uri, za starejše pa se je preganjanje čarovnic še nadaljevalo. Naslednji dan, 31. oktobra, smo se taborniki udeležili komemoracije na Zalokah. Prišli smo v manjši udeležbi, saj so prazniki veliko naših članov odpeljali v kakšne druge kraje ali k sorodnikom. V soboto, 15. novembra, smo izvedli čistilno in delovno akcijo, saj smo morali našo hiško in njeno okolico pripraviti na bližajočo se zimo. Več pozornosti smo tokrat namenili okolici, saj je bilo potrebno pospraviti listje, ki nam ga je pustila jesen in pripraviti drva, ki jih zahteva mrzla zima. Vendar je to že za nami. Pripravljamo že nov program in dogodivščine za naše člane.
Razpored vodovih sestankov pri posameznih vodnikih
Neža Špenko - torek, ob 17.00 (letnik 2000); Rok Radulovič - petek, ob 17.30 (letnik 96/97); Leon Šutar - petek, ob 19.00 (letnik 94/95); Domen Gjergek - petek, ob 16.30 (letnik 98/99); Urša Ručman - petek, ob 16.30 (letnik 98/99); Urška Gjergek - petek, ob 16.30 (letnik 01/02). Z naravo k boljšemu človeku!
propagandistka Teja
Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM objavljamo
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev priznanj na področju ljubiteljske kulture v letu 2008.
1.	Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v Občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov Občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine.
2.	IO ZKDOM bo zbiral predloge za:
•	ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za obdobje nad 25 let ali življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje);
•	SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za obdobje od 10 do 25 let (podeljeno bo eno priznanje);
•	BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje).
3.	Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali skupine, predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti. Priznanje je lahko podeljeno tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno-svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
4.	Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje:
•	podatke o predlagatelju;
•	podatke o kandidatu;
•	utemeljitev.
5.	Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš, do 15. 1. 2009.
IO ZKDOM, predsednik Jože Vahtar
SMUČARSKI SEJEM
Smučarski sejem bo v soboto, 29. 11. 2008, od 9. do 16. ure, pred centrom Tuš v Mengšu. Vabljeni vsi, ki bi radi prodali ali kupili rabljeno smučarsko opremo.
Smučarsko društvo Mengeš

kultura
LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ
ZLATA PALETA - FOTOGRAFIJA
Fotografija se je, kot umetnostna zvrst v programu ZP Slovenije, prvič pojavila v tem letu. Prvo razstavo fotografije sta 26. septembra v Slovenskih Konjicah organizirala Zveza likovnih društev Slovenije in Likovno društvo Konjiških likovnikov. O tem, ali je fotografija umetnost ali ne, je tekla razprava v različnih umetnostnih krogih po svetu že v preteklosti. V svetu, v kakršnem živimo, je zapis zelo pomemben. Vse tako hitro mineva, se spreminja, virtual-nost postaja naš gospodar, zato je verjetno smiselno, da se tudi fotografija uvrsti na ogled gledalcem. Fotografija je lahko tudi pripomoček slikarjem, da lahko slikajo v zaprtem ateljeju.
LK Mengeš na tej prvi razstavi fotografije ni sodelovalo. V letnem načrtu smo sicer predvideli tečaj fotografije, a je bilo zanimanje prešibko. Zagotovo ta zvrst zahteva tudi večje materialne priprave, prostor za izdelovanje fotografij in seveda inštrumente za to, da fotografija postane umetnina.
ZLATA PALETA - KIPARSTVO
24. oktobra je bila odprta likovna razstava ZPS - KIPARSTVO, pod pokroviteljstvom Zveze likovnih društev Slovenije in Društva revirskih likovnikov - Relik Trbovlje. Za razstavo je LK Mengeš v predizboru izbralo štiri kiparska dela, od katerih je strokovna komisija na razstavo uvrstila tri. Za sodelovanja na razstavi so prejeli priznanja trije člani društva:
MIRO KOLENKO, za kip v kamnu z naslovom RIBIČ;
MILOŠ DEKIĆ, za instalacijo OD 5-12; VLADO FEJZIČ, za kip v granitu z naslovom LJUBEZEN UJETA V KAMEN. Kot smo že pisali, se razstav kiparstva udeležuje manjše število članov društev, saj je klasično kiparstvo povezano s fizičnimi napori in prostorskimi problemi, za sodobnejše kiparstvo pa ni pravega interesa. Ljubiteljska društva se premalo izobražujejo na tem področju, tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. V LDM je k izobraževanju zaenkrat pristopila večina članov, tudi kot spodbuda tistim od nas, ki so se v kiparstvu že preizkusili. Zgodovina kiparstva nam je zapustila prekrasne stvaritve že v neolitiku, od zahodne Evrope do Sibirije - VENERE iz Lespugu-esa, Willendorfa, Brassempouya, figure
iz Brna, Gagarina, Savignana ter reliefe iz Irske, Španije, Francije in Italije. Nato se je kiparstvo utrdilo na Kreti, v Troji, na Kikladih in v Egiptu, Mezopotamiji ter Asiriji. Kot sodobna figura se je razvilo v Grčiji in se razkropilo po celem svetu, najprej v Rim in Bizanc, potem v Evropo, kjer se je tesno povezalo z arhitekturo. V renesansi se pojavijo Michelangelo in Donatello ter drugi nesmrtni kiparji. Mlajša zgodovina kiparstva nam je znana in večinoma dostopna na ogled v muzejih, na razstaviščih in na prostem. Novi časi v kiparstvo vključujejo instalacije in druge sodobnosti, ki so morebiti prehodnega značaja ali pa jih bomo v bodočnosti ohranili kot posebno umetnostno smer.
SVETLOBA V SLIKARSTVU
Razstava likovnih del z območnega srečanja likovnih skupin je bila na pobudo Javnega sklada RS, Območne izpostave Domžale in LD Senožeti Radomlje odprta 24. oktobra v KD Radomlje. Predavanje akademskega slikarja Janeza Zalaznika 10. maja letos v Knjižnici Domžale je bilo vodilo za slikarje na preizkusu v tematiki SVETLOBA V SLIKARSTVU. Svoja dela je oddalo 36 avtorjev iz likovnih društev Radomlje, Krašnja, Domžale in Mengeš. Najboljša dela bodo izbrana za regijsko in nato državno razstavo. Območno srečanje likovnih skupin je bilo 3. avgusta v Radomljah in v Arboretumu Volčji Potok. Iz LK Mengeš je na srečanju in razstavi sodelovalo šest članov: Dari Korošec, Handi Behrič, Helena Testen, Miro Kolenko, Ljubo Kovačevič in Irena Kunst.
JESEN V TRNOVEM
ART.DESING Ljubljana d.o.o., CESTNO PODJETJE p.p. Ljubljana in ALFA ING.d.o.o.Ljubljana so se dogovorili in finančno podprli prvi Ex tempore JESEN V TRNOVEM 2008, ki ga je organiziral Miloš Dekić, član LD Mengeš. 18. oktobra so se Ex tempora udeležili trije člani društva: Miloš Dekić, Handi Behrič in Vlado Fejzič. Jesenski pejsaž ob Gradaščici na Trnovem v letošnji lepi jeseni je bil izbrani motiv za slikanje.
ZA ISKRICE V OČEH - JABLE
»Da imajo umetniki široko srce, so v primeru mengeških otrok dokazali večkrat.« To so uvodne besede Branka Liparja, predsednika UO ŠOLSKEGA SKLADA OŠ MENGEŠ, v zloženki za dobrodelno dražbo umetniških del. Avkcija slik, ki so nastale že v preteklem letu in so delno že prodane, je potekala na
gradu Jable 21. oktobra letos. S sredstvi od odprodaje slik se delno zagotavlja izvedba akcij za šolske programe, kot pomoč učencem, ki jih materialno šibke družine ne morejo same financirati. Prodaja je bila uspešna, nekaj neprodanih del pa lahko zainteresirani kupijo v Osnovni šoli Mengeš.
PO POTEH DO LJUDI - KRAŠNJA
25. oktobra smo se zbrali v OŠ Krašnja na medobčinskem srečanju likovnih društev iz Domžal, Krašnje, Mengša in Kamnika. Po kratkem nagovoru in dobrodošlici nas je Vera Beguš popeljala na ogled krajevnih značilnosti in znamenitosti po Krašnji. V jesenskem času je kraj s svojimi ohranjenimi starinami in detajli ter izredno zanimivo lego ponudil nekaj resnično lepih motivov za slikanje. Slikarji so se razpršili po šolskih prostorih, postavili svoja stojala in pričeli s slikanjem. Nekaj nas je obiskalo še okoliške kraje in fotografiralo zanimive naravne in arhitekturne scene.
Na srečanjih v Krašnji so slikarji vedno toplo sprejeti in vsi smo enotnega mnenja, da so Vera Beguš in ekipa iz Krašnje resničen zaklad tega kraja.
Barbara Rabič

kultura
PREDAVANJE MENGEŠKA BRAJARCA
V	Mengšu, ki slovi po eni najstarejših pivovarn, je bilo v četrtek, 6. novembra, v Galeriji klet predavanje Simona Smrkolja, ki je vsem navzočim predstavil začetke pivovarne, njene prevzeme in tudi njen propad.
V	Evropi se je pivo pojavilo že v času Rimljanov, ki so ga imenovali cere-visia, po boginji Ceres, zaščitnici pivovarstva. To pivo je bilo sestavljeno predvsem iz surovega žita, ki so mu primešali ostanke kruha in vode. V Evropi je k izboljšanju in podpori piva pripomogel sam Karel Veliki, ki je bil velik podpornik pivovarstva, zelo pa so pripomogli tudi menihi, ki so ga izboljšali tudi tako, da so moč piva označevali s križi. Velik napredek je povzročila industrijska doba, ki je pomenila za pivovarsko industrijo odkritje parnega stroja za mletje sadja in črpanja vode, uvedbo postopka pasterizacije, patentiranje zamaškov in drugih izboljšav.
Mengeška pivovarna je bila ustanovljena leta 1818 pri Kramarju v Velikem Mengšu. V svojem začetku so bili zaposleni štirje delavci, ki so zavarili na leto okoli 1920 veder (1086,72 hl). Leta 1833 je lastnik postal Janez, sin Mihaela Stareta. Janez se je z družino kmalu preselil v Spodnji grad v Mengšu, kjer je živel z ženo Marijo Stare, rojeno Wolf. Po njegovi smrti je pivovarno prevzela Marija in slabih 50 let po ustanovitvi je pivovarna proizvedla že 4800 veder, kar jo je uvrstilo na drugo mesto po proizvodnji v Sloveniji, večja od nje je bila le pivovarna Kosler. Po smrti Marije je pivovarno od leta 1890 vodil njen sin Julij, v njegovem času je pivovarna prerasla v industrijsko. Volovsko vprego je nadomestil parni stroj Lokomobil, češki hmelj pa so zamenjali s hmeljem iz Savinjske doline. Z letom 1890 prihajajo za pivovarno težki časi. V Kairu je umrl Julij Stare ml., ki je bil namenjen za naslednika, hči Marija pa se je poročila z nadporočnikom Emanuelom, s katerim je živela v tujini. Julij je močno zadolženo pivovarno zapustil otrokoma Mariji in Karlu. Ker je bila pivovarna močno zadolžena, je njeno vodenje prevzela Ljudska posojilnica Ljubljana, vse do leta 1906. Zaradi prve svetovne vojne, močnega padanja proizvodnje in velike podražitve piva se je poslovanje mengeške pivovarne zelo poslabšalo. Leta 1917 jo je od lastnika Karla in Marije kupila Ljudska posojilnica v Ljubljani kot poplačilo za dolgove očeta Julija Stareta. Kasneje jo je prodala Pivovarni Union, ki je takoj po nakupu preselila uporabno opremo. Še isto leto so
prodali pivovarno Grkmanu iz Ljubljane in nato Alojziju Kancu, ki se je moral obvezati, da 50 let ne bo imel pivovarne.
Menim, da so takšna predavanja za občane Mengša zelo dobrodošla, saj na tak način še bolje spoznamo bogato zgodovino svojega kraja. Tudi sam sem bil pozitivno presenečen nad tem, da je v Mengšu nekoč delovala tako uspešna pivovarna.
Luka Ropotar
MePZ POTUJE ^
Res je. 27. novembra 2008 potujemo v Prago. Po šestih letih skupnega dela se je naša zborovodkinja Nana Weber odločila, da si pevci zaslužimo preizkusiti svoje znanje v tujini. Prijavili smo se na zelo pomemben festival adventnih in božičnih pesmi v Pragi. Tekmovanje poteka že 18. leto in se ga udeležujejo pevski zbori z vsega sveta. Tako se bomo, kot edini zbor iz Slovenije, znašli v konkurenci 81 pevskih zborov
iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Francije, Grčije, Madžarske, Indije, Italije, Latvije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Rusije, Singapurja, Slovaške, Južne Afrike, Španije, Švedske in Ukrajine.
Zbori so razdeljeni v tri skupine, potegujejo pa se za zlato, srebrno in bronasto diplomo. Program ne sme presegati 16 minut izvajanja. Podelili bodo tudi posebno nagrado Petra Ebna - svetovno znanega velikega češkega skladatelja, ki je preminil v letu 2007.
Strokovna žirija bo pri oceni nastopa še posebej pozorna na tehnično raven predstavljenih pesmi: glasovno tehniko, intonančnost in ritem. Zelo pomembna je tudi dinamika, težavnost pesmi in umetniški vtis. Zato se zelo trudimo, da bomo čimbolj sledili dirigentki in pesmi zapeli na pamet, kar bi nam prineslo dodatne točke.
Posebna, denarna nagrada, bo podeljena najboljšemu dirigentu, ki bo predstavil pesem skladatelja, rojenega po letu 1950. Po tekmovalnem dnevu se bomo vsi zbori zbrali na trgu v starem delu Prage in skupno prepevali božične in adventne pesmi.
Pred nami je zelo zahtevna naloga, ki smo se je lotili z zagnanostjo in predanostjo, saj bi se svetovni javnosti radi pokazali v najlepši luči. Poleg rednih pevskih vaj sta za nami dve celodnevni vaji, kjer smo veliko pozornosti posvetili glasovni tehniki, ritmu, tempu, »barvnem« usklajevanju interpretacije itn.
Za podporo pri organizaciji tega projekta se zahvaljujemo Občini Mengeš in županu Francu Jeriču.
Olga Pavlin

šport
V SSK MENGEŠ PRED NOVO, ZIMSKO SKAKALNO SEZONO
Toliko, kot je bilo napisanega o našem klubu v prejšnji številki Men-gšana, že dolgo nismo brali. To me res veseli in mi daje spodbudo, da nadaljujem in vztrajam tudi jaz. Zelo vesel in prijetno presenečen sem bil, da je poleg mojega prispevka z najaktualnejšimi dogodki dodala svoj prispevek tudi Katarina Karlovšek. Lepo je predstavila bistvene dogodke na naši tekmi 18. oktobra, ki je z zamudo štela tudi za deseti memorial v spomin na Blaža, Mateja, Samota in Jano.
Nov odličen dosežek se je zgodil sočasno z mengeško tekmo. V Kranju so naši fantiči dosegli nov uspeh in kronali zaključek poletne sezone ter postali državni prvaki v ekipni tekmi dečkov do 15 let. Jaka Kosec (kot edini v svoji kategoriji) ter leto oziroma dve leti mlajši Aljaž Ogrinc, Anže Lanišek in Jan Pavc Alibabič so bili najmlajša ekipa na tekmi. Vsi štirje so se udeležili tudi posamične tekme in zasedli drugo, tretje, četrto in šesto mesto.
Če na hitro pogledamo dosežke naših tekmovalcev, se nam zdi vse super. A mislim, da vedno in z vseh gledišč ni čisto tako. Imamo ekipo z veliko izvrstnimi tekmovalci v srednjih starostnih kategorijah, sprašujem pa se, kje so tekmovalci s spodnjega in zgornjega starostnega razreda. Še v preteklih sezonah uspešni mladinci Peter Kurbus, Matjaž Pungertar in Jan Tomazin, ki so veliko obetali, so se nam trenutno izgubili v povprečju slovenskega skakanja. Upajmo, da je vzrok v mladostnih razpotjih in vihravosti ter da jih bomo že v prihajajoči zimi ponovno spodbujali v samem vrhu. Prav tako si želimo večjega števila najmlajših nadebudnežev, ki so osnova za zadostno število skakalcev v poznejših, višjih starostnih kategorijah. Od konca lanskega leta imamo v klubu novo vodstvo, ki je v slabem letu pokazalo, da se nanj lahko zanesemo. Ker sem s tem klubom v dvanajstih letih prejadral vse viharje in sem eden najstarejših članov, menim, da lahko dam tudi kako pobudo ali izpostavim svoje mnenje. Upam, da bom pravilno razumljen. V vseh teh letih se je v tem športnem kolektivu zgodilo marsikaj. Od ustanovitvenih težav, preko prvih pokalov, hude tragedije pri Naklem, do državnih in pokalnih naslovov in ne nazadnje do fenomenalne-ga naslova svetovnega prvaka. V te uspehe je bilo vloženega obilo truda, znanja, požrtvovalnosti _ Marsikdo bi rekel - vse lepo in prav, toda rad bi povedal, da je bilo trenersko delo v skoraj celotnem obdobju večinoma na plečih glavnega trenerja Aleša Selaka, ostali - pomožni trenerski kader - pa se je dokaj pogosto menjaval, občasno pa smo ostali tudi brez njega. Zaradi navedenega in pogoste Aleševe preobremenjenosti občasno lahko prihaja tudi do pomanjkanja pozornosti ravno tistim tekmovalcem,
ki za svoj preboj morda potrebujejo več treninga. Potrebno bi bilo ugotoviti, ali je vzrok pri težkem zagotavljanju zadostnega in stalnega trenerskega kadra premalo kvalitetnih strokovnih potencialov, premalo sredstev ali celo kaj drugega? S stalno pozornostjo in delom z vsemi selekcijami bi si zagotovili širšo paleto tekmovalcev v vseh starostnih skupinah ter večjo avtonomnost vsakega trenerja. Tako staro kot zdaj novo vodstvo sta bili sposobni iz nič ustvariti to, kar klub ta trenutek ima. Sledi le še dokončanje zadnje naprave in pod Gobavico bo
zrasel ne prav velik, a lep in sodoben skakalni center. Imamo zagotovljeno skoraj vso potrebno tehniko in infrastrukturo: snežne topove, teptalec, brunarico, kombi _ Imamo tudi zveste sponzorje in donatorje, predvsem pa privržence tega športa in kluba iz Mengša ter širše okolice. Želimo si, da bi klubu z dobrim in stalnim strokovnim kadrom uspelo ustvariti kvalitetne selekcije vseh starostnih kategorij.
Zato pričakujem tudi pomoč in razumevanje lokalne skupnosti s pristojnimi službami na občini, ki so nam že do sedaj stali ob strani. Mislim, da smo se za dosedanjo pomoč in sodelovanje dostojno oddolžili - tako kot športniki pač znamo: z odličnimi športnimi rezultati, ki so resnično predstavili kraj in Občino Mengeš tako v svetu kot doma.
Vabimo vse Mengšane in naključne sprehajalce, da si ogledajo nastajajoče skakalne objekte na Zalokah pod Gobavico. Veseli bomo vsakega obiskovalca in sogovornika in morda se utrne kaka skupna ideja. Upamo tudi, da bodo vrata občanov, ljubiteljev in podpornikov našega športa še vedno gostoljubno odprta, saj nam bo le tako zagotovljena moralna in materialna osnova za naše delo.
Jože Trplan
Podrobnosti in fotografije najdete na internetni strani: http://skakalni-klub-menqes.s5.net.
ZAKLJUČEK KOLESARSKE AKCIJE S KOLESOM NA DOBENO
V soboto, 25. oktobra, sta Športno društvo Skirca in Kmečki turizem Blaž na Zgornjem Dobenu pripravila zaključno prireditev kolesarske akcije S kolesom na Dobeno. V akcijo je bilo od 20. aprila do 30. septembra 2008 vključenih 56 kolesarjev in pohodnikov. Vsi skupaj so v letu 2008 opravili 1402 vzpona, kar v povprečju pomeni 21 vzponov na kolesarja. V moški konkurenci je zmagal Pavle Klemenčič, ki je zbral 120 vzponov, v ženski konkurenci pa Angelca Vajngerl in Mojca Kanduscher s 30 vzponi. Na prireditvi smo podelili 22 zlatih medalj (30 vzponov in več), 11 srebrnih medalj (od 20 do 29 vzponov) in 21 bronastih medalj (od 10 do 19 vzponov). Vsak udeleženec je dobil zasluženo medaljo, spominsko majico, praktično nagrado in kosilo. Praktične nagrade so prispevali: Redline d.o.o., Coca cola, Akrol, kolesarska trgovina Erdani šport, Lagoja d.o.o in Kmečki turizem Blaž.
Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje, hkrati pa vas vabim tudi drugo leto, da obiščete Zgornje Dobeno (gostilno Blaž), kjer vas bosta ob lepem vremenu očarala prijetna okolica in lep
razgled na domžalsko dolino in zasavske planine v ozadju. Na kmečkem turizmu Blaž lahko posedite v prijetnem okolju, se osvežite s pijačo in podkrepite z domačo hrano.
Se vidimo aprila 2009, ko začnemo z novo kolesarsko in pohodniško akcijo.
Jani Muha, predsednik ŠD Skirca
šport, mali oglasi
ODSLEJ V MENGEŠKI HARMONIJI TUDI KONGRESNI TURIZEM
V šport wellness hotelu Harmonija so v novembru še dodatno obogatili svojo ponudbo z dvema kongresnima dvoranama. S to
veliko pridobitvijo center Harmonija odpira nove možnosti v razvoju poslovno-kongresnega turizma v Mengšu.
Dve sodobno opremljeni konferenčni dvorani za izvedbo poslovnih srečanj sta bili dolgo časa velika želja vodstva centra, saj so s to pridobitvijo sklenili krog za celovito ponudbo poslovno-kongresnega turizma v centru. Zahteve za odlično izvedbo poslovnega srečanja so vse večje, organizatorji srečanj pa se vedno raje odločajo za lokacijo izven glavnega mesta, a kljub temu ne predaleč. V centru Harmonija so že dalj časa zaznavali potrebe po ureditvi konfenčnih prostorov, kajti tako lokacija kot tudi idealna vpetost centra v mirno, zeleno in naravno okolje kar sami po sebi kličeta po tej dejavnosti.
Vodstvo centra se zaveda, da ustrezna ponudba in lokacija bistveno pripomoreta k uspešnosti poslovnega dogodka, s celostno ponudbo storitev na enem mestu pa se lahko zadovoljijo želje še tako zahtevnega kupca storitev.
Še vedno pa center Harmonija ostaja prestolnica športa in razvajanja v wellness centru ter z namestitvenimi kapacitetami predstavlja v naši občini sodoben turistični center in središče ugodja.
Katarina Karlovšek
DEVETI TURNIR V METANJU PODKEV
25. oktobra smo v ŠD Loka organizirali že deveti turnir v metanju podkev. Udeležba je bila velika, saj je tekmovalo štirideset posameznikov, posameznic in otrok ter trinajst dvojic. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno, kar je pripomoglo k množični udeležbi. Pred slabim mesecem smo imeli v Mengšu pred »balin placem« povratni dvanajsturni maraton, ki so ga dobili mengeški metalci podkev in rezultat izenačili na 1 : 1. Udeležili smo se tekmovanja v podkvah na Hitovem sejmarjenju, kjer je bil kralj podkev spet iz Loke: že tretjič je bil to (po Marjanu Vrhovniku in Joži Pogorevc-Vrhovnik) tokrat Robert Pogačar. Še osem naših članov je prejelo laskavi naslov »car podkev«.
Vse to je verjetno pripomoglo k razširjenosti tega športa in posledično k
udeležbi na našem turnirju. Sistem turnirja je bil na izpadanje, s postavljenimi štirimi nosilci. Kot vedno je bilo ozračje naelektreno, še posebej, ker se je kar nekaj favoritov srečalo že v prvem in drugem krogu. Poslastica predtekmovanja je bila vsekakor dvoboj Robi Levec : Robi Pogačar. Zmagal je Levec, saj je imel v odločilnih trenutkih mirnejšo roko, kar pa mu ni pomagalo pri preboju med najboljše, kjer ga je zaustavil tretji na koncu tekmovanja, Peter Frantar. Končni rezultati
Mlajši: Nejc Anžlovar (že tretjič zapored), Anže Levec, Sebastjan Urmaž Ženske: Jana Lukan, Joži Pogorevc-Vrhovnik, Andreja Anžlovar Dvojice: Robert Pogačar, Šemso Avdič, Marjan Vrhovnik, Joži Vrhovnik, Peter Frantar, Alen Vrhovnik
Posamično: Marjan Vrhovnik, Matjaž Anžlovar, Peter Frantar
Za ŠD Loka Matjaž Anžlovar
PESTRO IN ZANIMIVO IZ ŠD LOKA
V mesecu septembru smo končali kar dva tekmovanji, ki sta potekali pod pokroviteljstvom ŠD Loka. V športnem parku smo v brunarici organizirali dve tekmovanji, in sicer tekmovanje v Vinar šnopsu ter tekmovanje v balinanju. Kartanja se je udeležilo 16 igralcev, balinanja pa 12. Tekmovanja so potekala zelo fer, predvsem pa se je pokazalo, da je v Loki veliko talentiranih balinarjev in kvartopircev. Rezultati - Vinar šnops: 1. Franci Kocijan, 2. Marko Testen, 3. Matjaž Anžlovar
Balinanje: 1. Marjan Vrhovnik, 2. Srečo Pogačar, 3. Dare Purnat Posebna zahvala sponzorju kartanja: podjetju Franci Kocijan s.p. (zmagal je čisto pošteno), ki je prispeval pokale in nagrade za turnir v kartanju.
Za ŠD Loka Matjaž Anžlovar
TOPOLCI SO ŠLI V NEBESA
ŠD Topole je v soboto, 11. oktobra, organiziralo jesenski pohod po Steklasovi poti. Ta pot je poimenovana po profesorju Ivanu Steklasi, ki se je rodil v Prelesju pri Šentrupertu in zapustil neprecenljiv vir informacij o kraju. Uradno je ta pohod že tradicionalno, devetič zapovrstjo, organiziralo ŠD Šentflorjan. Skupaj se je zbralo kar skoraj sto pohodnikov, ki jih je pot najprej popeljala mimo Križevega pota in Vesele Gore do gradu Škrljevo. Tam jih je pričakal vitez in jih povabil v muzej z viteško opremo. Nadvse zanimiv je bil tudi
spust v pravljično Koromandijo, kjer so zbrani poizkusili mlado vino, in spust čisto na dno, do ribogojnice, kjer so si privoščili veliko skledo ričeta. Vsi podkrepljeni z dobro hrano so se povzpeli kar v sama Nebesa, ki so bila tudi najvišja točka pohoda. Iz Nebes je bil prečudovit pogled na mesto in okolico Šentflorjana. Pot so pohodniki zaključili v Šentrupertu, kjer so jih pričakali godbeniki ter stojnice s kranjskimi klobasami in moštom. Pohod je bil za vse prav posebna izkušnja, še posebej, ker je bilo vreme naklonjeno, organizacija pa na visokem nivoju.
ŠD TOPOLE

gospodarstvo, oglasno sporočilo
REVOLUCIJA V OČESNI OPTIKI JE VISOKO INTELIGENTNA ZLITINA TITANflex
Zlitina TITANflex s svojimi izvrstnimi lastnostmi, izredno lahkostjo, trdnostjo in prožnostjo, visoko inteligentni material z učinkom spomina, izpodriva do sedaj znane in uporabljene materiale za okvirje očal v sodobni očesni optiki.
TITANflex - zlitina naše civilizacije
TITANflex je zlitina, na kateri slonijo največji tehnološki dosežki naše civilizacije. Titan je kemični element, ki smo ga doslej srečevali predvsem v visoki tehnologiji in robotiki ter vojaški industriji. Podmornice, nevidna vojaška letala, vesoljska plovila, formula ena _ so le nekatera področja, kjer so titanove zlitine osnovni sestavni material.
TITANflex je kovinska zlitina, ki - kot pove že ime - vsebuje titan. Je neverjetno trden in obenem neverjetno prožen. Zaradi njegove prožnosti so TITANflex sprva uporabljali pri izdelavi medicinskih pripomočkov za diagnostične in terapevtske namene, pa tudi v kirurgiji. Razlog za to: TITANflex je približno desetkrat bolj prožen kot konvencionalno prožno jeklo. Iz te izrazite prožnosti izhaja učinek »spomina kovine«. Ne samo to, TITANflex je poleg tega izjemno lahek. Tudi zaradi teh lastnosti TITANflex okvirji nudijo udobje brez primere.
TITANflex - zlitina s spominom
Kovinska zlitina TITANflex se že nekaj let zelo uspešno uveljavlja tudi v
očesni optiki. Visoko kvalitetni okvirji za očala, katere zaznamuje izredna lahkost, trdnost, visoko inteligentni material z učinkom spomina pa pomeni, da se okvirji hitro vrnejo v prvotno stanje, tudi po ekstremnih situacijah. Zaradi izredno primernih lastnosti okvirjev očal iz zlitine TITANflex ta material hitro izpodriva do sedaj znane in uporabljene materiale za okvirje očal.
TITANflex v očesni optiki - prožnost, trdnost in lahkost
Okvirji za očala, izdelani iz TITANflex zlitine, so na voljo v vseh boljših očesnih optikah, v vseh barvah in široki paleti designov, predvsem pa jih zaznamuje visoka kvaliteta, lahkost, prožnost in trdnost. TITANflex je približno desetkrat bolj prožen kot konvencionalno prožno jeklo, poleg tega je izjemno lahek, očesni okvirji s tovrstnimi lastnostmi pa nudijo visoko udobje. Do petdeset odstotkov so okvirji iz zlitine TITANflex-a lažji kot podobni kovinski okvirji, učinek spomina zlitine TITANflex pa pomeni izredno prožnost in tudi po upogibanju se okvirji za očala iz te zlitine povrnejo v prvotno stanje.
Okvirji iz zlitine TITANflex za moške, ženske in - še posebej priporočljivo - za otroke
Prožnost okvirjev za očala podaljša življenjsko dobo očal, še zlasti dobro pa se obnesejo pri mlajših in otrokih, kajti prožnost materiala je kos na-vihanosti naših najmlajših. Zaradi izredne upogljivosti nudijo tudi zaščito pred tiščanjem njihovih noskov ter varno in stabilno lego na obrazu, kar pomeni optimalno prileganje in optimalno udobje.
riTAvM/Zar®
NOVO! NOVO! NOVO!
RAZSTAVNO PRODAJNI SALON OPTIKE
-	MIKROSKOPI otroški, šolski, laboratorijski, industrijski
-	POVEČEVALNE LUPE enostavne in unikatne lupe, bralni pripomočki, tehnično povečevalne lupe
-	DALJNOGLEDI daljnogledi za šport in prosti čas, za lov, za kulturne prireditve in nočni daljnogledi
-	OKVIRJI ZA OČALA TITANflex, Bogner, Brendel, Humphrey's, Cio, Crush
-	SONČNA OČALA TITANflex, Bogner, Humphrey's, Cio, Crush
DARILNI BON
Za nakup nad 100,00 € - 25,00 f popusta Za nakup nad 250,00 € - 50,00 C popusta
s tem oglasom lahko izkoristite darilni bon, ki ga lahl^o unovčite v našem razstavno prodajnem saionu, do 31.12.2008.
Japijeva 12b, 1234 Mengeš, Slovenija I-	*	Tel.: -F386 1 723 01 80
1-VjCJM d.O.O. Tel/fax:+3861 723e4 00
http;//www.opti-com .si e-mail; info@opti-com,si
obvestila, oglasi
NAPOVEDNIK DOGODKOV V NLB POSLOVALNICI MENGEŠ
NLB dan seniorjev - 28. november 2008
V NLB Poslovalnici Mengeš bodo izplačilni dan pokojnin in obisk upokojencev popestrili z drobnimi pozornostmi. Več časa bodo namenili vprašanjem, svetovanju in predlogom. Izbrana ekipa komercialistov in svetovalcev se bo še posebej potrudila, da se bodo stranke v njihovi poslovalnici dobro počutile. Vsem, ki niso vešči uporabe bančnega avtomata, bodo predstavili delovanje in pokazali, kako se dvigne gotovina. Vsakdo bo lahko preizkusil tudi poslovanje prek spletne poslovalnice NLB Klik, ki med drugim omogoča tudi cenejše plačevanje položnic.
Razstava ekslibrisov
Do začetka decembra si v NLB Poslovalnici Mengeš lahko ogledate tudi razstavo ekslibrisov. Ekslibrisi so knjižni znaki, s katerimi označimo lastništvo knjige. Poleg latinskega napisa »exlibris« je ime in priimek lastnika in prijetna umetniška risba, ki po možnosti nekaj pove o lastniku. Razstava je mednarodna in jo je pripravila OŠ Moste-Komenda.
Drugi dogodki v decembru
Odprtje razstave otroških portretov učencev OŠ Mengeš v prostorih NLB Poslovalnice Mengeš.
Otroška igrica Toli - v četrtek, 4. decembra 2008, ob 17.30, v novih prostorih knjižnice Mengeš.
MODRIJANI
ADI SM01_AR ans. SPEV
ans, BRATOV POUANŠEK
ans. BUIV! MANCA ŠPIK PRIMORSKI FANTJE VESELI BEGUNJČANI
TA PRAVIH 6
ans. MLADI STOPARJI ans, ZARJA MARJAN ŠAREČ FOLKLORNA SKUPINA
PONIKVA pri Žalcu
voditelj in scenarist BORIS KOPITAR
po koncertu zabava z MODRIJANI
VSTOPNICE
PO POVZETJU 051/202-200
IflOSOKUÍSÍKTUU Ot.«l91«W Pire PCD SKAL0(II E391ZI1 DOMŽALE
01SlLU.'I)I>sov>lk>VEL£'llMluCl1''?21Ei;i MENQE& HIUMHOŽtCEOTttMSOM KRANJ
GMMJSm OWS o«, niiotata «»1 « 11
NOVOLETNI VIDEOMEH
IVO
ŠPORTNA DVORANA
KAMNIK
SOBOTA,20,12.0bi9-
•NAGRADE ZA OBISKOVALCE» POKROVITELJ PRIREDITVE
45 LET 0333mn
TRADICIJE
WÔRMANN SLOVENIJA SVET PRIKOLIC
EKSKIUZIVNI UVOZNIK ZA SLOVENIJO
TRISA d.D.o. • Begunje na Gorenjskem www.woermann.si
ZARADI OBNOVITVENIH DEL BO POŠTA MENGEŠ PRESELJENA NA ZAČASNO LOKACIJO
Pošta Slovenije bo 24. novembra letos zaradi obnove poslovnih prostorov Pošte 1234 Mengeš, na Trdinovem trgu 8 a, pošto preselila na začasno lokacijo na Slovensko cesto 28, v prostore nekdanje knjižnice Mengeš.
Pošta Mengeš pokriva območje z 2344 gospodinjstvi in opravlja vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo sta vključeni 402 gospodinjstvi, medtem ko ima 1942 gospodinjstev petkrat tedensko dostavo. Na pošti je dvanajst zaposlenih, od tega osem pismonoš. Delovni čas pošte ostane nespremenjen: od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
"MFf] OPTIKA \J \J GOLAVŠEK s.p.
20 let Vida Golavšek mojstrica očesne optike
Slovenska 30, Mengeš (v stavbi občine) tel: 01/723-79-68 Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16 -18 sobota: zaprto Hvala za zaupanje, se priporočam
Tjaša Aleš s.p. SLOVENSKA CESTA 24 (OBJEKT KARO) MENGEŠ
FRIZERSKI SALON, UMETNI NOHTI LIČENJE, PODALJŠEVANJE LAS
PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00-13.00 (DOGOVOR)
TEL.: 01/ 723 83 83, GSM: 031 557 730
LCD-TV SERVIS
Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03
wwwí.ínformacija.net/kenwooct-sharp-servis/ E-mail: avs.menges@siol.net
odprto od 9-12 in od 15-18 ure

horoskop
HOROSKOP ZA MESEC DECEMBER 2008
Oven
(21.03. - 20.04.)
Meseca decembra se vam bo izpolnila srčna želja. Duh prijateljstva se bo širil in trosili boste dobro voljo med ljudi. Po majhnih korakih živite svoje sanje. Poseben pečat vam bo dajala služba, pravzaprav bo tako, da boste ob zori novosti in ugodnih priložnosti. Ugodne trenutke boste doživeli tudi v dobrodelnih zadevah. Spoznali boste, da se dobro z dobrim vrača.
Bik
(21.04. - 20.05.)
Imeli boste veliko priložnosti in popolnoma od vas je odvisno, ali jih boste izkoristili ali ne. Odločite se in uvedite določene novosti ter naredite načrt za prihodnje leto. Uspehi se bodo lesketali kot zlato, mnogo svežine boste potrebovali v ljubezni. Zavedajte pa se, da iz majhnega raste veliko. Prijetnosti vas čakajo, če se boste odpravili silvestrovat v tujino.
Dvojčka
(21.05. - 20.06.)
Napredek meseca bo razbrati pri denarnih zadevah. Čeprav bo sprva kazalo nekoliko slabše, se vam bo nasmehnila sreča in s tem paleta ugodnosti. Delo in delovne aktivnosti vam bodo vlivale zaupanje. Popazite pa, da ne boste določenih stvari pometali pod preprogo. V ljubezni bo v osnovi zelo veselo in razigrano. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist.
Rak
(21.06. - 22.07)
Čeprav boste poizkušali zaščiti mnoge ljudi, ki so vam všeč in vam nekaj pomenijo, ne boste smeli pozabiti nase. Ljubezen bo tista močna iskrica, ki bo kot luč, ki sveti v temi. Ljubljena oseba vam bo stala ob strani, pogovori pa bodo magični ključ do uspeha. V vaše življenje bodo prihajali novi ljudje, ki vam bodo s svojo energijo okrepili zaupanje in vero.
Lev
(23.07. - 22.08.)
Igro usode boste igrali razigrano in tako se bo zdelo, da boste poplesavali po razpotjih življenja. Roko na srce, zvezde bodo na vaši strani. Na delovnem mesecu se bodo pokazali izzivi in ponosni boste na to, da prejmete tako pohvalo kot priznanje. V ljubezni se bosta v mesece decembru cedila med in mleko. Toplo ognjišče bo ogrelo tudi vašo dušo.
po svoji poti. Pravzaprav stvari ne boste več prelagali, ampak zavzeli jasno stališče. Pomembne vam bodo postale krajše poti in navezali boste prijetne stike. Praznični mesec december preživite harmonično in romantično. Na delovnem mestu bo veljalo, da se uspehi lesketajo v skupinskem delu.
Strelec
(23.11. - 21.12.)
Jasno si boste postaviti svoje cilje in naredili določene premike na razpotjih usode. Močan pečat vam bo dajala varnost, zanesljivost in delavnost. V primeru povečane delavnosti najdete tudi navdihe in voljo za naprej. Izstopala bo ljubezen, kajti srčni izvoljenec bo tisti, ki vam bo pravi zaupnik in prijatelj. Sreča se skriva globoko v vaši duši.
Kozorog
(22.12. - 20.01.)
Po majhnih korakih boste stopali naprej in osvajali tista znanja, ki so vam bila v preteklosti uganka. Blizu vam bo svet mistike, duhovnosti in ezoterične zakonitosti. Ko se boste umirili, boste upali sanjati in kovati načrte. Resnica je, da boste tudi zelo pridni in marljivi. Na osebni ravni sledi neka sprememba in novosti. Ojačala se bo tudi notranja moč!
Vodnar
(21.01 - 18.02.)
Če boste delali bilanco leta, no morda je še nekoliko prezgodaj, toda pri vas je vse mogoče, bo moč ugotoviti, da ste se iz svoje preteklosti veliko naučili in da ne boste ponavljali napak iz preteklosti. Ljubezen bo tista notranja simfonija in s partnerjem boste končno našli skupni jezik. Dogodki se bodo vrteli s svetlobno hitrostjo in na koncu leta sledi nepozabna zabava.
Ribi
(19.02 - 20.03.)
Niti usode boste povlekli tako, da boste imeli od vsega tudi sami koristi. Sreča se bo ojačala in nektar usode bo postal zelo sladek in prijeten. Cveteli bodo tisti predstavniki, ki so po duši in prepričanju umetniki in teh ni malo. Ljubezenska sreča se bo nasmihala tako samskim kot vezanim, seveda pa se boste morali za to odločiti. Veselo, zabavno in razigrano bo.
Zvezdni pozdrav!
Tadej Šink, horarni astrolog
Devica
(23.08. - 22.09.)
Meseca decembra boste naredili zelo pomemben prerez in ločevali tisto, kar vam je všeč in tisto, čemur ni tako. Zdelo se bo, da boste v zelo plodnem obdobju in da tako pridete stvarem tudi do dna. Močan pečat pridobite skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Odločite se in naredite korak ali dva naprej v ljubezni. Na delovnem mestu boste vajeti vzeli v svoje roke.
Tehtnica
(23.09. - 23.10.)
Učili se boste na drobnih napakah in pravilno bo, da se sprostite in da zaupate v oazo življenja. V zadnjem mesecu leta obstaja povečana verjetnost, da se boste ločili od tistih zadev, ki jih ne potrebujete in so vam v napoto. Partnerjeva podpora vam bo podarila upanje in kazala pravo pot. Kovali boste načrte prihodnosti in pri financah nekaj zdravega ravnovesja ne bo odveč.
Škorpijon
(24.10 - 22.11.)
Intelektualni izzivi bodo postali vaša strast in odločno boste šli naprej
Tadejev znakoskop za mesec NOVEMBER
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V	© © ©	€ € €	* *
Bik	V v v	© ©	€	* * *
Dvojčka	v v v	©	€ € €	*
Rak	v v	©	€ €	* * *
Lev	v v v	© ©	€ € €	* *
Devica	v	© © ©	€ €	*
Tehtnica	v v v	© © ©	€ €	*
Škorpijon	v v v	©	€	* * *
Strelec	v v	© © ©	€ € €	*
Kozorog	rr v	©	€	* *
Vodnar	v	© © ©	€ €	* * *
Ribi	v v v	© ©	€	* *

1 znak - slabo
2 znaka - dobro
3 znaki - odlično
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 11. decembra prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 11. decembra izžrebali nagrado in tolažilno nagrado.
Nagradi podeljuje agencija Hommage, Trzin. Prva nagrada je zgoščenka Anje Bukovec - Gemini, druga nagrada pa vstopnica za koncert Anje Bukovec, ki bo 23. decembra 2008, v GH Union v Ljubljani. Zgoščenko bo nagrajenec prejel po pošti, vstopnico pa prevzel na dan koncerta uro pred koncertom. Glavno nagrado prejme Janez Štrubelj, Hribarjeva 7, 1234 Mengeš, Francka Kragelj, Cankarjeva 6a, 1234 Mengeš. Nagrajenki bosta o nagradi obveščeni po pošti. Čestitamo!

obvestila

POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC OKTOBER
Sreda, 29. oktober 2008
Ob 16.13 so gasilci PGD Mengeš posredovali na Ropretovi ulici v Mengšu, kjer se je večje drevo naslonilo na gospodarsko poslopje. S pomočjo dvigala so drevo položili na tla in ga razžagali. Zamenjali so tudi poškodovano strešno kritino.
Gasilska zveza Mengeš
mali oglasi mali oglasi mali oglasi
Sest mesecev stara tigrasta muca je sterilizirana in zelo prijazna. Išče varen dom. Tel.: 041 270 949
Tri mesece star črn muc je zdrav in prijazen, ter igriv. Išče varen dom. Tel.: 051 33 48 48
Dobra dva meseca star muc, z nekoliko daljšo dlako, je zdrav in prijazen. Išče nov dom.
Tel.: 041 33 54 78
Tri mesece stara belo-tigrasta muca je zelo nežna, prijazna in zdrava. Išče skrben dom. Tel.: 051 33 48 48
Pet mesecev stara mucka, bratec in sestrica, sta zelo lepa, prijazna in zdrava. Iščeta skupen dom. Tel.: 051 242 667
Dobra dva meseca star črno-bel mucek je zdrav in prijazen. Išče prijazen dom. Tel.: 041 335 478
Štiri mesece star črn muc je kastriran in zelo navezan na človeka. Išče skrben dom. Tel.: 031 376 991
Tigrasta mucka, stara tri mesece, je zdrava in zelo prijazna. Išče varen dom. Tel.: 051 33 48 48
Zanimiva muca, stara pol leta, je sterilizirana in prijazna. Išče nov dom. Tel.: 040 858 059
Tri mesece stara tigrica je prijazna, zdrava in ima prav poseben, zanimiv mačji nosek. Tel.: 041 335 478
Zelo nežna muca, brez enega očesa (operativna odstranitev zaradi poškodbe) je že sterilizirana. Tel.: 040 858 059
Sterilizirani ljubki sestrici sta igrivi in iščeta skrben dom. Tel.: 040 561 114
Prikupna tigrasta mucka je stara tri mesece, prijazna in navajena mačje ter pasje družbe. Tel.: 041 230 616
Kupimo takoj vseljivo dvo do tristanovanjsko hišo. Tel. 041 421 359 po 17. uri.
N z'
Bolečino skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš.
Zahvala
Ob prezgodnji smrti
Marije Vidergar,
Ukarjeve Mimi,
se iskreno zahvaljujemo
sosedom za vso pomoč v času mamine bolezni, gospodu župniku Janezu Avseniku za lep obred, pevcem Zvona za zapete pesmi, patronažni sestri Sabini,
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje,
sveče, maše in darove ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni


\ /i
V spomin
Damjanu Čebulju
Že leta deset v grobu spiš, a v našem srcu še živiš,
ni dneva ni noči, da ne bi bil z nami ti. A žal ostala je praznina, ki hudo boli in vse molči, odkar tebe več ni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
J V
Zahvala
V 98. letu je tiho zaspala naša soseda
Frančiška Trdin,
roj. Osolnik, iz Loke pri Mengšu, Gasilska ulica 43.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom, osebju Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego, zdravnici Nataši, gospodu župniku Janezu Avseniku za lep cerkveni obred, pevcem Zvona za zapete žalostinke, cvetličarni Marjeta za cvetlične aranžmaje, praproščakom iz ZZB Mengeš ter Foto studiu Bobnar.
Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Matija Mušič
Zahvala
ob slovesu očeta, tasta, deda in pradeda
Antona Sitarja
starejšega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše.
Vsi njegovi
J V
V spomin
Maji Znidar,
rojeni Krničar
Ljubi mamici, ženi, hčeri, vnukinji, sestri, teti, snahi in svakinji!
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikoli se ne vrne, ko zasanjaš se v spomine, brez pomena za nas so razdalje, ker v naših srcih si, zato pot nas vodi tja, kjer živiš zdaj ti.
Mineva peto leto, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki ohranjate nanjo lep spomin in prižigate svečke ob njenem preranem grobu.
Vsi njeni
y v

BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMZALE-KAMNIK
V nedeljo, 21. decembra 2008, ob 19. uri,
vas vabimo v Kulturni dom Mengeš na sproščeno božično-novoletno druženje s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka, in solisti.
CENA VSTOPNICE: 10 EUR
Prodaja vstopnic: PZM Mengeš (tel.: 041/668-301), Špas teater Mengeš
Organizator: PZM - Podjetniško združenje Mengeš Pokrovitelj: Občina Mengeš
SPOŠTOVANE OBČANKE IN SPOŠTOVANI OBČANI,
VABIM VAS NA ODPRTJE NOVIH PROSTOROV KRAJEVNE KNJIŽNICE MENGEŠ, NA SLOVENSKI CESTI 30.
SLOVESNO ODPRTJE BO V SREDO, 3. DECEMBRA 2008, OB 18. URI.
Vabljeni!
Župan Franc Jerič