Celjska koča v težavah I Vročina polni zdravniške čakalnice ST. 52 - LETO 63 - CEUE, 4.7.2008 - CENA 1,25 EUR Mercator ©oddO®!? (mm Opekamiškd 9. Celje. tel. 03/423 60 00 sobotaJ2. julij ob 10. uri OKUSIMO POLETJE / nagradfio ircbanjc sobotaJ2.julijob11.uri Z Mercatonem v POLETJE! / nagradno žrebanje Oog&voma uretfnicaNT' Tatjana Cvjm SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA •PRODAJALEC Vois v I in Ž. M. PREmimCUA -EKOflOUtSKUEHNIK PTI PROGRAM [po iotM trgovsiri io6) VPIS B016. SEPT. 2m OB 16. PMVE:A6iTUfiAd.o.o.oadva7.Celje Tel: 031428 55 30 www.abitufa.si Želite, da so vaša okna bolj f^f jf^s^ varna in hkrati vaš prostor ^ 11 t ' ^ prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE (prezračevalni sistem GECCO) Mik d.O.o., CeljsKa cesta S5. 3212 Vojnik 080 12 24 www.mlk-ce.si Cel|e. Ljubljand Kanbor | Murska SotoU | Izola | Nova Gonca' Kranj Novo mesto Kdo pokopava vVojniku? Lanovz prodali fn si nato premislili Res so bili na morjul Brez anerianja nadzornikov ■POGODKI NOVI TEDNIK 'O.' .'•v UVODNIK Šola - stres naš vsakdanji "1 i' POLONA MASTNAK Po novem več nimamo počitnic, kar se sUši smešno» glede m to, da smo v julija običajno že globoko zajadrali vanje. Počitnikarji so dandanes krepko v manjšini SeStejmo tiste, ki se potijo ne le zaradi poletne vročine, ampak zavoljo čakanja na rezultate popravnih izpitov ali mature. Čeprav v zadnjih letih le še redke šole razpišejo omejitev vpisa. Poleg tega je v zadnjih letih število odličnjakov ne-norrnalno poraslo. Ali je naš Šolski sistem naenkrat začel proizf^ajati genije ali pa so to povzročili spremenjeni načini in kriteriji ocenjevanja? Preveč odličnjakov je deloma tudi vzrok, da se je ministrstvo lotilo prenove (tudi letos nabito polnih) gimnazijskih programov. Kam bomo z vso to blestečo »de-CO«? Še dobro, da ji nameravajo v Celja, »postlaä« z univerzo. Če se vrnemo k Šolskim reformam: tudi te dodobra okle-stijo počitnice. Nekoč smo bili učiteljem zavistni ravno zaradi dolgega brezskrbnega poletja. Nič več. saj jih z vsakim šolskim letom čaka toliko novosä z blagoslovom ministrstva, da se ne vidijo več iz strateških priprav nanje. Ravnatelji pa si razbijajo glave, kako vse to stlaäti v neko normalno obliko pouka. In se obenem, vsaj srednješolski, »zdba-vajo<^ rm primer z organizacijo zapovedane dijaške prehrane. Kdo je torej pod večjim pritiskom? UČertci in dijaki morda še pod najmanjšim. Dobm, preden me linčate, vsi se zavedamo, da je zaključek šolskega leta zanje stresno obdobje, ampak tako je že od nekdaj. Vsi smo morali preživeti tudi to. Če pa se vam stres zdi prevelik, se raje vpr^ajte. kdo ga otrokom povzroča. Kdo vrši nanje pritisk, kdo ima pričakovanja, ki morda niso realna, kdo jim vceplja, da bo konec sveta, če bodo v šoli manj uspešni? In ali so otroci res edini, ki so pod stresom? Kaj pa uätelji? Ne posplošujmo, ampak veliko je v zadnjih letih slišad o vsevednih starših, ki se poleg vsega silno spoznajo tudi na pedagogiko in ačUelje uspešno stiskaj v kot. Res, vsakdo ima svoje mnenje o vz^jnih metodah, ampak pedagoški proces je pa nekaj, za kar so se ti ljudje izobraževali (jaz si ne domišljam, da znam operi-radsl^ič) in za kar so plačani. Saj res, s tistimi odstotki, ki so sijih priborili z novo kolektivno pogodbo, so res postali bogataši... Vse želje, nesporazume in pričakovanja naj bi usklajevali ravnalelji. Njihova vloga se je v zadnjih letih še najbolj spremenila^ Kako naj izbirajo strani ob tem, da jih je sistem prekategoriziral v menedžerje. V tiste, ki ponoči ne spijo zaradi vsakega učenca posebej. Sredstva namreč pridobivajo glede na število učencev in dijakov, ki jih je vedno manj, generacije so številčno presneto šibke. Marsikje bo treba jeseni odpuščati... Toliko o stresu in brezskrbnih počitnicah. Krvodajalske akcije v juliju Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije, ki bodo: 10. julija v zdraWli§ču Dobrna, 17. julija v zdravstvenem domu Vransko, 22. in 23. julija v domu učencev v Velenju. 24. julija v šoli v Šenmipertu nad Laškim in 31. julija v šoli v Gornjem Gradu. Kri lahko darujete (udi vsak ponedeljek, torek in sredo od 7.30 do 10.30 uie na u^ansfuzijskem oddelku celjske bolnišnice. KRATKE-SLADKE m4 Komu gre bolje? "Biti župan je najboljši poklic na svetu. Sa) kar cvelita, tako vama gre dobro,« je predsednik uprave Banke Celje Niko Kač provokativno popihal na dušo vojniškemu in dob-janskemu županu Benu Podergajsu in Francu Salobirju. Onadva mu nista ostala dolžna: »Hja, tudi ti izvrstno izgledaš, očitno tudi tebi ne gre slabo.« »No, ja. V banki nam gre res kar dobro. Toliko denarja imamo, da ga še posojamo,« je priznal Kač. 4 P»- •I j JT Na Občini Laško bodo le danes in jutri sprejemali pripombe krajanov glede trese. Kot je povedal vodja oddelka za okeje in prostor Luka Pica], je pripomb in pobud krajanov ogromno, pn čemer je njihovo skupno stelisM, da se trase hitre ceste umakne iz urbanih okolij. Takšno stališ», lu se ge izražali pred časom tudi krajani na javni tribuni v Laškem, bo občina posredovala na ministrstvo za okolje in prostor. Šentjurčani bi jo imeli, Laščani ne Laška trasa hitre ceste )e za ŠentjurČane daleč od optimalne - Pripombe na ministrstvo do konca julija Kot je znano, je Občina Šentjur v teb dneh na ministrstvo za okolje in pro* stor vložila svoje pripombe v zvezi 8 predlagano različico tretje razvojne osi. Po njenem mnenju bi telitnej-Ši premislek in širši pogied morda celo prevesila tehtnico tretje razvojne osi sko-zi Kozjansko. Od države blagoslovljen predlog trase skozi Laško ne samo Šentjursko občino» temveč - ali predvsem - celotno subre-gijo Obostelja in Kozjan-skega pušča tam, kjer sta. Na nerazvitem repu države. Župani občin tega območja sol. i. vzhodno različico, skozi Kozjansko, skupinsko pod-prli oktobra 2005. Tako je bila predlagana tudi konkretna različica trase županov treh občin - Sevnice. Dobja in Šentjurja - ki bi jih trasa neposredno prečkala. Eden glavnih ai^umentov njihovih zahtev je, da bi omenjena hitra cesta od avtocestnega priključka v Dramijah do Šentjurja potekala po skupnem koridorju z na vezo valno cesto Dramlje-Senl-jur. Ta pa je že tako in tako v dodatnem programu nacionalnega programa izgradnje avtocest do leta 2013. Torej jo bodo gradili v vsakem primeru. S šentjurskim premogom trase bi se tako izognili neracionalnemu podvajanju na dveh vzporednicah. Omenjena navezovalna cesta bo tudi prevzela velik del prometa. In tudi stroškovno bi jo iz projekta morali izvzeti. Spregledali so tudi dva predvidena izvoza navezoval- ne ceste, Primož in Nova vas. Poleg industrijskih con, ki bi jih tako povezali, občinski prostorski načrt v prihodnje predvideva še dodatnih 40 hektarjev zazidljivih zemljiSč za poslovno-stanovanjske objekte, dolgoročno celo sto. Vsega tega po mnenju Šent-jurčanov niso dovolj ali sploh niso upoštevali. Po slabih cestah nbeiijo moiganl4€ v primeru, da ministrstvo njihovih pripomb ne bo upoštevalo, so pripravili korek-tume predloge. V program izgradnje iretjerazvojneosi naj bi vključili še izgradnjo 3B razvojne osi na relaciji Dram-Ije-Šentjur-Rogaška Slatina-Dobovec z dvema navezavama na Šentjur. Zagotoviti bi morali tudi ustrezno navezovalno cesto med Planino in Sevnico ter na re- Potem ko je Civilna iniciativa krajanov Laškega že pred časom zbrala 1201 podpis iu'a janov proti trasi hitre ceste skozi občino, je pod pisev minulih dneh zbirala tudi Civilna iniciativa za oživitev zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki jo vodi Drago Zupan. Članom omenjene CI se zdi načrtovana trasa nesprejemljiva, ker bt potekala skozi območje termalnih vrelcev, zaščitenega zdraviliškega parka, bazenski kompleks, s čimer bi močno okrnila razvoj zdraviliškega turizma v Rimskih Toplicah. S študijo načrtovanj srednja dela trase hitre ceste so v ponedeljek oa pobudo Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC) seznanili gospodarstvenike s Celjskega. V zbornici namreč menijo, da mora gospodarstvo pri tako pomembnih projektih bolj aktivno sO' delovati, kot je to počelo doslej. Posveta se je udeležilo okoli petnajst go^iodarslverukov in županov (med njimi niti enega ni bilo iz laškega), ki bistvenih pripomb o umestitvi trase niso imeU. »Bomo pa pozvali širši krog» da na osnovi gradiv in predstavitve študije ocenij kaj je za posamezno območje najprimernejša varianta,« je dejal direktor RGZC Jože Pušnlk. Okoljsko ministrstvo bo pripombe zbiralo do konca julija, pri čemer so »za konstruktivne pripombe pripravljeni rok tudi po-daljšatift, pravi Helena Šolar iz Direktorata za prostor okoljskega ministrstva. Ib sicer zagovarjajo laško traso, pri čemer bodo skušali traso umestiti v prostor tako» da bo za vse čim bolj sprejemljiva. laciji Kozje-Loke-Jurkiošter s priključkom na Rimske Toplice. Ustrezna navezovalna cesta bi morala biti z^otov-ijena tudi kot priključek na laško traso na relaciji Sent-jur-Breze-Vrh nad L^kim. »Perspektiva celotnega območja je turizem, za kar so potrebni boljša cestna povezava in dostopnost ter pritegnitev investitorjev, medtem ko je v zahodnem delu su-bre^je ob navezovalni cesti Dramlje-Šentjiu' predviden tudi razvoj večjih poslovno-industrijsl^ kompleksov. Za vse to bi bili vzpostavljeni op-timalnipogojizizgradnjo navedene cestne povezave. V nasprotnem primeru se bo razvojni zaostanek Še naprej pospešene povečeval.« so Se zapisali v pismu minisn-stvu. Ker so prebivalci v slabih po-gojih obsojeni na vsakodnevno vožnjo v večja središča, je »beg možgan« vsakodnevno dejstvo, medtem ko območje ostaja brez svojega naj- večjega kapitala - ljudi, kadrov in znanja. Vzgodbiiskanja prave poti za hitro cesto bi lahko uporabili besede nekega modreca, ki je dejal, da sta v življenju dve nesreči - srčne želje, ki se ne uresničijo, in tiste, ki se. A če je pri tem država že rekla zadnjo besedo, mnenja navadnih ljudi in raznih civilnih Iniciativ v šentjurskem primeru morda sploh ne bomo slišali. SAŠKA T. OCVTRK, BA Foto: KATJUŠA S Študijo trase hitre ceste skozi celjsko regijo so se včeraj seznanili tudi župani na seji sveta Savinjske statistične regije. Sprejeli so pobudo, da se v pripravo državo ega prostorskega načrta za 3. razvojno os Istočasno in enakovredno vključi tudi načrtovanje in Izvedbo navezuvahiih cest na 3. razvojno os. NOVI TIDNIK DOGODKI Vročina polni čalcalnice »Zaradj hude vročine in povečane vlažnosti beležimo znatno povečan obisk tudi na urgentnem oddelku, ugotavlja po dolgotrajni vročini strokovni vodja Intemistične prve pomoči v celjski bolnišnici» zdravnik Andrej Drozg. V zadnjih dveh dneh je na srečo spet nekoliko manj obiskov. Težave, ki jih imajo bolniki, so različne. Po eni strani gre za težave zaradi pretiravanja» predolgega izpostavljanja sončnim žarkom, dela v hudi vročini in pomanjkljivega zaiižitja tekočin. Po drugi strani gre zlasti za težave» ki jih imajo srčni in ledvični bolniki, pa tudi z boleznimi jeter. »Ti bolniki so na vročino veliko bolj občutljivi, njihovi obrambni mehanizmi so že sicer okrnjeni ter nimajo sposobnosti, da bi se na vročino odzvali normalno. Njihova osnovna bolezen se pogosto poslabSa, zaradi česar morajo poiskati pomoč pri zdravniku,« poudarja vodja intemistične prve pomoči- »V teh dneh je na prvem mestu vsekakor zdrava pamet,« Še opozarja. »Potrebno je izogibanje hudi vročini, zJasti neposrednemu soncu, pitje dovolj teko- čin, pri čemer izpostavljam, da je najboljša tekočina še vedno voda. fitje alkohola seveda odsvetujem, ker tudi moti obrambne mehanizme za borbo proti vročini. Če imamo možnost, priporočam hlajenje stanovanja oziroma hiše, klimatsko napravo, vendar odsvetujem pretiravanje z nizkimi temperaturami. Zelo pomembno je še, da so bolniki, ki jemljejo veliko zdravil, na primer srčni ali ledvični bolniki, posebej previdni. Če 80 v dvomih, naj se posvetujejo z zdravnikom,« svarijo iz bolnišnice. BilANE JERANKO Nova Cerkev z boljšo vodo Delavci VO-KA so v cevovod vstavili nove cevi, vkatere bodo v nasledniih dneh namestili tudi ultravtoietno napravo, ki bo temeljito razkuzevala vodo. Na območju Nove Cerkve so biii v sredo brez vode. Zaradi nujnih vzdrževalnih del na glavnem cevovodu iz Vitanja so morali ustaviti dobavo vode v naseljih Soc-ka. Zlateče, Homec, Vizore, Polže» Hre-nova in Razdelj. Razlog za zaporo so bila pripravljalna dela za vgradnjo naprave za uUravioletno dezinfekcijo pitne vode v cevovod. Naprava, ki je podjetje VO-KA stala 45 tisoč evrov, bo v priliodnje omogočala varnejšo oskrbo s pimo vodo. Kloriranje vode namreč ne zaleže toliko kot obsevanje z ultravioletnlmi žarnicami, ki »pomori« dosti več bakterij. Na tem območju bodo tako zaradi torkovega posega pili še bolj kakovostno vodo. Zaradi del je prišlo tudi do manjših motenj pri oskrbi s pitno vodo v viljeležečih krajih na celotnem osrednjem vodovodnem sistemu Celje. V času prekinjene dobave pitne pa je VO-KA ob pomoči gasilcev krajanom na območju Nove Cerkve zagotovil oskrbo z vodo iz cistern. BS, foto: MARKO MAZEJ VOLITVE Kandidata Zimsek in Preskerjeva Svoja kandidata za jesenske volitve je predstavil tudi celjski odbor DeSUS. V 5. volilni enoti bosta kandidirala Štefka Presker in Jože ZimŠek. Preskerjeva, nekdanja direktorica SploSne bolnišnice Celje, bo kandidirala v 2. volilnem okraju, ki ob občinah Štore, Dobrna in Vojnik obsega še primestni del celjske. Nekdanji župan Zimšek pa bo kandidiral v 3. volilnem okraju oziroma osrednjem delu občine Celje. BS Televizija u^^ vflčkotlOOTVpnvvnovnidJfljUnftotovtagi ~ flNTERNET ^^^ .hKrestidoMMb» Telefonija "^^tec^^ • možnost upor^ obKo^ «evfilie • poiuMAkm emfdju Dodotno Informacijo: 03 42 88 112 03 42 88 119 o-moll: lnfo@tumsek.net TU R N S EK Plaz v Brodeh nevarno grozi Plaz na Vranskem, ki se je pred slabim mesecem dni sprožil zaradi posegov ob gradnji stanovanj v Brodeh> se ni luniriJ. Zasipavanje območja nad novogradnjo Ljubljanskega Gradisa je učinkovaio le začasno, ni pa dolgoročneje ustavilo širjenje plazenja. Po sredinem ogledu geologa je za zavarovanje objektov nad gradnjo Sončni vrtovi nujna Čimprejšnja izvedba pilotne stene in zajetje voda na tem območju. Plaz se je, kljub sušnemu vremenu, razširil višje v pobočje in povzročil nove razpoke in poškodbe na vedno več objektih, prihaja tudi do dvigovanja tal. Trenutno je najbolj ogrožena živina v hlevu Goropevškovih. Na hlevu se razpoke vedno bolj Širijo, plaz grozi tudi štirim stanovanjskim hišam v bližini. Vranski štab civilne zaščite je včeraj sprejel nadaljnje ukrepe za sanacijo plazu in čimprejšnjo izvedbo pilotne stene. Pilote bo treba poglobiti in razširiti ter povezati med seboj v trajno konstrukcijo. 2Uradi malomarnega ravnanja izvajalca del bodo prizadeti občani iskali pravno pomoč, MJ www.radiocelJe.coin - št. 52-4. julij 2008 - KJE SO NASI POSLANCI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Celje zamudilo univerzo Dr. Siayko Gaber je na par-lamentarnih volitvah pred štirimi leti kandidiral v obeh celjskih volilnih okrajih in je Da listi LDS dobil precej visoko, približno četrti nsko podporo volivcev. »Vsakemu Človeku, ki se ukvarja s politiko, tako visoko izkazana stopnja zaupanja godi. Bil sem zelo vesel. Po nekaterih meritvah, ki so bile opravljene pred kratkim, je veliko tega zaupanja med volivci Se ostalo,« je rezultate pred štirimi leti pokomentiral Gaber, ki po lanskem izstopu iz LDS deluje kot nepovezan poslanec. Kaj bi šteli v dobro in kaj v slabo iztekajočega se mandata? Dobro je, da smo se uspeli dogovoriti o pokrajinah in da jepopravljena ustava. Slabega je v mojih očeh več, tudi to, da pokrajin nismo uspeli realizirati. Spadam med tiste, ki so prepričam, da jih nujno potrebujemo. Drugo je to, da delamo iz Slovenije podpovprečno državo. Vsaka malo večja zahtevnost nam gre na živce in povprečje se zajeda v vse pore in področja. Napovedovali ste kar nekaj naložb, predvsem to, da boste delovali v dobro celjskega območja... Rekel bi, da sem v tem mandatu manj uspeval kot v prejš-njih. Vedeti je treba, da sta bila LDS, pri kateri sem kandidiral, ter khib, v katerem sem preživel pol mandata, v opoziciji. In Še to, da se je tudi celjska oblast naslanjala na sedanjo koalicijo, tako da jI Je kar uspevalo. Mnoge od napovedanih naložb oziroma večjih projektov, recimo fakulteta za logistiko, so bile že prej začrtane oziroma so v bistvu iztek iz prejšnjih mandatov. Denar zanje je bil namenjen že v proračunih 2004 in 2005, torej že v mandatu Ropove vla'de. Ste pričakovali kaj poseb-nega oziroma kaj menite, da je Celje v zadnjem ob-dobju zamudilo? Bolj resen pristop k oblikovanju visokega šolstva. Manjkala je dovolj močna ekipa, ki bi se s Šolstvom v resnici ukvarjala in nekaj na-redila - čeprav teh, ki so delali na tem področju, nočem podcenjevati. Zaradi napačne politike sedanje vlade na področju visokega šolstva je bii namreč to Čas priložnosti in Celje bi se moralo potegovali za univerzo. Celje ni pravočasno skočilo na vlak, zdaj pa je konec evforije vi- Slavko Gaber Slavko Gaber, letnik 1958, je osnovno Šolo obiskoval v Dramljah, Le-skovcu in na Hudinji. Šolanje je nadaljeval na Pedagoški gimnaziji v Celju. Diplomiral je ria fakulteti za sociolc^ jo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, magistriral In doktoriral pa na filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno kariero je začel kot gimnazijski profesor v Škofji Loki in jo nadaljeval kot univerzitetni učitelj na pedagoSki fakulteti v Ljubljani. Na voli-tvah leU 2000 je bil izvo' l|eD za državnozborske-ga poslanca, starši in otrod pa ga najbolje poznajo kot nekdanjega ministra za Šolstvo, znanost In Šport. sokega števila univerz. Če bi imeli bolj prožno in močno ekipo, če bi imeli tisti, ki so ♦se ukvarjali s cem vprašanjem, večjo podporo in večje razumevanje, bi lahko naredili velik preboj, Ni rečeno, da bi univerza v Celju preživela, mogoče bi, mogoče ne, a tu bi le bila. Vendar se zdi, kot da se tudi na tem področju nekaj premika... Dogovarjanja trajajo žeze-lo dolgo, zdaj pa so zapeljana tako v desno, da je vprašanje, kaj se bo zgodilo. Boste kandidirali na jesenskih volitvah? Če le ne bo treba, ne bom. Edino, kar me lahko pripravi do ponovne kandidature, je še več neumnosti Janeza Janše, Te janšističnekoalidje je po moje v resnici dovolj. Nekateri me nagovarjajo, naj kandidiram na njihovi listi kol neodvisen poslanec. Odločil se bom. Če bom videl, da janšizem Še lahko ostane - ne skrivam svojega mnenja, da ni dober za Slovenijo. US inrww.novitediiik.coiii Trnovi je se Iz prej pretežno kmetijskega območja spreminjejo v jndusüil$l(o. Trnje v lipovem listu Trnovlje pri Celju doživljajo preobrazbo iz primestnega naselja v glavno mestno industrijsko cono Ko na zemljevidu Mestne občine Celje pogledate obris meja kra* jevne skupnosti Itnovlje» zagledate Upov list... IVnovlje so bile nekoč Dornbuchl ■ po nemško - s trnjem obrasel griček ali vzpetina (iz knjige Tmovlje skozi čas po priče^^-nju Tln^ Kocmurja). Lme kraja, nekoč celjskega primestja» danes vse bolj zraščenega z mestom, izvita torej iz tmja. In koliko je v tej, nekoč pretežno kmetijski krajevni skupnosti še tmja? In koliko lipovega Usta. srca? 7b smo preverjali ta teden in poiskaU zanimivosti. posebnosti, glavne probleme in načrte IVnovelj. TVnovlje so med večjimi krajevnimi skupnostmi v občini iDelje. In hkrati krajevna skupnost, v katero je z urbanizacijo Id razvojem Čas zarezal najbolj ostro In najbolj opazno. Poprej pretežno kmetijsko območje na mestnem preddveiju je najprej presekala avtocesta, kot ogromen tujek, kot davek sodobnosti. Vanj je nato zasekal še priključek na avtocesto, ki povezuje mesto in Ljubečno. Še huje je vanjo zarezala odločitev, da bo prav tam ena od najpomembnejših mesmih indusuijskih con. Če je pred davnimi leti gradnja silosov Klasja, pa centra Prevozništva in posodobljene plinarne ostala na predpraž- Članice dniitva upokojencev se radno rakrelralo na ruskem kegljišču. niku kraja» je zdaj gradnja toplarne, pa povsem nove industrijske cone v Gajih zarezala v kraj na dnigačen način. Preobrazila ga je iz poprej idiličnega primestnega naselja s Številnimi kmetijami v kraj, kjer niti na prste obeh rok ne preštejejo več kmetij. Trnovlje so nekaj prav posebnega. Živahne zaradi dogajanj v in- dustrijski coni ves dan» živahne zvečer, ko se kraj kar ne more umiriti, za povrh jim še njihova Zarja kaj dobrega zakuha. Ko posveti Zaija Pišemo seveda o kulturno umetniškem društvu ^ija (www.kud-zar-ja.si), na katerega d^avnosd so vkraju ponosni tako, da je Zarja že kar si- »Prav prizadevanja vseh krajanov, ne glede na to, v katerih društvih delujejo, 90 usmerjena k oblikovanju čistega in urejenega okolja,« pove ob našem obisku tajnica krajevne skupnosti Marija Steble, Id ji je po 30 letih življenja v tem krafu le uspelo, da jo imajo tudi starejši krajani že za domačinko. >»TfQovo pot do Tmoveljčanke sem prehodila,« pove. In doda, da je med največjimi krajevnimi priznanji zlata vrtnica celjskega turističnega društva za PGD Trnovlje in denarna nagrada krajevni skupnosti za urejenost objekta posebnega pomena. NMTEDMK vvdm kraju nonim za kraj sam. Zraslo je iz pra-v^ ^edališčapod kozolcem, v davnem letu 1946, ko je iz mizarske delavnice Košir nastal kulturni dom, društvo, ki je začelo tam delovati pa si je nadelo ime Zarja. Delovanje društva je še vedno r^eločljivo povezano z imenom Štefana Žvižeja, ki je bil prava duhovna in umetniška gonilna sila Zarje. Kot režiser je podpisal kar 56 društvenili predstav. TUdi dandanes so Zarjani neumorni. Ne mine leto brez vsaj ene otroške in ene ^edališke predstave za odrasle, vsako leto organi^rajo pustovanje, materinski dan in prihod Božička. Krajane žulijo zlasti težave» ki jih v kraj prinaša razvoj. Kol je povedal predsednik krajevne skupnosti Jože Smodej, so njihovi strahovi povezani predvsem z bližnjim začetkom delovanja toplarne, ki je pravzaprav sežigalnica. »Svet krajevne skupnosti je so^ašal z izgradnjo toplarne, vendar pod pogoji, da se ne bodo povečali vplivi na okolje, zlasti onesnaženost zemlje, zraka in hrup,« je povedal. Hkrati je opozoril na vse več prometnih zagat. Izgradnja avtocestnega priključka je izredno povečala promet v kraju, h koncu gre gradnja dveh stanovanjskih blokov, ki bosta po svoje tudi prispevala k povečanju prometa. TUdI gradnja Bežigrajske ceste, ki bo nekal^na logična navezava na napajanje objektov Regijskega centra za ravnanje z odpadki, industrijske cone Gaji In toplarne, je narejena šele na pol. Manjka most in navezava na avtocestni priključek. In tu je tisti kleč, kjer želijo krajani, ki so svoj del posluha s soglasji za gradnje že dali, le malo bolj pretanjen posluh občine. Od ročne briigalne do avta Izredno däavna so tudi dru^ društva - upokojenska, borčevsko, športno. Rdečega križa... V prvi vrsti pa prostovoljno gasilsko dništvo, ki deluje že 84 let. Poveljnik Anton Soršak spomni na bogato zgodovino društva, ki izvira iz prostovoljne čete. Ta je zrasla leta 1911 iz ukinjene godbe na pihala Slavček. 16. marca 1924 so na ustanovnem zboru vgostiini Bind ustanovili društvo* ki se je že istega leta JonSmodej poriašalo z ročno brizgalno, leto zatem pa so na lokaciji, kjer je večkrat prenovljen, obnovljen in dograjen dom tmoveljskih gasilcev še dandanes. Te dni so veseli kot že dolgo ne. Po večletnih prizadevanjih so minulo soboto s pravo slovesnostjo po silskih šegah prevzeli novo vozilo. Prilagojeno je sodobnim potrebam in novim potrdiam kraja, ki ga s svojo dejavnostjo pokrivajo. 108 članov društva se veseli vozila z \lsokotlačno črpalko in dstemo, v katero lahko na-toäjo 2.S00 litrov vode. Svoj del k utripu kraja prida tudi zelo dejavno društvo upokojencev, ki ga kot predsednik vodi Vlado Vodeb. V zadnjih 15 letih je za svoje člane pripravilo 68 izletov, na katerih je bilo kar 3.060 članov. To pomeni, da so še posebej »močni« pri tkanju družabnih vezi med članstvom. In to je v zlatem, tretjem življenjskem ot)dobjuše kako pomembno. Vodeb ob naštevanju aktivnosti društva ne pozabi na odlično sodelovanje 2 ostalimi društvi v kraju, na tradicionalna božično-novo-leina srečanja, prostovoljna dela v kraju, sodelovanje v akcijah za oc-vetličenje kraja in podobno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA V akciji NOVI TEDNTK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Jezerce v Šmartnem v Rožni dolini. Našo novinarko boste našli v soboto ob 19. uri na domačiji Kos, kjer ji bosle lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokUČite! Tmoveljčani so soglašali z gradnjo toplarne« a pod pogojem, da se ne bodo povečali vpfrvi ns okolje. Spomin na nekdanje čase, ko sa bile Tmovlje še vas. Pomembno je^ da otroku prisluhnemo »Čarobne paličice ni, osnovnih receptov tudi ne, najpomembneje je> da otrok ve, da smo zanj vedno tu,« pravi Adela \hašič Tovornik Medtem ko večina učencev in dijakov že uživa v brezskrbnih io razigranih počitniških dneh, je poiet-ni čas za nekatere njihove vrstnike poln skrbi, nezadovoljstva, razočaranja. Pri težavah, Id se zaradi slabih ocen in nezadovoljivega uspeha v šoli pojavijo pri otrocih in mladostnikih, psihologinja Adela VlaSiČ Tovornik» sicer za-poslena v osnovni $oli s prilagojenim programom Gla-zija, poudarja predvsem pomen pogovorov. Na vprašanje, kako otroci doživljajo posledice slabih ocen. neuspeh, odgovarja: »Njihova doživljanja so zelo različna in odvisna od tega, kako so na to pripravljeni in koliko posluha imajo za te težave starši. Zago- tovo vsak neuspeh zaznamu-je otroka, zniža njegovo sa-mozaupanje» zaradi česar se naslednjič težje spopade z novimi nalogami. Pomembno je, da starši otroku prisluhnejo. Nihče od otrok namerno ne dobi slabe ocene ali popravnega izpita, ampak do neuspehov običajno privedejo slabe delovne navade, nerednosi pri delu, morda brezskrbna razposajenost ob lepih dneh. Vsak otrok se s tem zelo težko sooči, zato je pomembno, da ga starši razumejo in poslušajo. Seveda to ne pomeni odobravanja vsega, temveč da si vzamejo čas in siišijo, kaj jim želi otrok povedati.« Kako se stiske otroka kažejo doma. kako jih lahko starši prepoznajo? Pri mlajših otrocih se pojavljajo močenje postelje, odklanjanje hrane ali celo pretirano hranjenje. Pri najstnikih gre na primer za pogoste glavobole, trebušne težave, nespečnost, dolgo bedenje in težavno jutranje vstajanje. Našteto najlažje opazimo, saj takrat, ko posameznik doživlja neko psihično stisko, to slej ali prej pokaže tudi telo. Poleg tega otroci morda tudi skušajo potožiti, a si starši ne vzamejo časa, da bi prisluhnili. Kaj lahko poleg pogovorov v primeru neuspehov Še ukrenejo starši? Z otrokom lahko naredijo načrt, pri Čemer se z njim pogovorijo, kakšne namene ima za prihodnost, kako namerava vse skupaj iz- peljati. Pomembno je, da otrok to sprejme, da »prihaja od njega«. S tem ga tudi naučimo, da je odgovoren za svoja dejanja. Da je pogovor učinkovit in se ne konča z nezadovoljstvom na eni strani ali celo obeh, obstajajo določena priporočila. Pomembno je, kako se starši pogovarjajo z otrokom, Ob odgovornosti in doslednosti moramo biti tudi spoSüjivi, s Čimer ne bomo nikoli zgrešili. Kadar je kaj narobe, moramo kritizirati dejanje in ne otroka. Potrebe otrok so tudi v sodobnem času enake - potreba po varnosti, ljubezni, samozau panju - medtem ko so drugačne okoliščine, ritem je hitrejši, vrednote so se spremenile, ampak še vedno je ODLICNJAKI Najuspešnejšim učenkam m ucencem iz laška ofaane, ki so vsa leta svojega osnovnosolskega nobreževanjs dosegali odHien uspah, ie župan Franc Zdolšek podelil občinska priznanja zlata patiea. (BA) Ob liancu letošnjega šolskega lota je taborsfu župan Vilko Jazbmsek pripravil sprejem za odllinjake osnovna iola in učence, ki so se izkazali na različnih tekmovanjih. (MJ) pomembno, da otrok lahko raste in se razvija kot osebnost, da ga spoštujemo. Otroci so različni in to moramo spoštovan. Velika prelomnica je prehod iz osnovne v srednjo šolo. Lahko to starši pomagajo ublažiti? Iz predvidljivega okolja, kjer je poznal učitelje in vedel, na katerega sošolca se na primer lahko zanese ter kako ga vrstniki sprejemajo, prihaja otrok v novo sredino in je izgubljen. Starši lahko v pogovoru z njim pogledajo situacijo in ga potolažijo, da bo med novimi sošolci prav gotovo na§el koga, s katerim se bo ujel Vsi se bojimo neznanega. Nekateri to sprejmejo kot izziv, za nekatere je to težava. Več se o tem z otrokom pogovarjamo, bolj izgubi težo in ni več tako strahotno. Pomembno je, da otrok ve, da smo zanj tu in se lahko na nas vedno zanese. Mora imeti občutek varnosti, sprejetosti in silšanosti. Ob omenjenem prehodu veliko staršev skrbi, ali bo otrok uspel opravljati vse obveznosti, bojijo se tudi, da ga ne bi zapeljala slaba drtižba Te skrbi so upravičene in pogosto povezane z odhodom iz kakšnega manjšega kraja v mesto. Predvsem mladi, ki nimajo tolikšnega samozaupanja, iščejo potrditev na različne načine. Krasno je, če imajo v srednji šoli možnost vključitev v kakšne krožke in lahko tam dobijo potrditev. Če je otroci ne dobijo, jo iščejo na nepravih mestih, na primer si najdejo družbo in ne obiskujejo pouka. Da bi bili sprejeti in bi nekam pripadali, so pripravljeni plačati visoko ceno. Kaj lahko v tem primeru naredijo starši? V najstniškem obdobju ponavadi več velja beseda vrstnikov, nekateri mladostniki se neželijo pogovarjati, se zaprejo vase. Ni recepta, so temne ulice, niso pa slepe. Včasih lahko na primer v kakšni družbi ali na družinskem slavju opazujemo otroka in vidimo, s kom najde slik, komu zaupa. Otroci slej ko prej spregovorijo. Da bi bil počitniški Čas kar najbolj prijeten in brez odvečnih skrbi tudi za starše, svetujete izdelavo posebnega načrta. Najsi bo mlajši otrok ali mladostnik, dobro je skupaj z njim narediti načrt in ga tudi zapisati. Kot starši moramo povedati, kakšne so naše predstave, kako bo oirok preživel počitnice, kaj bo počel, enako naj pove tudi otrok. Zatem je treba najti nek kompromis, skupno pot, da bo za obe strani sprejemljivo. Dobro se je tudi dogovoriti, kdaj bo otrok prihajal domov, in to na primer nalepiti na vrata ter se občasno spomniti. Tudi starši se moramo spomniti, kakšne dogovore smo sprejeli. Če vnaprej vemo, kakšni so dogovori. Je stvar lažja, ker se znamo orientirati in je manj konfllktnib situacij. Pogovarjajmo sel Na koncu bomo starši velikokrat dosegli svoje, ampak otrok bo zadovoljen, če bo upoštevan. In to je pomembno, da čuti zadovoljstvo in lahko soodloča o stvareh. MAJA GORJUP GOSPODARSTVO O cetis Zakulisni spopadi za toplice Terme Čatež uradno kupujejo sosednje toplice v Podčetrtku Vse kaže> da bodo Terme Olimia iz Podčetrtka Še nekaj časa državne. Dolgo napovedane včerajšnje dražbe za prodajo večinskega dr-žavnega deleža v Ljubljani namreč ni bilo. »Nasvi* denje pred naslednjo dražbo,« komentira dogajanje direktorTerm OiimiaZdrav-ko Počivalšek, ki je $ podjetjem Bioto v konzorciju za odkup državnega deleža. V torek, v bisfvu lik pred dražbo, se je nadzorni svet Kada odločil za preklic dražbe, kjer bi prodali skupni 53-odstotni delež Kapitalske dnižbe. Slovenske odškodninske družbe in Slovenskih železnic- »Kapitalska družba je nato takoj sprožila postopke za preklic cfražbe,« so nam odgovorili iz Kada. Zanimivo je, da dražba, ki bi se morala začeti včeraj ob 10. uri, ob napovedanem Času uradno $e ni bila preklicana. »Razlog za pceklic dražbe so prejele ponudbe, ki so cenovno na viSjih ravneh, kot je izhodiščna raven izklicne cene na dra^i,« pojasnjuje Mojca Trknian iz Kadovega oddelka za strateško komuniciranje. Objavljena izklicna cena delnice za odpovedano dražbo je znašala 45 evrov. »Pri oceni tveganj o tem, ali bi lahko zizvedbo dražbe prišlo do situacije, ki bi posledično pomenila, da prodajalci niso iztržili optimalne cene, smo ugotovili, da tveganja obstajajo, kar je tudi ključni dejavnik za preklic dražbe,« pojasnjuje Trkmanova. Neuradno naj bi imeli v Kadu ponudbo prekmurske družbe Finander, ki nudi za delnico Term Oli-mia 50 evrov, pri vsem skupaj pa naj bi bilo veliko za- kulisnih spletk, tudi poDtiČ-no obarvanih. V javnosti so nekaj časa namigovali, da naj bi bile v Finandrovem ozadju Terme Čatež. Terme Čatež .očitno niso (več?) za skrivalnice, saj je nadzorni svet vča-težu predvčerajšnjim pooblastil upravo družbe za nakup delnic Term Olimia. »To je že tretja odpoved dražbe,« komentira zadnje dogodke Zdravko Poč ivalšek, »Očitno so kandidati, ki kupujejo državni delež, takšni, da se prodajalci ne odločijo za izvedbo dražbe«, dodaja Počivalšek. In kaj sledi? Uprava Kada je predvčerajšnjim že predlagala nadzornemu svetu, da prodajalci pristopijo k podpisu novega delniškega sporazuma, ki ga je že posredovala Slovenskim železnicam in Sodu. BRANE JERANKO Delitev dobička Etoia Btot je lani »pridelal« 10,8 milijona evrov dobička, večino, 8,2 milijona» ga bo ostalo nerazporejenega. Za dividende bodo namenili 998 tisoč evrov, kar pomeni, da bodo delničarji za delnico prejeli 3,92 evra. Razliko med zneskom, namenjenim dividendam, ter nerazporejenim dobičkom bodo uporabili za oblikovanje statutarnih in drugih rezerv. S kolikšnim zneskom so delničarji nagradili delo uprave, niso sporočili, šest članov nadzornega sveta pa so nagradili s 134 tisoč evri. RP banka celje Koliko je dovolj za Lanovž? Ker naj bi celjska občina za zapuščeni dvorec iztržila premalo, bodo dražbo ponovili v torek je büa dolgo pričakovana javna dražba za prodajo celjskega dvorca Lanovž, ki je na križišču med Lavo in Otokom. Dvorec je bil za najvišjo ponujeno ceno prodan celjski ne-premičninski družbi Maksimilijan, pristojna občinska komisija pa je nasled-nji dan prodajo ustavila. »Naše podjetje ima s tem dvorcem velike načrte, imamo velik čut za obnovo kulturne dediščine,« je takoj po »uspešni« dražbi povedal prvi mož Maksimilijana. Aleksander Jančar. »O tem, kaj točno bomo tam uredili, se bomo dokončno odločili v prihodnjih dneh,« je odgovoril na vprašanje o konkretnih načrtih. Za nakup dvorca so se na dražbi potegovali kar trije po-nudniki, med njimi žalsko podjetje Mirabel, ki je imelo zaradi lani sklenjene najemne pogodbe predkupno pravico. V Mirabelu, kjer so si prizadevali, da bi v Lanov-žu uredil lepotno kliniko ter nudili zdravstvene usluge, [zida javne dražbe niso želeli komentirali. Direktor Ivan BednjiČki |e povedal le, da bodo o lokaciji za svoj izvirni projekt razmislili, saj si za njegovo uresničitev v knež-jem mestu neuspešno prizadevajo že dve leti*. Po dražbi so bili najmanj zgovorni v Mestni občini Celje, kjer »zaenkrat niso želeli dati podatkov«. Tako so se odločili v pristojni občinski komisiji ter napovedali, da bodo uradni sklep izdali v osmih dneh. Naslednji dan po dražbi je Mestna občina Celje poslala obvestilo za javnost, ki ga je podpisal predsednik Komisije za vodenje in nadzor postopka pridobivanja, razpolaganja in upravljanja stvarnega in finančnega premoŽenja MOC. Sandi Sendelbah. »Postopek prodaje omenjene nepremičnine se ustavi,« Vhod v dvoroc l.anon. kulturni spomenik na pragu središča Celja. Vsi bi radi podrtijo, ki je na odliSnf lokaciji, vendar potrebna visokih vlaganj. piSe v obvestilu. In zakaj? »V razpisnih pogojih si je prodajalec, Mestna občina Celje, pridržal pravico, da lahko do sklenitve pravnega posla postopek prodaje ustavi. Komisija je ugotovila, da je bila dosežena cena prenizka,« omenja Sendelbah. »Odločitev komisije komentiram zelo na kratko: da se je v tem pogledu zmotila oziroma je ravnala napak,« je včeraj njeno odločitev komentiral Jančar. Vprašali smo ga, kakšna je bila ta prenizka cena, vendar o konkretni številki ne želi govorili. O ceni, ki so jo dosegli na torkovi javni dražbi, ne dajejopodatkovniti v občinski. SendelbahoNi ko-rmsiji. Tako je zaenkrat znana le javno objavljena izklic- na cena Lanovža, kije znašala pol milijona evrov. Kot smo poročali, je nekdanji Rakuschev lovski dvorec vdenaciooalizacijskem postopku» Mestna občina Celje pa ga prodaja po dogovoru z denadonalizacij-skim upravičencem. Temu bo, v primeru vrnitve, izplačala odškodnino. Lanovž, ki je na odlični lokaciji, je v slabem stanju ter potreben temeljite obnove. «Prodaja navedene nepremičnine se bo, v skladu z zakonskimi določili, ponovila,« so napovedali v občinski stavbi. BRANE JERANKO Foto: KATJUSa ötüll paring 2 najboljšim vhusm INTERVJU Misija: Univerza v Celju Katja Esih: »Nova univerza ni prioriteta države> zanesti se moramo sami nase!« Pred Regijskim Studijskim središčem Celje (RŠS), ki so ga ustanovile občine v regiji» z namenom, da ši-ri mrežo visokošolskih zavodov, je največji izziv do zdaj. Zmeraj pogosteje je slišati» da si Celje prizadeva za ustanovitev univerze. »Ogromen zalogaj, ob katerem se moramo zavedati, da se bomo morali zanesti na lastne vire« Realna možnost je univerza v javno-za-sebnem partnerstvu,« pravi direktorica študijskega središča Katja Esih. Odločitev za prevzem funkcije po zapletih s prejšnjim vodstvom, ki so vrgli senco tudi na študijsko središče, verjetno ni bUa lahka? Zadeve so se vmes umirile. Odločila sem se sprejeti izziv, ki zahteva koordinacijo številnih interesov. Sodelovati s toliko strokovnjaki in delati na področju, kjer je prepletenega toliko znanja, je velika odgovornost. Se zmeraj se ne morete popoln oma rešiti vprašanj o upravičenosti obstoja, o dejanski vlogi središč ... Mislim, da smo svoj obstoj več kol upravičili, dokaz za 10 so novi visokošolski zavodi, ki že odpirajo vrata in listi, ki smo jih uspešno pripeljali do postopka akredi-tacije. Regija nekakšen vsesplošni preyed nad stanjem v visokem šolstvu potrebuje in to je tudi ena naših nalog. Pa še terciarno izobraževanje v regiji se je v zadnjih letih oaraviiost razcvetelo. Absolutno, ravno o tem govorim. Po naših podatkih je v celotni regiji že okoli 6.900 študentov v višješolskih in visokošolskih programih, v slednjih okoli 3.500> kar je izjemna Številka. Univerza v Novi Gorici ima na primer le okoli 8Q0 študentov, Univerza na Primorskem nel^j čez 6 tisoč. Trend ustanavljanja, ki je ena glavnih nalog središča, očitno še ne bo pojenjal. Ravno pred dnevi je bil podpisan sporazum o nadaljevanju aktivnosti za ustanovitev fakultete za glasbo v Velenju, sicer pod okriljem mariborske univerze, regijsko središče je zgolj pomagalo pri koordinaciji. Naš prvi »pravi otrok«, naša referenca pa je visoka šola za varstvo okolja s sedežem v Velenju, ki bo letos sprejela prve študente; ustanavljanje je bilo v celoti naš projekt. Za visoko zdravstveno šolo, ki bo sedež imela v Celju, je akredi-tacija že v teku na svetu za visoko Šolstvo in upamo, da se bo postopek zaidjučil do konca leta. Verjetno se bomo najprej usmerili k ustanavljanju visoke šole s področja tehniških ved. V gospodarstvu vJada pomanjkanje teh kadrov. Upamo, da bomo z regijskimi strokovnjaki iz ekspertne skupine za ustanavljanje uspeli ustvariti kakovosten in predvsem mladim privlačen program Študija. Ali ni ustanavljanje novih zavodov svojevrsten paradoks ob dejstvu, da se že sedaj nekatere srednje in visoke šole naravnost pulijo za vsakega dijaka. Študenta? Ob tem, da se bodo v srednje Šole ra\mokar vpisovale Številčno najbolj Šibke generacije. Imate prav, vendar imamo na drugi strani primer visoke Šole za varstvo okolja, kjer smo razpisali 50 mest, prijavilo pa se je 100 bodočih Študentov! Če je program torej dovolj privlačen Hkrati je to za nas dokaz, da smo se pravilno odloČili, ko smo izbrali program, ki je med prvirni tovrstnimi v Sloveniji. Tema je zanimiva in aktualna. zaposlitvene možnosti pa tudi dobre. Kar se tiče ostalih visokošolskih zavodov, bo pač odločala kakovost, (la začetku, ko se še ne moreš hvaliti z uspešnimi diplomanti, je treba iskati druge poti. Veliko doprinese tudi dostopnost študija. Stroški bivanja v univerzitetnih mestih so ogromni, mnogi sicer uspešni dijaki si študija v Ljubljani preprosto ne morejo privoščiti. Tem moramo ponuditi privlačne programe v sami regiji. Se vam zdi, da greste s širitvijo ponudbe v pravo smer? Da ne bomo v regiji »proizvajali« diplomantov, ki nam bodo potem pobegnili drugam? Zelo dobro smo informirani o tem, kaj regija potrebuje. Pri varstvu okolja, na primer, gre nedvoumno za usmeritev celotne regije, ki je glede ekološkega inženiringa in dosežkov, naložb in vloženih sredstev na tem področju gotovo med najbolj prizadevnimi ter razvitimi v Sloveniji. Oblikovati program, ki bo ponudil visoko kvalificiran kader, ki bo hkrati izkušen še v praksi - in štu- dentje bodo na terenu dejansko preživeli pol zadnjega letnika - je bila logična odločitev. Ravno tako premišljena je poteza ustanavljanja visoke zdravstvene šole. Pobuda je prišla s strani srednje zdravstvene šole, na kateri v Celju že tako letno maturira okoli 200 dijakov, potrebe je izrazila celjska bolnišnica, nato se je izkazalo, da takšen strokovni kader krvavo potrebujejo InŠtitucije po vsej regiji- Ni bojazni, da bi diplomanti ostali brez dela. Vse bolj glasne in jasno izražene so pobude za ustanavljanje univerze. Največji optimisti jo vidijo vC^ lju že čez pičli dve leti!? (Premor)... jaz bi bila pri napovedih raje bolj previdna. Pogoji za ustanovitev univerze so trije visokošolski zavodi na treh različnih študijskih področjih ter z razvitimi in akreditiranimi pro-giami na vseh treh stopnjah; dodiplomski in obema podiplomskima. V regiji sicer imajo sedeže trije samostojni zavodi; poleg šole za varstvo okolja še mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter visoka komercialna šola, ki bi bile potencialne članice bodoče univerze. Vendar moramo računati na to, da gre za različne ustanovitelje z različnimi Interesi. Se en ključni podatek; razen v primeru mednarodne fakultete gre za strokovne šole, ki niti nimajo možnosti za razvoj doktorskega študija, ki ga univerza mora zagotoviti. Id to verjetno še ni vse... Še zdaleč ne. Razviti bo treba znanstveno raziskovanje, iz katerega črpa vsaka dobra in uspešna univerza. Zagotoviti še malo morje drugih podpornih dejavnosti, kot so študentski dom, ostala infrastruktura, urediti javni prevoz. Predvsem pa je mesto z visokošolskimi zavodi treba narediti privlačno študentom. Jim ponuditi tisto nekaj več, kar bo dvignilo kvaliteto življenja in zaradi česar se bodo v Celje, Velenje. radi vračali. Je Celje pripravljeno na takšen izziv? Raje bom rekla, da se pripravlja. Če bo do ustanavljanja univerze prišlo, mislim, da se bodo vrste strnile, govorim predvsem o občinah v regiji. Po drugi strani je veliko naklonjenost projektu izrazilo gospodarstvo, denimo iGub podjetnikov Zlato-rog. Regionalna gospodarska zbornica Celje. To je pomembno, saj je veliko vprašanje, ali bo morebitna univerza v Celju javna univerza. Za to obstaja precej majhna možnost. To pomeni, da ustanoviteljica verjetno ne bo država in zato tudi ne bo zagotovila potrebnih sredstev za izvajanje študijskih programov in potrebno infrastrukturo. Večja verjetnost je univerza v zasebno - javnem partnerstvu, kar pomeni, da bodo študijski programi, ki bodo uspeli kandidirati za Katja Esih je funkcijo direktorice Regijskega Študijskega središča Celje nastopila 1. avgusta lani in ima petletni mandat Mladost je preživela v Parižljah pri Braslovčah, nato obiskov^ Srednjo ekonomsko šolo Celje in diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prve delovne izkušnje si je nabirala v podjetju za račimalniški inženiring Eurocom v Levcu, nato dve leti v Ljudski univerzi Žalec. Zaposlenim v študijskem sred^u se je pridružila kmalu po njegovi ustanovitvi v letu 2002. Področje visokega šolstva jo je aneraj veselilo, tudi takrat, ko je še delala kot svetovalka, zato je po temeljitem razmisleku spr^ela funkcijo direktorice. Sicer že deset let z družino živi v Celju; sin Jaka je star šest let in pol, Nace pa jih šteje tri. koncesijo, financirani s strani države, potrebno infrastrukturo, prostore in opremo, pa bo treba zagotoviti iz drugih virov. Katerih virov? Gospodarstvo, občine, torej tisti, ki so za ustanovitev najbolj zainteresirani. RŠS lahko zagotovi nekaj osnovnih zagonski sredstev iz tistega. kar pridobi od občin, potem bo treba iskati druge vire, kot so na primer evropska sredstva. Spet bom navedla primer visoke Šo)e za varstvo okolja; Mestna občina Velenje je zagotovila prostore in infrastrukturo, zeio veliko (inančno pomoč pa podjetje Gorenje. Tovrstna podpora je ključnega pomena. Zakaj ravno univerza? Zakaj bi Šli z glavo skozi zid? Ali ni mreža kvalitetnih visokih šol po regiji povsem dovolj? Poglejte, ko se neko središče z ustanavljanjem novih visošolskih zavodov začne krepiti in razvijati, je nekako logična njihova povezava v univerzo. Na ta način je laže voditi kadrovsko politiko; senat univerze ima pristojnost habilitiranja visokošolskih učiteljev, sicer mora posamezni zavod za vsako habilitacijo pridobiti soglasje sveta za visoko šolstvo. Poe- nostavi se tudi postopek akre-ditacije visokošolskih programov. Nenazadnje je povsem nekaj drugega, če nek zavod v mednarodnem prostoru nastopa samostojno ali kot del univerze. Sicer pa to ne bi bila prva zasebna univerza v Sloveniji, eno imamo že v Novi Gorici. Če bo univerza zasebna, potem ji v postopku akredi-tadje ostale univerze ne bodo mo^e metati polen pod noge. Kot vemo> se takšne stvari zaradi vse večje konkurenčnosti tudi dogajajo. O tem bi se dalo marsikaj povedati, ampak bom diplomatska. Recimo, da se obstoječe univerze dejansko zmeraj bolj zapirajo, postavljajo svojemu kadru konkurenčne klavzule in jim prepovedujejo sodelovanje z ostalimi ustanovami. Ustanavljanje in razvoj študijskih programov v takšni »klimi« sta zmeraj težja. V vsakem primeru vas čaka veliko dela v prihajajočem obdobju. Koordinacija priprav na ustanavljanje univerze bo na plečih RŠS. Vse nas Čaka veliko dela, računati bo treba na vse skupne razpoložljive moä. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ 8 CEUE I Store | MOVI TEDNIK Težave na Celjski koči Celjska družba Ibristič-no rekreacijski center, ki upravlja s Celjsko kočo in tamkajšnjim območjem, je lani ustvarila dobrih 300 ti* soČ evrov dobička. Toda, če ne bi prodali zemljišča, ki so ga dobiJi kot pravna naslednica nekdanjega Lokal* nega podjetniškega centra» bi poslovali $ približno milijonom evrov izgube. Zlasti na to so opozarjali celjski mestni svetniki, ki so poslovanje te družbe obravnavali v vlogi skupščine, saj je občina stoodstotna lastnica TRG. Čeprav je župan Bojan Šrot opozarjal, da so že pri snovanju družbe načrtovali triletno poslovanje z izgubo. saj naj bi bil tak normalen zagonski čas za uveljavitev In zagon hotela, se svetniki niso strinjali. Nepremičninski posli pač ne morejo biti rešitev za poslovanje gospodarske družbe, ki se ukvarja s turizmom. Prav lako so svetniki negodovali zaradi stroškov, ki jih je imela družba z dodatni- mi deli, s katerimi so popravljali med projektiranjem in gradnjo zagrešene napake. Predvsem pa so opozarjali, da je nadzorni svet predlagal revizijo poslovnega načrta družbe za letos. kJ še vse preveč temelji na zim- ski, torej smučarski sezoni. Družba s približno 40 smučarskimi dnevi na leto pač ne more preživeti. Več naporov in domiselnosti je zato treba vlagati v razvoj letnega turizma in tudi naložbe prioritetno usmerjali v dejavnosti, ki lahko dolgoročno zagotovijo obstoj in razvoj družbe. Zato so direktorja Edija Krajnika zadolžili, da do jeseni pripravi vsaj dveletni poslovni načrt s poudarkom na razvojnih načrtih za 9 mesecev sezone, ki ni smučarska. Prav tako so vsi razpravljavci opozarjali, da ima družba kar 1,3 miiijona evrov dolgoročnih obveznosti, prve anuitete pa bo morala odplačati že prihodnje leto, vsak mesec po 15 tisoč evrov. Svetnik Zdenko Podlesnik je v razpravi celo dejal, da ne bi rad bil v koži direktorja dru^)e Krajnika» ki je na to odgovori], da se v bistvu strinja, le da ima morda nekoliko tršo kožo. »V to delo, ki je res težko, sem vstopil bolj nepričakovano. Mislim tudi, da je prava usmeritev za družbo, da se pri načrtih bolj usmerimo v nezimski čas. Prihodnost vidim» podobno kot tudi druga viš jeležeča smučarska središča predvsem v razvoju te ponudbe.« BRST, foto: KATJUŠA Kovinske plošče za pogumne Na osmem veteranskem srečanju na Svetini nad Što-rami, so ga pripravili veterani vojne za Slovenijo ter NOB, se je zbrala množica ljudi. Med njimi so bili predvsem ob^ni ŠioT in Celja. Posebno pozornost je vzbudil nastop protokolarne čete Slovenske vojske, ki med drtigim nastopa ob državniških obiskih. Oba osrednja govornika, obrambni minister Kari Erjavec in celjski župan Bojan Šrot, sta opozorila na vrednote uporništva, prireditelji pa so poskrbeli tudi za bogat kulturni program. Med različnimi priznanji je policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje predalo kovinske spominske plošče občanom, ki so v osamosvojitvenem obdobju hranili policijsko orožje. Prejeli so jihi Igor in Emilija Gomze iz Celja, Kodričevi z Dobrne, Bernard Kozovinc iz Zagra-da, Aleksander Majcen iz Tmoveij, Anica Ratajc iz Kom-pol, Ivanka Žaberl z Ostrožnega ter Borut Brance iz Zado-brove, BJ Znamenita cerkev v novem sijaju V Celju vzbuja pozornost lepo obnovljena zunanjšči-na znamenite Marijinecerk-ve, kjer je bila dolga stoletja grobnica celjskih grofov. Obnovitvena dela, ki trajajo leto in pol, še niso povsem • zaključena. Kot zadnje obnavljajo v teh dneh spodnji kamniti rob mogočne stavbe, takoj-menovani »cokel«. Z njim bo dolgotrajna obnova zu-nanjščine, ki je stala okoli osemsto tisoč evrov, povsem zaključena. Začeli so z obnovo cerkvenega zvonika, nato se je Izkazala potreba po obnovi celotnega ostrešja, kar je obnovo podaljšalo. Poleg ostrešja in kritine so bili obnovljeni (ali restavrirani) fasada, stavbno pohištvo ter kamniti deli stavbe. Kot je povedal opat Marijan Jezemik, strošW obnove niso plačani v celori. Večino sredstev so darovali verniki in drugi občani, ministrstvo za kulturo je sodelovalo s 160 tisoč evri, manjši del pa so prispevali različni donator-ji- V župniji že načrtujejo slovesno otvoritev obnovljene zunanjščine celjske Marijinecerkve, ki bo predvidoma pred velikim šmarnom, 15. avgustom. Blagoslovitev bo opravil škof, dr. Anton Stres. Po velild in zahtevni nalogi se vse bolj pojavlja tudi potreba po obnovi notranjščine vrhunskega kulturnega spomenika. V župniji pravijo, da je najprej potrebno rešiti obstoječi finančni zalogaj. BRANE JERANKO Foto: KATJUSA Ali lahko jeste zelenjavo z vrta? v teh dneh bodo v Celju raziskovalci iz biotehniške fakultete v Ljubljani začeli z analizami tal in vrtnin, s katerimi naj bi potrdili ali ovrgli tezo o še vedno preveliki vsebnosti kadmija v vrtninah, pridelanih na področju Mestne obdne Celje. Če želijo dobiti verodostojne podatke, morajo vzorce odvzeti iz vsaj 100 različnih vrtov, zato so občane začeli aktivno vabiti, naj se vključijo v raziskavo. Koliko je Celje zaracü nekdaj močne mdustrije Se obremenjeno s kadmijem, so omejitve o vnosu določenih vrtnin še aktualne, ali, kot menijo člani civilnih iniciativ, ki so naperjeni predvsem proti delovanju CirJcame Celje, so te zdaj Še skorajda bolj resnekot prej? Vseto najbi vsvojemdisertadjskem delu z naslovom Ocena tveganja vnosa kadmija z vrtninami na lokalno prebivalstvo Mestne občine Celje ugotovila mlada raziskovalka Petra Karo iz Biotehniške fakultete, ki bo v naslednjih mesecih v Celju opravila analize tal in vrtnin. Ideja o raziskavi, ki jo financira Evropska skupnost, je vzklila na fakulteti, kjer so pred leti že delali raziskave o obremenjenosti celjskih tal s kadmijem, pika na i pa je gotovo bila tudi letošnja obšima okrogla miza v Celju, na kateri so premlevali ravno to problematiko. Nova raziskava naj bi tako dokazala, kaj so le strahovi, kaj pa dejanske grožnje. Leta 2002 je na pobudo Mestne občine Celje podobno raziskavo opravil tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ugolavljaji so v kolUcŠni meri so živila, ki so pridelana na območjih KS Medlog in Teharje, i^remenjena s kadmijem in svincem ter kakšna je vsebnost teh kovin v kni otrok, ki živijo na tem območju. Rezultati so pokazali, da so vrtnine, predvsem krompir, korenje, pesa, solata in pšenica, prekomerno obremenjene s kadmijem. Niso pa opazili, da bi bil kadmij v krvi otrok povečan. Še več, vsebnost kadmija je bila, v primerjavi s slovenskim povprečjem, dokaj nizka. Poleg analize tal bodo analizirali še vrtnine» rudi tiste s celjske tržnice, ugotavljali bodo, ali se vsebnost kadmija s kuhanjem hrane kaj zmanjša. »Pripravljene imamo ankete, s katerimi bomo dobili informacije o prehranskih navadali posameznika,« dodaja Karova. »Na koncu bomo določali vsebnost kadmija v tleh in v rastlinah, ter nato s pomočjo modela ocenili, kakšen je vnos kadmija v človeka.« Pri pregledu vrtnin računajo predvsem na sodelovanje občanov, katere so v javnih občilih pozvali, naj jih pokličejo na številko 01/423-11-61. »Nekaj odziva je že, vendar premalo. Za raziskavo bi potrebovali vsaj sto različnih vzorcev, naj pa poudarim, da so analize za občane brezplačne.« Raziskave na terenu bodo opravljali do konca avgusta, konkretnejši rezultati pa bodo znani v nekaj mesecih. ROZMARI PETEK Ob 60. obletnici naše družbe smo spremenili svojo podobo... m St. 52-4. julij 2008 NOVI TEDNIK ŽALEC I REČICA POLZELA I Krvodajalci na sprejemu pri županu Sprejem za krvodajalce Vodstvi Občine Žalec in območnega Rdečega križa sta pripraviJi sprejem za kr-vodajalce iz žalske občine, ki so 50- in večkrat darovali kri. V uvodu jih je nagovoril predsednik žalskega združenja Vladimir Rančigaj» ki je nekaj besed namenil krvodajalstvu in krvodajalcem Čestital za humanost in tolikokrat darovano kri. Čestitkam seje pridružil tudi župan Lojze Posedel. Za 50-krat darovano kri je priznanje in praktično darilo prejelo 14 krvodajalcev, za öO-lü'at sedem in za 70-krat Franc Iskrač, Ivan Brežnik in Franc Drobež, 80-kral je kri daroval Franci Go-lavSek, ^^O-krat Ivan Starče-v?č, lOO-kratIvanJelen,medtem ko se je Franc Jelen kar lS6-krat vpisal med krvodajalce. TT V petek 4.7. in soboto 5.7.2008 NA SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO v TUŠ supermarketih Žalec, Polzela, Vransko Akcija je predvidena za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstvo, ne veljaka pravne osebe In odloženo plsčflo ter ne velja za izdelke, ki so le v akciji. Popust se obračuna na blagajni in s« ne sešteva z ostalimi popusti. »Žehtaic na Rečici Še do nedelje je v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji na ogled imenitna razstava z naslovom Žeh-la. Na razstavi, ki so jo v okviru letošnje tradicionalne turistične prireditve Od li-pedo prangerjapostavili Člani turističnega društva, je, kot ime pove, prikazano, kako naporno opravilo je bilo nekdaj pranje perila, na ogled so predvsem različni pripomočki, ki so jih za pranje ob potokih uporabljale gospodinje. Razstavo so obogatili s prikazom starih likalnikov in različnimi izdelki, ki 50 dolge ure nastajali pod spretnimi prsti re-čiškifa vezilj. V zgornji avli so na ogled Še dela amaterske likovne us- tvari alke Mojce Semprimož-nik, ki so mnoge prevzela s svojo neposrednostjo in barvami. Člani turističnega društva bodo skiop letošnjih prireditev zaokrožili z jutrišnjim Večerom pod trško lipo in nedeljskimi Šaljivimi igrami med zaselki občine, ki vsako leto nasmejijo številne obiskovalce, US Ob odprtju narodopisne razstave sta študenta »v zivoii spoznavala pripomočka in opravnia pri »zehti«. Gotovljani praznovali v KS Gotovlje so s pohodom po stezicah krajevne skupnosü in slavnostno sejo v lovskem domu na Rinki končaii enotedensko praznovanje krajevnega praznika. Naslavnostni seji je predsednik Peter Jan-ČiČ predstavil lanske in letošnje naložbe, pri čemer jim je pri vseh delih pomagala Občina Žalec. Delo Gotovljanov je pohva- lil tudi žalski župan Lojze Posedel» nato so podelili plakete KS. Bronaste plakete so prejeli Anica Fotivec, Fortunat Hrusti in Janez Vipotnik, srebrno Andreja Čuk in zlato Lovska družina Žaiec. V kulturnem programu so nastopili člani Moškega pevskega zbora Gotovlje, učenci POŠ Gotovlje in Petra Sed-minek- TT OrDvovascani so sa postavili za gasilsko sliko. Srečanje vaščanov Orove vasi Pred dnevi so se po petih ietih na srečanju ponovno zbrali prebivalci Orove vasi, majhnega zaselka v občini Polzela. Glavni namen srečanja je bil seveda veselo druženje, ob tem pa so izkoristili priložnost za pogovore, reševanje vaških zadev, spoznavanje ... V gostilni Cizej se je zbrala veČina vaščanov, doma so ostali tisti, ki so za lo imeli tehtne razloge. Veselo druženje se je iz popoldneva zavleklo v zgodnje jutranje ure. Sklenili so tudi, da se bodo čez pet let spet dobili- TT 10 LAŠKO I SEWTJUR NOVI TEDNIK Ko se bo našel motiv, se bo tudi icrivec Šentjurska občina še vedno v znamenju misterija izginulih dokumentov [zginuli dokumend iz občinske stavbe so pogodbe oziroma ponudbe predvsem s celjskim podjetjem CMC. Ali jih je kdo založi], izgubil, skril ali ukradel» Se vedno preiskuje polidja. A že vrabci čivkajo» da je Še pred tem temeljito poöJo oa relaciji med dvema članoma nadzornega odbora in občinsko uslužbenko. Itenutno nadzor projekta obnove stavbe v Ulid skladateljev Ipavcev 17 stoji, o zapletu pa je v ponedeljek na izredni seji raz* pravljal odbor za proračun In občinsko premoženje. Glavni greh vsega skupaj je, da je občinska uprava projekt obnove hiše, vreden Šeslsto tisoč evrov - gre predvsem Z3 evropski denar - razdelila na sedöD manjših projektov. Ti v vrednosti pod 80 tisoč evrov pius DDV ne zahtevajo javnega razpisa. Prostora za ribarjenje v kalnem je v takih razmerah nedvomno veČ, vendar je župan Štefan Tise! pojasnil» da so se za to odioöD izključno 7Anc\\ časovnega pritiska evropskih ra^isov. A kljub temu je iz občinskega sveta prišla po-buda, naj nadzorni svet vse skupaj vzamepod drobno^ed. Med nadzornim postopkom je med mag. Marijo Budiša in Rudi- Izginuli dokumenti za stavbo v Zgomjotn trgu ze nekaj Časa burijo duhuva v Šentjurju. jem Gajškom, članoma nadzornega odbora, ki sta opravljala nadzor, ter Eriko Kosi. vodjo službe za komunalo in investiere, prišlo do kratkega stika na os^ni ravni. Med ža-litvami je bila največkrat omenjena tista o njuni nestrokovnosti- Se bolj se je zapletlo, ko so ugotovili, da manj^jo omenjeni Štirje dokumenti- Obči- na je zato s pomočjo odvemj-ka na tožilstvo \^ožila ovadbo proti tretji osebi. Prepir o tem, »kdo bo koga«, policija se nie? Na izredni seji odbora za proračun in občinsko premoženje je direktor občin- ske uprave Jože Palčnik obžaloval vedenje sodelavke Kosijeve, ki si je v odnosu do nadzornikov dovolila preveč. Kot je dejai, do konca policijskega dela vse drugo ležko komentira. »Zdi se mi absurdno, da bi kdorkoli občinsko upravo obtoževal kakršnega koli prikrivanja. Saj smo vendar obvestili polidjo- Tudi očitek, da nismo vajeni nadzora, je iz trte zvit, Zelo strogim nadzorom smo podvrženi skoraj mesečno. In občina nima nI-kakršnega interesa, da bi dokumente odstranila,« je bil odločen Palčnik. Enako sta trdila tudi oba nadzornika. »Tri dokumente sva že pregledala. lahko bi zahtevala tudi kopije. Resnično ne vidim razloga, zakaj bi jih midva odnesla.« je povedal Rudi Cajšek. Robert Polnar se pri tem nikakor ni mogel znebiti vtisa, daje imela Ko-sijeva pri svojem početju podporo. »Morda njeno obnašanje ni bilo samo plod značajskih razlik in raznih psihotičnih stanj, ampak je imela celo prikrito ali delno podporo vodilnih na občini.« In prav to je po mnenju mnogih v celotni zgodbi največji problem. Neprimeren odnos do nadzornega od-bora kot najvišjega organa v občini. Kakorkoli že - na občini imajo tudi dvojnike izginulih dokumentov, vendar kot pravi predsednik nadzornega odbora Igor Gobec, imajo izginuli primerki vrednost bolj proceduralne kot vsebinske narave: »Da se z žigi, ovojnicami in datumskimi dokazili dokaže» da gre res za to in to ponudbo, v tej in tej ovojnici in na {očno določen dan. izginotje teh dokazil lahko zbudi dvom v pravilnost postopka izbire izvajalca.« Ker trenutno vsi dokazujejo, da jim iz^otje bolj škodi kot koristi, nihče na niko^ ne pokaže s prstom, medtem ko je špekuladj wliko. Vsi so se strinjali, da je treba najprej odkriti motiv za odtujitev. Na celjski policiji pravijo, da s preiskavo Še vedno niso končali, pričakujejo pa. da bo naslednji teden že znano, aii bodo morda proti komu vložili kazensko ovadbo. SAŠKA T. OCVTRK Foto: GrupA V znamenju Klumpanja v devetem letu je največja mladinska prireditev na Šentjurskem prerasla v dvodnevni festival. Prepoznavnost in odmevnost je Klumpanje v vseslovenskem prostoru dobilo že veliko prej. Kot lani bodo tudi letos prizorišče s trga preseUli na planoto Sv. Križ nad Planino. V petek bodo nastopili Rock-heads, Tide, Društvo mrtvih pesnikov, Mi2, Dan D in The drinkers. Sobota bo po besedah organizatorjev v znamenju legend. Brez dvoma, saj bodo Sv. Križ zatresU Panl^, Lačni Fraz, Niet in Zablujena generadja. Poleg njih bomo slišali še Pain in the ass ter Elektriko. Zvesti športnemu duhu bodo orgaruzatorjl v soboto dopoldne na igrišču pred tamkajšnjo osnovno Šolo pripravili tekmovanje v streetballu, v telovadnici pa še v odbojki. Letos prvič se obeta tudi Klumpova tržnica, kjer se bodo predstavili klubi in društva iz bližnje okolice. Sto Praznik piva z vodno vilo V Laškem bo prihodnji teden spet veselo, saj se začenja 44. Pivo in cvetje. Prireditev naj bi v pedb dneh privabila 140.000 obiskovalcev, od tega samo v soboto okoli 60.000. Organizator» Turistično društvo Laško, bo moral za izvedbo celotne prireditve odšteti okoli 400 dsoč evrov. Kot je povedala vodja prireditve Andreja Križnik, so se löospri pripravi Prva in cvetja najbolj posvetili programu,. Tä ob že tradicionalruh etnografskih prireditvah, kot so Dan Laščanov (letos bo posvečen spominu na minulo leto v Laškem), Lepo je res na deželi (predstavili bodo vasovanje, flosarski krst in izročitev posesti in imetja naslednikom) in ohcet po stari Šegi, ter Številnih ^asberuh gostih (Neisha, Gibonni, Vlado Kre-slin, Saša Lendero, Langa, Se-verina ...) prinaša tudi nekaj novosti. Največja novost bo vodna simfonija, ki jo obisko-vald Piva in cve^a sicer v drugačni obliki poznajo že od lani. »Vodna simfonija, Id smo Da se ne bi ponovila lanska zgodba, ko je v času prireditve na železniških tirih ugasnilo mlado Življenje, bodo na Pivu In cvetju letos dodatno pozornost namenili varnosti ob železniški progi. »S Slovenskimi železnicami smo se dogovorili, da skupaj organiziramo močno varnostno ekipo na železniški postaji in ob progi od železniškega mostu pri pivovarni pa vse do dvorane Iti lilije. Na nelegalne prehode železniške proge bomo postajali zaščitne ograje in na ta način obiskovalcem preprečili, da bi prečkali progo, kjer to ni varno,« je dejaia Andreja Kritik. Sicer bo samo v soboto, na najbolj noro noč. za varnost skrbelo več kot 200 varnostnikov. Z lanske pnreditve. ko so se predstavili starodobniki. jo letos tehnično izredno dopolnili, je zgodt)a o vodni vili, ki prebiva v Laškem in bo vsako leto vse do 50. prireditve Pivo in cvetje pričarala zgodbo Laškega- Podnaslov le tošnje-predstave, ob kateri bomo uživali v soboto zvečer pred ognjemetom, je Tri lilije. Do leta 2014 bomo pripravili še vodne simfonije s podnaslovi Zdravilne vode, Vulkan, Prod-nice. Črni most in Šotore dobrega. Ko bo Pivo in cvetje slavilo abrahama, pa se bo sim- fonija prikazala v celotni zgodbi,« je novo atrakdjo predstavila Križnikova. Vse dni Piva in cvetja bo zaprto staro mestno jedro z zaporo na mostu, in sicer v od 18. ure, v nedeljo pa zaradi parade Že od 16.30. V sredo bo center Laškega zaprt do polnoči, v četrtek do treh ponoči, v petek do 5. ure, v soboto do šestih ter v nedeljo do 2i. ure- V petek od 21. do petih zjutraj, v soboto med 20. in 6. uro ter v nedeljo med 16-30 in 18.30 bo zaprta tudi glavna cesta skozi Laško. Za obvoz bo poskrbljeno in tudi parkirišč ne bo manjkalo. Osrednje parkirišče bo v Jagočah, parkirati pa bo možno tudi v Debru in Spodnji Rečici, Ker organizatorji želijo, da se v L^ko pripelje Čim več ljudi z javnimi prevoznimi sre^tvi, s Slovenskimi železnicami že vreto let pripravljajo dodatne prevoze. Za bolj oddaljene, zlasti mlade, t>odo pri supermarketu TUš tudi letos pripravili prostor za brezplačno kampiranje. Letošnji kamp bo največji doslej in bo sprejel okoli tisoč Šotorov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK it. 52Julij 2008 NOVI TEDNIK BOGAŠKAS.8 BISTmCAOBSj 11 Balinček za Slatinčane Občina Rogaška Slatina je lik pred začetkom treh večjih naložb, skupaj vredniti 2,154 milijona evrov. V teh dneh bodo začeli graditi novo dvorano za balinanje» prenavljati objekt, namenjen mrežnemu podjetniškemu inku-batorju> septembra pa se bodo lotili še prenove zdraviliškega parka. Župan mag. Branko Kidrič je že podpisal pogodbe s podjetjem Gic gradnje, ki je bilo Izbrano za realizacijo vseh treh naložb. Nova dvorana za balinanje, poimenovana Balinček, bo stala v Športnem parku, ob sedanjem nogometnem igrišču, izgrajena pa bo do konca aprila prihodnje leto. 780 tisoč evrov vredno naložbo bosta s 190 tisočaki sofinancirala ministrstvo za šolstvo in Šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij, Dvorane za balinanje, zlasti namensko grajene, so v Sloveniji redke, za naložbo pa so se odločili, ker 50 bili obstoječi prostori vrnjeni denacionalizacij skerau upravičencu, hkrati pa je slatinsko balinarsko društvo štirikrat let- no organizator državnih tekmovanj, s tem športom pa se ukvarja tudi vse več mladih in invalidov. Poleg Šli-risteznega balinišča bodo v dvorani Še dve tribuni s 120 sedeži, garderobe, sanitarije, idubski prostori z bifejem, ob njej pa tudi okoli 20 parkirnih mest. Mrežni podjetniški inkubator Obsotelja in Kozjanskega bo namenjen spodbujanju in pomoči mladim podjetnikom, občiria je zanj že lani odkupila bivšo Kor-sovo stavbo v Prvomajski ulici. Obnova bo končana do septembra, zagon inkubatorja načrtujejo prihodnje leto. To je MjveČja občinska naložba v letošnjem letu, vredna skoraj milijon in pol evrov. Dobro polovico denarja zanjo bo zagotovil evropski sklad za regionalni razvoj. V podjetniškem inkubatorju bo prostora za deset podjetnikov, občinsko vodstvo pa računa na postopno zapolnitev prostorov. V prihodnosti je predvideno tudi odprtje prostorov v Šentjurju. Če bodo oba prej omenjena projekta začeli izvajati že v teh dneh, bodo s pre- V proizvodnih prostorih nekdanjega Korsa bodo do prihodnjega leta uredili mreini podjetniški inkubator. Vrednost naložbe je skoraj milijon in pol evrov. novo zdraviliškega parka zaradi turistične sezone počakali do septembra. Občina bo v prvi fazi poskrbela za posodobitev tlakovanih in peščenih površin. Dotrajane betonske plošče in granitne kocke bo zamenjal nov tiaklz tiskanega in bar-vanega betona, spoji med zelenicami in peščenimi površinami pa bodo iz nerjavečih jeklenih robnikov. Oboje je bila zahteva celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Prav za- radi tega bo obnova dražja, kot je bilo sprva predvideno, saj bo stala skoraj 300 tisoč evrov. 40 odstotkov bo prispevalo ministrstvo za kulturo. Predvidena je tudi ureditev peščenih in travnatih površin ter namakalne- ga sistema v drevoredu na zahodni strani parka. Začetek ureditve mrežnega podjetniškega inkubatorja in gradnje dvorane za balinanje bodo zaznamovali s prireditvama 8. in 19. julija. ANDREJ KRAJNC Po novem mostu Za občinski praznik Bistrice ob Sodi so v ponedeljek slovesno predali namenu nov most na regionalni cesti Bistrica ob Sodi-Podsreda. Po porušitvi starega mostu so zgradili novega, s pločnikom in kolesarako stezo, prav tako so opravili prenovo stometrskega odseka dotrajanega vozišča. Naložbo v skupni vrednosd 765 tisoč evrov je plačala država» na slovesnosti pa so trak prerezali minister za gospodarstvo,Andrej Vizjak, direktor državne direkcije za ceste Gregor Ficko ter bistriški župan Jožef Pregrad. BJ Naval na policijo Nafotografiji ni odprtje kakšne nove super ugodne trgovine, temveč so ljudje tako množično želeli priti v nove prostore slatinske policije. Kdo ve» kakšne misli so jih pri tem vodile. Morda so se želeli samo prepričati, ali bo za policiste dobro poskrbljeno, morda jih jegnala slovenska zavist in so se spraševali, ali je res potrebna tako velika stavba za malo več kot sto policistov. Morda so si želeli zgolj vnaprej ogledati prostore, l^terih redni obiskovalci bodo, ali pa so bili prepričani, da jih čaka presenečenje v obliki bonov, ki bi jih bilo mogoče zamenjali za kakšen storjen prekršek. Slednje se zagotovo ni zgodilo. SebA PRODAJNI CENTER ZA SUHO GRADNJO Lava 9/a'3000 Celje tel. 03/ 425 70 10 - faks: 03/ 425 70 II TRGOVINA: 03/ 425 70 20 www.seba.si • 8eba.celje@siol.net www.novitednik.com Pnrlj^e RC, d.ou). Direktor; SreCiraSrat Podjetje opravlja ča$opl9no-z&lo2niSko, radijsko in agen* cij$ko*trlno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000Celje, tddon {03)4225190. f03) 5441032, Novi tednikohajavsaktorekinpeiek. ceiia torkovega izvoda Je 0,81 EUR potkovega pa U5 HÜR. I^jnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka iransakcijsk^ računa; 06000 0026781320, Nenaročenih rokopisov in foio- gratg ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Uskarsko sredilče. Dunajska S. direklor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvod^ za kaiere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. MOVI TEDMIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesigncom E-mall uredništva: tedmk(l^nt-rc.a ErOkisl tehničnega uredništva: tehnika.lednik'^nt-rc.st RADIO CCUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja intihar E-mail: radiQ@ni-rc.sL £•01311 v studiu: info(§>radiocelje.com URCDNISTVO Milena Brečko-PokUč, Brane Jeranko, ŠpeU KuraU, Rozman Petek, UrSka SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoIiniC, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja m vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vo^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek. AlenJia Zapulek, Rok Založnik l^l^on: (03)42 25 190 F^ (03)54 41 032, {03)54 43 511 Sprejem o^sov po clekt po$Cl: agenciia^nt-rc.si it.52-4.julii2008 12 AKCIJA NOVI TEDNIK Jih prepoznataTPo končani otroški likovni koloniji 90 svoje umetniška posH^ pokazali fotografskemu objektivu. Z dopusta je obvezno treba poslati ra^lednico. Ampak kaj. ko je izbira tako zeN) velika! Med najbolj težko ph&akovanimi dogodki izleta v Koper je bü tudi obisk stojnic. Na »štentih« so se otroci povsem razžrveli. Na večeru Pokaži, kaj znaš so bila naša deklet med najbolj izvirnimi. Domislila so se namreč, da uprizorijo poroko Janeza Janle in njegove üreke. Azgodba ni Imela srečnega konca. Uršlu je, preden bi ji Janez nadel prstan, pobegnila neznano kam. Otroški morski užitki Zaključek izjemno uspešne dobrodelne akcije Novega tednika in Radia Celje • 50 otrok je preživelo nepozabne dni na Debelem rtiču Velika dobrodelna akcija Novega tednika in Radia Celje se je uspešno zakJjučila. Z izkupičkom od prodaje slik desetih akademskih slikarjev» ki so v okviru akcije svoja dela ustvarjali na Ranču Burger VeniŠe, smo na morje, v mladinsko letovišče Debeli rtič. popeljali SO otrok. Z gotovostjo lahko zatrdimo» da nam nikakor ni bilo dolgčas. Čofotanje v veliki slani luži, ki jo je kar nekaj otrok videlo prvič, nabiranje Školjk, predajanje sončnim žarkom ... Vse to je bilo sestavni del slehernega dne, ki smo ga prežive-11 na Obali. TU so bile še Številne družabne igre, od vlečenja vrvi, kjer je ekipa naših otrok zasedla častno četrto mesto, tumijja v odbojki na mivki, v katerem smo se okitili s tret- jim mestom in tekmovanja Malih sivih celic. Ne smemo spregledati izleta z ladjico, s katero nas je izkuleni kapitan Gvido popeljal Kopru naproti» ali plesov, ki so se vsak dan odvijali v amfiteatru Debelega rtiča. Pa nočno kopanje, poslikava telesa, gore sladoleda in še ogromno ostalih dogodivščin, zaradi katerih bo mozaik letovanja otrokom ostal v nepozabnem spominu. Hvala otrokom, ki so bili fantastični in vzgojiteljem Živku, Majdi, Mariji, Tamari in Dejanu. In še enkrat iz srca iskrena hvala številnim sponzorjem, ki so omogočili letovanje in številne dogodivščine ter tako prižgali iskrice v otroških očeh. NINA PADER Foto: IC\TJUŠA. NP Z ladjico Spisndld, katere knnar je simpatični pomoričak Gvido, smo se popeljali v Kopar in na poti izvedeli marsikaj novega. Videli in otipali smo tudi Čisto pravega morskega konjičkal it.5a-4.jiiiq 2008 v popoldanskih ursh ja oživala tudi skakalnica. Vzgojitelji pa so bili nadvsa ponosni na dejstvo, daje prav v naši koloniji splavala nala najmlajia Halena. Kolonija so mesto, kjer se stke mnogo novih prijateljstev. Tudi nasa pri tem ni bila izjema. Enega od popofdnavovsmo izkoristili za poslikavo teles. Domišljija otrok je bila bujna in iz minuta v minuto so nastajale večje umetnijo. Zaradi obilice vodnih barv na njihovi koS bi verjetno marsikateri stari imel težave pri prepoinavanju svojega malčka« A k srefi je skok v morje barvo raztopil. Aktivno smo sodelovali tudi pri številnih športnih dogajanjih. Po najvišjih priznanjih morda res nismo posegli, a saj veste, da ni pomembno zmagati, pomembno jo sodelovati! Če nam pri Pečenju vrvi nt Šlo najbolje, smo vodhojki na mivki zasedli odlično tretje mesto! CASINO FARAON Vsak izmed otrok je svojo umetniško žilico razkril na svoji lastni, ročno poslikani dopisnici. Te so nato romale v poštne nabiralnike sponzorjev In slikarjev, ki so omogoSili uresničitev te kolonije. Leonardo d.o.o. Celje, Cinkarna d.d. Celje, Store Steel d.o.o. Štore, Pivovarna Laško d.d. Laiko, Cip beton d.o.o. Zagorje ob Savi, Zavarovalnica Triglav d.d., Celje, Seca pia$t d.o.o. Laiko, Alba d.o.o. Celje, Kugler d.o.o. Celje, Biro bftd.o.o. Celje, Etektroslgnal d.0.0. Celje, Elektro Tumiek d.0.0., CM Celje d.d., Cetis Celie d.d. organizatorji: CASINO FARAON sponzorji: MESTNA OBČINA CEU6 gg s UMaa gorenje aero (I^ii^^ ^^siekitmut sTEKLAftwi«sfTEfc f^S^spirala f»^ l€SKOŠ£K v^^ '^Ccljc GALERUA AC tiitc VIDAL d.0.0., Grosuplje Ko se ja zvecerilo« je na vreto prišel plee i DJ flobljem. Ve rjotiH) ni treba rezisgatr. da je pred tem pred ogiedalom STEHLÄRTSTUO LUK ANC vladala stralna gneča. - £t.52*4.iulij2008 - QAL ER i lOlje Žalec _ __SPlOiHOSTtUARSTVO ■U^B^ngOAVm / ^ I la uokvir)anie sUk ^ Ncvenka» few WMPWC, ewnu, 14 VOJNIK I ZREČE I SL. KOI»JICE[ VITAWJE NOVI TEDNIK Kdo bo koga v grob dajal? Kdo pokopava v Vojniku, kdo na ostalih pokopališčih? • Občina in Raj drug drugemu dolžnika - Jana Pustek: »Storili so krivico,« v torek je uradno koncesijsko pokopališko dejavnost na vojniškem pokopališču prevzela Pogrebna sltižba Primožič iz Socke, že isd dan pa so nastale prve težave. Nekaj zato, ker mnogi ne vedo, kaj koncesija spiohzajema, druge pa zaradi napačnega oglaševanje novega koncesiooarja na radijskih postajah. »Napačno« naj bi biJo tudi seznanjanje svetnikov s stanjem dolga bivšega konce-sionarja Raja do občine in obratno, zaradi Česar je Raj koncesijo izgubil. Malokomu je jasno» zaicaj lahko stari koncesionar Pogrebna služba Raj uredi za pokojnike, ki bodo pokopani na vojniškem pokopališču, vse. razen samega pogreba. Te zdaj izključno opravlja Pogrebna služba Primožič iz Socke. Po drugi strani pa lahko ^ol) Raj, ki je lociran v Vojniku, po- kojne pokoplje na pokopališčih v Novi Cerkvi, na Fran-kolovem in Črešn jicah, saj ima s krajevnima skupnostima sklenjeno pogodbo za izvajanje pokopališke dejavnosti. Precej zmede je v torek, prvi dan, ko je v veljavo stopila nova koncesijska pogodba, povzročil Še Primožič, ki je po radiu objavil, daje edini koncesionar v občini Vojnik, čeprav je pogodbo podpisal zgolj za vojniško pokopališče. Če k temu dodamo, da sta pojma pogrebna in pokopališka dejavnost zeio podobna, pomenita pa vsak nekaj čisto drugega, si lahko približno predstavljate zmedo in nemoč tistih, ki so ravno v teh dneh izgubili svoje bližnje. Pogrebno dejavnost, to je naroČilo žare, krste, upe-peiitve ... lahko za naročnika opravi katerokoli pogrebno podjetje, pokopališko, torej dejanski pokop ali še dru- Nov koncesionar za pokopališko dejavnost na vojniškem pokopališču Darko Pilmofič z Raven na Koroškem (poslovno enoto ima v Socki), ki je pred leti ^adovno stavkal zato, da bi javnost opozoril na prob-tematiko vmešavanja komnnalnih podjetij v pokopa* liške dejavnosti, bo občini letno plačeval 10 tisoč evrov koncesnine. Glede naraščajočih stroškov urejanja pokopališča si še ne beli glave. »Tb je stvar gospodarnosti in dodeljevanja dela podizvajalcem. Bomo videli, kako bo»« pravi Primožič. Pri kom boste naročili žaro ali krsto, nikogar ne briga. Ključno vprašanje je, kdo lahko koga pokoplje. gdče, stvari, ki se odvijajo na pokopališču, pa zgolj tisto> ki ima z lokalno skupnostjo sklenjeno koncesijsko ali kakšno dmgo pogodbo. Kriva je nejasna pogodba o vzrokih za menjavo kon-cesionarja, ki je v kraju prisoten že 13 lei, smo v nažem Časopisu že večkrat poročali. Jabolko spora med Rajem in občino je bila neplačana koncesijska dajatev, ki je zaradi slabih poslovnih rezultatov Raja (izgubo je ustvarjal z de- lom, ki je bilo predmet koncesijske pogodbe, ne s svojo tržno dejavnostjo) niso mogli iztržiti. Kljub vsemu so se tik pred zaključkom roka za prijavo na nov razpis Raj in občina bili pripravljeni pobotati, tako da bi vseeno poplačali 35 odstotkov koncesnine, a svetniki takšnega pobota niso sprejeli. Jedro vseh težav je bila pomanjkljivo napisana koncesijska pogodba, ki si jo tudi zdaj, ko sta se obe strani odločili za tožbo, različno tolmačijo. Kot pravijo na občini, v koncesijski po- godbi ni bilo jasno navedeno, koliko znaša koncesnina v takšnih primerih. Ker pa so sumili, da podjetje določene stroške iz tržne pripisuje koncesijski dejavnosti, so vseeno izstavljali »polne« račune. »Takšna sumničenja niso utemeljena, saj je naše poslova-njepregiedala njihova revlzor-ka in tudi sama potrdila izgubo,« obtožbe zavrača proku-ristka Raja Jana Pustek. »V pogodbi je navedeno, da je koncesnino v takšnih primerih treba preračunati, kar občina ni nikoli storila. V njej je navedeno tudi, da je končen dent, torej občina, dolžan pokriti razliko med pobrano najemnino za grobove ter nastalimi stroški za vzdrževanje pokopališča. To razliko bi občina morala plačati nam, mi pa njim koncesijsko dajatev. Ker oni niso plačali stroškov, smo mi prenehali s plačevanjem koncesijske dajatve. Oboje kljub pogrebni tržni dejavnosti nismo mogli več pokrivati. S tem svetnLd niso bili pravilno seznanjeni.« Dolg občine do Raja naj bi tako znaSal 85 tisoč evrov, Raj pa naj bi bil občini v obliki neporavnanih koncesijskih dajatev dolžan 66 tisoč evrov. Poleg tega naj bi vsi zahtevki občine do Raja, ki so starejši od treh let, že zastarali. Spor se sedaj seli na sodišče. »Tako direktorica občinske uprave kot svetniki se najbrž s tem ne obremenjujejo veliko, saj denar ne bo šel iz njihovega žepa, pač pa iz občinskega proračuna,« dodaja Jana Pustek. »Mislim, da nam )e bila s tem, ker se nismo mogli prijaviti na ra^is, storjena velika krivica. Se bolj boli blatenje našega imena in vlačenje po me-dijih o tem. kakšni dolžniki smo. T\idi zato smo vso zadevo predali odvetniku.« ROZMARI PETEK Znak Rogla - potrdilo kakovosti in izvirnosti Prvih 17 turističnih ponudnikov iz Dravinjske doline in s Pohorja za svoje programe, ponudbo in izdelke pridobilo prepoznaven znak kakovosti Rogla v Vinotoču ZJati grič v Škalcah so prejšnji petek podelili prve znake kakovosti Rogla. Gre za še en pomemben korak v okviru projekta turistične destina-cije Pohorje - Rogla, ki je združil občine Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Opiotnica. Predsednik projektnega sveta Maks Brečko je ob tem ocenil, da $0 pri projektu, ki ga razvijajo že tri leta, dosegli ključni cilj že s tem, da so povezali ljudi in ponudbo ne glede na siceršnje občinske in druge meje. Na eni strani s povezovanjem in na drugi z dvigom kakovosti ponudbe želijo na to območje pripeljati dodatnih 200 tisoč gostov letno. V ta namen so v okviru projekta, ki ga sofinancira država, že pripravil vrsto promocijskih materialov, pa tudi skupni portal Podelitev znakov kakovosti Rogla je še korak več. Med prvimi 17 prejemniki znaka Rogla so na eni strani veliki turistični ponudniki, kot je Unior, na drugi pa vrsta manjših ponudnikov, med katerimi po številu izstopajo turistične kmetije. Dobitniki prvega znaka kakovosti Rogla so Uniorjev Program IXirizem, Zlati grič, Penzion Kračun, Jelen, Izletniški turizem Kukovič, Penzion in Hotel Smogavc, farma jelenov Konrad Arbajter, Apartma Cokla, turistične kmetije Urška, Kovše-Medved in GriČnik, Izletniška kmetija RavniČan, turistična kmetija in vinogradništvo CreSnar, kamnolom škrilja Jože Leva. trgovina s tekstilom Jerneja MakovŠka, trgovina Srce in pub Nejc. Priznanja sta jim izročila Janez Širše in vodja VEM centra ORA Pohorje Dravinja Jasmina Mihelak Zupančič, ki tudi vodi projekt. Cv0t turističnih ponudnikov s Pohoija In Iz Dravinjske doline. Certifikate znaka kakovosti Rogla so prejeli za programe namestitev, gostinskih storitev, izdelkov in turističnih programov, vezanih na turistično destinacijo Rogla. Da jim ti znaki veliko pomenijo, je poudarila Vilma Topolšek, saj potrjujejo, da sta Pohorje in Dravinjska dolina resnično povezana, kriteriji za njihovo pridobitev po so po njeni oceni tudi strožji od na primer kriterijev za kategorizacijo turističnih kmetij. »Rogla je lepa. a če lahko obiskovalci pridejo tudi na urejene kmetije, v dobre trgovine in lokale, je vredna več,« je poudaril Konrad Arbajter. Prvi prejemniki znaka kakovosti Rogla so opozorili tudi na pot, ki je še pred njimi: »Pomembno je, da smo povezali turistično ponudbo. Naslednji korak mora biti nje-no aktivno trženje,« je dejal Andrej Smogavc Cestar, strateg družinskega podjetja Smogavc. MILENA B. POKLIC Po »lojtr'ci« dO Češke koče z avtom nas po gozdni cesti z Zgornjega Jezerskega po dolini Ravenske Kočne do spodnje postaje tovorne žičnice pot vodi na 1542 metrov visoko ČeSko kočo na Spodnjih Ravneh. Gozdna pot se kmalu začne stimo vzpenjati do »Sluvarjeve pvanine« (Štuiarjeve planine) in naprej do »Hudičevih kvancev« (Hudiče\ih klancev) na višini 1400 metrov. Tam nas Čaka neka) jekienic in »loj-tr'ca«, kot domačini imenujejo leseno lestev, s pomočjo katere se približamo cilju. Po ufi in pol ne preveč izpostavljene poti, kjer je v mokrem vremenu potrebna večja previdnost, smo na koči, ki je ohraniJa videz češke kmečke hiše iz leta 1900 in sodi po mnenju mnogih planincev med najlepše koče. Ob stoletnici, leta 2000, so ob- novili kamniti cokel, jo na novo prebarvali in ob njej postal macesnove mize in klopi. Pred petimi leti so zgradili majhno Čistilno napravo. Koča stoji na ovalni kmid Spodnje Ravni pod Grintov-cem in ob robu prepadnega pobočja nad dolino Raven- Tone KflTTiičar, vse avljenjezaptMn goram, in njegova zena vesta, kakšno je življenje na več kot 1500 metrih nadmorske višine. Češka koča, ena najlepših gorskih postojank, ohranja videz Češke kmečke hiše. skeKočne. Zgradila jo je češka podružnica slovenskega planinskega društva v Pragi in jo odprla julija 1900. Do sredine maja se je na tem območju še dalo smučati. Tone Karničar (PD Jezersko) na Češki koči domuje že Četrto leto. Član ene gor-niško najbolj znanih družin pri nas v ta konec gora prihaja že 40 let. Letos bo poleg njegove žene za vzdušje na koči skrbel tudi maček Miki, ki razen nekoliko ozeb-lih tačk večjih težav spomladi na poti ni imel. »V koči smo kajenje ukinili že pred desetimi leti,« pove Tone in doda, da se pri njih vsako leto ustavi veliko pravih pla- nincev, ki ne hodijo lepo uho-jenih poteh, in v Času sezone veliko nedeljskih planincev, ki pridejo le do koče. Petelinova skala pri koči privablja tudi lovce. Ti vestno čakajo na malega petelina - rušev-ca, da se jim prikaže in jih očara s petjem. Alpinisti znajo pohvaliti njihov »Strudelj«, vsi Koča je odprta od sredine junija do konca septembra ter maja in oktobra ob sobotah, nedeljah in praznikih. V petih sobab je 57 postelj, na dv^ skupnih le-židčih je prostor za 30 ljudi in v zimski sobi Šest lei^. Po poteh kamniško-savinjskih tisočakov Siowenri smo zapriseženi plmimci, zalo so mnogi komaj čakali, da se je začela planinska sezona v slovenskem ui-sokogoTjiL Nekatei'e poti so v tem časa še zasnežene in težje prehodJie oziroma nevarne za neizkušene plnmru:e brez ustrezne opreme, Vrhunec sezone bo tako konec tega meseca in v ou^iisra. VKammiko-SaimjskihAlpa/u ki so nam najbližje, je 2$ vrhov, ki presegajo višino 2.000 metrov. Predstavljamo vam osem planinskih koč, ki so izhodišča za te vrhove. Care visokogorja odkriva vse več ljudi Zanje ne potrebujemo posebnega načrtovanja, tudi časa ne, pri čemer tudi debelina denarnice za odkrivanje lepot narave nI odločilna. Potrebne so le volja, kondidjska pripravljenost in ustrezna oprema za pot. V majhni, a raznoliki deželi pod Alpami imamo še ta privilegij, da lahko že v enem samem dneviizaužijemo polno mero skrivnosti gorskega sveta. Ščepec vam ponujamo s potovanjem po osmih kočah Kanmiško-Savinjskih Alp. Začeli smo s kočama nad Jezerskim, nadaljevali na Radiihi in gorsko popotovanje kojUiali med lepotami očakov, skleryenimi nad zeleno Logarsko dolino. Poti do njih veänoma niso najzahtevnejše, le za nekaiere potrebujemo pohodniške čevlje in palice. Tam, kjer so klini in jeklenice, pridemo do vrhov s pomočjo varoval. Poletje in Čas dopustov vabita, zato čim pr^ pot pod noge! MATEJA JAZBEC Znana »lojtr'ca«, s pomočjo katere lažje premagamo pot do vrha. ostali pa kislo mleko, palačinke in joto ler ričet. Poleg domačih planincev na idomuje« veliko tujcev. S Če§ke koče vodi pot na Kranjsko kočo na Ledinah (Vadinah), Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu in na Frisc-haufovdomnaOkrešIju. Odpraviti se je mogoče tudi na Jezersko KoČno, Grintovec, Skuto in Vratca. Prehod skozi Žrelo na Ledlrta jo bil za prečkanje prvega junijskega dneša nevaren. Ledine - kjer se smuča in se icrižajo poti Prehod skozi Žrelo na Kranjsko kočo na Ledinah (1700 m) je bil na prvi junijski dan zaprt. Zaradi snega in krušljivosti je bila pot skozenj še prenevarna, na kar je opozarjal napis na leseni »rampi« takoj za vogalom Češke koče. Pot je bilo zato treba nadaljevati po Slovenski poti in se sprva spustiti proti dolini za pribli^o 100 višinskih metrov, nato se je bilo treba približno 20 minut strmo vzpenjati po klinih in jeklenicah. Ta del poti je ponekod ple- po arhitekturi precej razHku- zalenin zahteven ter neprimeren za Ij udi 2 vrtoglavico, a vendar dobro zavarovan. Do planote Ledine pod Skuto je nato še 15 minul hoje> nakar se ponudita pogled na kočo, ki se je od dru^ postojank, ter na ravni strehi ploščad za pristajanje helikopterjev. Severni del Vodin, kot se je prvotno imenovala planota, je znan po ledu in mrazu. Na Ledinah so nekoč pasli zelo znane jezer-sko-solčavske ovce. Koča je bila zgrajena leta 1977 na pobudo sedanjega predsednika Planinske zveze Slovenije in Planinskega društva Kranj ter starešine Lovske družine Jezersko Franca Ekarja. Prvega junija je bilo na ledeniku pod Skuto, naravnem spomeniku, že petnajsto lovsko tekmovanje v veleslalomu, ki ga je za 140 lovcev zakoličil Davo Karničar. Na ledeniku, najvišje ležečem smučišču, so kar osem let trenirali naši najboljši asi, Bojan Križaj, Boris Strel in Jože KuraJt. Na kočo ne prihajajo le mejaši, in sicer Savinjča-ni, Gorenjci in koroški Avstrijci, temveč tudi evropski alpinisti, saj je ta del gora prava alpinistična obljubljena dežela. V spomin na padle meje lanskega decembra na koči hranijo tablo z mejnega prehoda na Jezerskem sedlu. »Pred letom 90 je veliko Če- hov, Slovakov in Poljakov tu mimo iskalo pot v demokracijo. S padcem meja je padla tudi birokracija osvajanja naših očakov,« pravi Ekar. S koče se širi razgled le proti severu, na vzhodu se nad planoto Ledine dviga Koroška Rinka, na jugu vidimo kuliso stmiih severnih sten Skute in Dolgega hrbta in na zahodu Kočno- Na vzhodni strani se nad dolino Ravenske Kočne razprostira razdra- Koča je odprta od sredine junija do sredine septembra, v šestih sobah je 60 postelj, skupnih ležišč ni. Koča ima tudi zimski bivak s štirimi ležišči. pan skalni greben Koroških Bab. S koče je možno oditi na Koroško, Kranjsko in Štajersko Rinko, Ledinski vrh, Veliko Babo, Mrzlo goro, Češko kočo in Okrešelj. Pot s Češke koče na Spodnjih Ravneh skoo Zrelo do Kranjske kočs na Ledinah troje dobro uro. Franc Ekar obuia spomine ne ledenik pod Skuto, kjer so trenireü neši smučarski asi. TO s koče na Grohotu, kot planino imenujejo domačini in njeno ime zapisujejo v vodnikih, m širijo prijetne vonjave domačih specie Ittel Vsi Obrazi Raduhe Vrata postojanke oa Grohotu 90 odprta od začetka junija do konca septembra ter maja In oktobra ob sobotah» nedeljah in praznikih. Ob lepem vremenu in najavi večjih skupin tudi pozimi. V šestih sobah je 21 povelj in v skupni spalnici 20. Nova naj bi bila zato pred plazovi varnejša. V času našega obiska je grmelo in lilo kot iz škafa. Janez pove, da na Grohotu grmi močn^ je kot kjerkoli drugje, tudi strele švigajo pogosteje. Planina naj bi dobila ime po kamnini groh> kot ostanek smrekovSkega vulkana. Kočo obiSČe veliko prehodnih planincev, ki pot nadaljujejo naprej na Raduho. Iz kuhinje se širi slasten vonj po Raduha, najvišja gora v vzhodnih Savinjskih Alpah, nam lahko v enem samem dnevu pokaže vse svoje obraze. Z jiižne in vzhodne strani se dobrika s položno, sončno podobo, bogato z gostimi gozdovi In planšarskimi travniki, medtem ko nas na severu pričakajo strme pre-padne stene. Dvoličnost jO dela zanimivo, pa Če se odpravimo na krožno turo iz Robanovega kota ali Če uberemo krajšo pot po njenih južnih pobočjih. Raduha je prepredena z markiranimi potmi, gozdnimi cestami, s kolovozi in ste- zicami, zato je vedno mogoče najti pot» ustrezno željam in kondidji. Nanjo se je mogoče odpraviti iz doline Savinje aH se po gozdnih cestah povzpeli do koče na Loki ter uživati v sprehodu po iglastem gozdu io travnikih v družbi krav. Preizkušeni se lahko odločijo tudi za vzpon po zahtevni zavarovani poti s planine Grohot. Še prej je mogoč »skok« na Kočo na Grohotu (1460 m)» in sicer z avtom po lokalni cesti iz Solčave v Po-dolševo, po panoramski cesti do Spodnjega Slemena Io naprej po gozdni cesti do naj- višje ležeče slovenske kmetije Bukovnik (10 km), 1327 metrov visoko, kjer si kruh služijo predvsem z gozdarstvom. Od tam je po rahlo vzpenjajoči prijetni gozdni poti do koče pol ure. Pot je nezahtevna, potrebna je le dobra obutev in morda pohodne palice. Janez Slapnik (PD Mežica], ki Ima za sabo že 15 let gorskega domovanja v Savinjskih Alpah, je letos skrbništvo koče predal nečaku Martinu. Pred dvajsetimi leti je kočo. ki je bila nekaj metrov višje od sedanje, do temeljev porušil snežni plaz. Janez In Martin Slapnik, gostoljubna Sairinjcana, ki vesta, kako se streže planincem. Najvišje ležečo kmetije Bukovnik ^uži kot prijetno zatočišče, izhodišče za Kočo na Grohotu in širen razgled na savinjske vrhove. bograču. skutinih štrukJjih, solčavskih žlinkrofih z nadevom suhih hrušk in »klo-cavih nudeljnih«, kot tej močnati specialiteti pravijo Korošci. Od koče ni posebnega razgleda, a je zato pogled na gore, ki obdajajo planino, toliko lepši. Na vzhodu se dviga Lanež in južno od njega Škr-bina Durce, po kateri je prehod proti Koči na Loki. Na južni strani Grohota je strmo ostenje Raduhe, ki prehaja v gozdnata pobočja nad dolino Savinje med LuČami in Solčavo, zadaj pa se odkrivajo Savinjske Alpe in na severozahodu južna pobočja Olševe. S koče vodi pot tudi na Veliko Raduho in Govce. najvišji vrh Olševe. Darko Naiaglav pope^ obiskovak» skoa Tajske pocfobe kra^ Snežne jame. Nedeljski sicok na Loko Iz Strug» naselja med Ljubnim in Lučami, po lokalni cesti do planine Vodol (13 km) in od po gozdni cesti do lesenega smerokaza (3 km) je do Koče na Loki (1534) le 10 minut prijetne poti, ki nam jo krajšajo krave, ki jih pastirji v Času planšarije vsak dan gonijo na pašo na pobočje Raduhe. Te jim za uslugo dajejo kislo mleko in skuto, ki gresta na tem območju dobro v promet. Koča stoji na planini Loka na vzhodnem delu Raduhe tik nad gozdno mejo. Ognjeni zublji so jo dvakrat uničili, prvič med vojno in nato leta 1976. Dve leti kasneje, ob 10. dnevu planincev, so )o s pomočjo mnogih dogradili in slovesno odprU. Gostitelj na koči je od le- daleč stran od koče, kamor Ko5o na Loki pod Raduho so kar dvakrat uničili ognjeni zublji. Koča je odprta od junija do septembra ter ma)a io okt<^ra cb sobotah, nedeljah in praznikih» za večje skupine tudi po dogovoru. V Šestih so bali je 45 postelj ixi na skupnem ležišču prostor za 40 ljudi. marjem ai dal miru, zato so odletal98i odkrili že več kot 1300 metrov podzemnega sveta. Ko se po kovinski lestvi spustimo skozi vhodno brezno, dih, tudi zaradi mraza, saj se temperatura vrti okoli ničle, zastane v Ledeni dvo-rani. Globlje v jami očarajo kijasti kapniki iz jamskega mleka, ki naj bi celo služil kot afrodiziak. Ogled po slabih dveh urah se konča s šilcem kratkega v akustični dvorani kapnikov in z operno arijo enega od obisko>^cev tos Darko Naraglav (PD Luče ob Savinji), znan tudi kol izjemen poznavalec in vodnik po bližnji Snežni jami. Poleg jame mu je pri srcu tudi kapelica sv. Križa» ki je ne- sredi junija pastirji priliaja-jo k maši za dobro pašo. še bolje obiskana je maša sredi avgusta. Kočo obišče veliko obiskovalcev Snežne jame in tistih, ki si zaželijo nedelj- skega kosila v neokrnjeni naravi. Ponudba zajema gobovo juho, ciganski golaž, ajdove žgance, joto in različno pečenje. Pozimi kočo obiščejo predvsem turni smučarji, medtem ko je južna stran Raduhedostopna celo leto in vabljiva za šolske in študentske tabore. Na njej se ustavijo tudi tujci, ki bivajo na bližnjih turističnih kmetijah- Z roba nad kočo je lep razgled proti jugu, na Zgornjo Savinjsko dolino in naprej. V daljavi se vidi Menina, malo bliže Veliki Rogatec, na zahodni strani se v bližini dviga Raduha. Ture in izleti so možni na Veliko Raduho, Olševo, Lanež, Veliki Travnik, Komen in Smreko vec. Podzemna lepotica pod Raduho Snežna podzemna lepotica je s 1500 metri nadmorske višine najvišje ležeča turistična jama pri nas. Nastajati je začela pred približno 12 milijoni let, kar jo uvršča med najstarejše kraške jame v Evropi. V tistih časih masiv Raduhe ru izstopal tako kot danes, temveč je bil pod debelo plastjo ledu, Ravno zaradi tega je bilo njeno odkritje nekaj posebnega. Snežno jamo so sicer poznali pastirji, ki so pasii živino na planini Arto, in lovci, toda debela plast snega ni dala čutiti, da se pod dvema udornicaraa skriva mogočna jama. Raziskovalni čut preboldskim ja- Zgodej spomladi pastirii v ta konec pod Redijo gonijo {hrino na pašo, poleti pa maFsiketefiega (Abkovalce razveselijo s kisNm mlekom in skuto. Št.52.4.juig2008 Po zdravje na Klemenčo jamo Naslednja pot vodi v Logarsko dolino. Dovolj zgod* njim za vstop v krajinski park ni treba odšteti Šest evrov, medtem ko je mogoče po osmi uri za ta znesek prejeti zgibanko z zemljevidom in $ podatki, kaj je v dolini mogoče videti, kje je mogoče prenočiti in se okrepčati. Za dopoldanski izlet na Klemenčo jamo se odpeljemo do doma planincev, od koder vodi 40 minut dolga nezahtevna označena gozdna pot do Koče na Klemenči jami pod Ojstrico (1208). Kdor želi hoditi dlje. se lahko odloči za uro in četrt dolgo pot od Hotela Plesnik skozi predor. Kaj kmalu prečkamo mo- zlasti v vročih dneh blago-stiček nad slapom Sušica, ki dejno osveži, in nadaljuje- Lenka Vahtsr, prijazna oskrbnica in poleg svetega moža dobra poaiavafka planinskih ni, rajvaseß rdomačkn cajofn. mo vzpon in že smo na nadmorski višini tisoč metrov. Klopca ob lesenem koritu blagodejno vpliva na počutje. zato je priporočljivo prisluhniti žuborenju vode po lesenem žlebu. Koča stoji na Klemenško-vi planini pod severno steno Ojstrice, pri čemer domačini to planino zaradi ko-tanjaste oblike Imenujejo Klemenča jama, Večinoma je koča izhodišče za mnoge pohode in vzpone ter navsezadnje tudi sama priljubljen cilj, sploh če ni dovolj časa ali moči za zahtevnejše ture. Napis Klemenča jama ob prihodu iz gozda daje slutiti na gostoljubnost oskrbnikov Lenke in Franca Vah-terja. Konjičana sta na Klemenči jami prvo leto, toda domačnosti jima ne manjka. DomaČe klobase, ajdovi žganci, kislo mleko, jota, mineštra, golaž, »štru-delj«, palačinke in čaj planinskih rožic z medom so njune posebnosti. Materina dušica, rman, plahtica» bez-govo cvetje in lipa poživijo. Maja in junija je mogoče na travniku nad kočo najti tudi lepi čeveljc, zaSčiteno planinsko rožo. In le 10 minut stran je občudovanja vreden naj debelejši macesen na Slovenskem. Pri 1,30 metra višine je njegov premer 147 cm in obseg 464 cm. A to Še ni vse, saj na Klemenči jami stoji tudi najstarejša gorska koča iz leta 1832. Solčavski planinci so jo uredili iz pastirske koče in še danes nudi streho za prenočitev. i'' Najstarejša koea na Slovanskem je še vedno v uporabi in nudi ležišča za šest oseb. Razgled na okoliške gore sega na Krofičko, Ojstrico, Rjavčki vrh. Planjavo, Okre-šelj. Skuto. Rinke. Mtzlo goro, gorski greben med Logarsko dolino in Matkovim kotom in del Olševe. S koče je možen prehod na Kocbekov dom na Korošici. Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra in po dogovoru. V štirih sobah je 21 postelj \n na skupnem ležišču prostor za 15 ljudi. Nad novo drvarnico je zimska soba. Zlati čeveljc krasi planinski travnik na kotaniasti Klemenči jami. OkreŠeij - raj za ljubitelja planinskiti rož In Čudovitega razglede na okoliške vrhove Vse poti vodijo z Oicrešija Od doma planincev se po nekaj kilometrih pripeljemo na parkirišče, ud koder nas pot vodi do Frischaufovega doma na OkreŠlju (1385 m). Po dobrih desetih minutah pridemo iz gozda na raj^Kitje. kjer se po stopnicah povzpnemo do Orlovega gnezda. Iz manjšega planinskega zavetišča občudujemo čez navpično steno padajoč 7S-metrski slap Rinka. Obiskan savinjski slap je najbolj vodnat spomladi in ob močnejšem deževju. Od njega se vrnemo do razpotja, kjer se usmerimo proti domu na OkreŠlju» in pridemo do izvira Savinje. Po kratkem okrepälu nas ča- ga, aje v obdobju po dežju do- ju matematike in astronomije ka strnjen gozd, ki nas po kraj« kaj mokra in spolzka. Dom se na graški univerzi, publidsm, šemvzponupripeljedoOkreš- imenuje po Joharmesu Frisc- alpinistu,velikemljubiteljugo-Ija. Pol ni zahtevna in predol- hauhi (1837-1924), profesor- ra in prijatelju Slovencev. Dom je odprt od 1. maja do konca oktobra. V U sobah je S2 postelj in na skupnih ležiščih prostor za 36 ljudi. Jure Musar (PD Celje -Matica) je postal v petih letih pomemben vir informacij za mnoge planince. »Sprašujejo po razmerah in poteh v gorah. Največ izvem od planincev, ki se vračajo z gora,« pravi in doda, da enostavnih poli z Okrešlja» z izjemo na Savinjsko sedlo, skorajda ni, »Potrebne so izkušnje in ustrezna oprema. Poti so dokaj zahtevnein ponekod krušljive. A so ture manj tranzitne v primerjavi z Julijskimi Alpami.« Julija in avgusta obišče Okrešelj približno šest tisoč planincev, pri čemer polovice sploh ne beležijo, saj se ljudje ne vpisujejo v knjigo. Greh bi bil, da na Okrešlju ne bi poskusili borovničevega zavitka in pite. Musar je v gorah videl že marsikaj, tudi co. kako se je nekoč planinec s kolesom na rami odpravil na Kamniš- ko sedlo in se zadovoljno ter brez poškodb odpeljal z nje- ga- Pri domu se odpre prelep razgled na stene Ojstrice» Planjave, Brane, Lučke Babe. Turške gore in Rink, proti Jezerskemu in Savinjskemu sedlu ter na Mrzlo goro in gorski hrbet med Matkovim kotom in Logarsko dolino. Ljubitelji plarunskih rož morajo obvezno obiskati planino Okrešelj, obdano z mogočnimi dvatisočaki, ki jo krasita zlato jabolko in zlata pogačica. t. . v .. , Pot v daževRani obdobju lahko prekrižata voda in spolzko kamenje. Jure Musar je pomemben vir fnformaci) za vso, ki se podajajo v gore. it. 52 - 4. julij 200a Kamrrüka koča na Kamniškem sadlu - rezpo^ sMh poti Na razpotju štirih smeri Pravi planinci lahko po kratkem počitku z OkreS-Ija nadaljujejo pot proti vr* hovom v njegovi okolici aH proti uro in pol oddaljenem Kamniškemu sedlu. Odpravimo se na Kamniško kočo na Kamniškem sedlu (1S64 m) in kmalu prispemo na rob razglednega travnika ter na razpotje. Nadaljujemo levo po zložni poti, skozi krajši gozd, nato pa na melišča pod "Hirsko goro. V rahlem vzponu prečkamo melišče, nato se pot ZdCne strmo vzpenjati, pri čemer je bil junija Še sneg, zalo je bila potrebna previdnost Ko se povzpnemo po meliš-Ču, nas pot pripelje do plezalnega dela poti. Čakajo nas strma in ponekod prepadna, toda varovana pobočja. Poleg padajočega kamenja je na tem delu poti tudi nevarnost zdrsa. Po približno pol ure plezalnega dela poti nas do Kamniškega sedla Čaka Le Še nekaj minut lahkotne hoje. Na Kamniško sedlo vozi najdaljša tovorna žičnica, dolga 3820 metrov. Nekateri uporabljajo za sedlo tudi ime Jermanova vrata, ki je nastalo v času rokovnjačev Zato ni čudno, da želi oskrbnik Simon Gregore (PD Kam- nik) svojo sladico iz skute, jabolk in marmelade poimenovati »jerman'ca«. Ljubitelj gora pove, da je sedlo na križišču štirih poti, in sicer Okrešlja, Korošice, Kokrske-ga sedla in Kamniške Bistrice. Lani je kočo obiskalo približno 15 tisoč ljudi, od lega jih je prenočilo približno tisoč. Prenočevanje v gorah naj bi z leti upadalo, pojasni Gregore, saj nenehen lov za časom tega pogosto ne omogoča več. Sedanjo kočo so zgradili leta 1983 in bo kmalu potrebna obnove. S Kamniškega sedla se v lepem vremenu odpre pogled na glavni greben Kamni ško-Savinjskih Alp, na dolino Kamniške Bistrice, Logarsko dolino in Ljubljansko kotlino. S.edlo je rado v megli, pri čemer tudi nevihte in strele v poletnih mesecih niso izjema. S Sedla vodijo poti na Planjavo, Ojstrico» Brano, TXirsko goro in Skuto ter prehodi naprej na Kocbekov dom na Korošici, Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu in dom v Kamniški Bistrici. Koča je odprta od začetka junija do sredine oktobra. V 14 sobah je 92 postelj, na dveh skupnih ležiščih je prostor za 50 ljudi, na voljo je tudi zimska soba z 20 ležišči. Novamost pred plezalnim detom poti in vstopom v steno jo šo junija pradstavijal snog. Vinko in Jožica Vrenko s Strmce pri (.aškem stB se pogumno odpnvila proti Kamniškem sedhi. »Vsak prefiojen meter poti je zame uspeh/c pove \ßnko,kisejezaradi ugubenogapred letom dni zagrizeno odločil, da bo le naprej hodil v hribe. Simon Gregoit poskrbi, da se planinci v dofino ne vrečaio bcni in žejni. Prvi del poti s Kamniškega sedla prati KoniSci $e stimo vzpenja. Na Korošico s helikopterjem čez Sukavnik in Britofe vodi približno tri ure hoda dolga pol do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m). Pot je zahtevna, vendar dobro označena in zavarovana. Prečenje snega pred vstopom v steno in plezalnim delom je ponekod brez derez ali cepina lahko nevarno. Sneg in varovala nas spremljajo dobršen del poti, s hitrim vpenjanjem pa se vedno bolj odpira svet na grebene Kam-niško-Savinjskih Alp, dolino Kamniške Bistrice, Logarsko dolino in Ljubljansko kotlino. Na višini 2339 metrov se vinjske Aipe in na osrednjo odcepi pot na 2392 metrov visoko Planjavo, pogorje vzhodno od Kamniškega sedla. Z njenih dveh vrhov se odpira razgled na Kamniiko-Sa- Slovenijo in njeno glavno mesto. S Planjave se pol proti Korošici spusti precej nizko med ruSevje in z malce sreče obiskovalce presenetijo svizci, ki pridno kopljejo svoje rove. Stene v okoUd Korošice privabljajo tudi mnoge alpiniste. Lani qbnovljen Kocbekov dom na Korošici stojipod Ojstrico na njeni južni strani. Grajen je iz kamna, ime pa je dobil po Franu Kocbeku (1863-1930), učitelju v Gornjem Gradu, publicistu, privržencu slovenstva in Savinjskih Alp, ki je leta 1893 ustanovil Savinjsko podružnico SPD, organiziral gradnjo planinskih postojank in poti. Na velikem travniku Ko-roSica, ob koči, je vsako leto tradicionalni turnir v nogometu Štajerskih ekip, v oktobru se pomerila tudi ekipi Štajerske In Gorenjske. Oskrbnica Mojca Perbil (PD Celje - Matica) ve, kako se v gorah streže, zato nikakor ne smete oditi s Korošice, ne da bi poskusili vsaj njen zavitek. Med tednom se na Korošici ustavijo planinci, ki si za gore vzamejo čas, medtem ko je konec tedna tudi veliko obiskovalcev, ki v gore ne sodijo. Posledica tega so smeli, ki jih je za nevestneži treba voziti v dolino, pravi. Dom na Korošici je edina postojanka na tem koncu, ki jo dvakrat letno oskrbujejo s helikopterjem. »Osem ton robe je treba spraviti do kmetije Mlinar na planini Pod-vežak in od tam dalje s helikopterjem do doma.« Na dan Dom je odprt od 15. junija do konca septembra. V Štirih sobah je i6 leži$Č» na petih skupnih ležiščih pa 81, zimski prostor ima osem ležišč. S premagovanjem poti se odpira vedno širši pogled na očalie (v sredini Kamniško sedlo). našega obiska je gorski utrip s predavanji popestril vrhun-sii alpinist Silvo Karo, ki je v Patagoniji izpeljal največ odprav, dom na Korošici pa je bil vročega junijskega dne tudi ena od kontrolnih točk dirke Adventure race. Od koče je lep razgled na Lučkega Dedca in Ojstrico ter vrhove, planote in zeleno po-krajino Kamniških in Savinj- skih Alp. Z nje se lahko odpravile na Ojstrico, Planjavo, Kočo na KlemenČi jami, dom v Kamniški Bistrici, Domžalski in Črnuški dom na \4ali planini- Kocbekov dom na Korošid dvakrat letno oskrbujejo s helikopterjem. Matkov kot in skaf v jezeru je živel zmaj, pred katerim so imeli ribici velik strah. Vsak njegov gib v globini jezera je pomenil zanje nevarnost, da se jim zvrne Čelo. Če je zmaj priplaval na površje in udaril z repom po vodi, je nastal vihar, da je padalo drevje daleč okoli. Gorje človeku in živali, kadar se je zmaj odpravil na suho iskat hrano. Vse je bežalo pred njim, vse drevje se je pripogibalo za njim in ga hotelo pobiti s svojimi vrhovi. Ubiti bi ga mogel samo macesen s sed* mirni vrhi, a macesnov se je zmaj izogibal in se tako zmeraj srečno vrnil v jezero. Nekoč je zmaj prišel pod Puščavniško zijaüco glodal steno, ki je zadrževala jezero. GlodaJ |o Je tako dolgo, da jo je pregledal. Takrat je voda iz jezera iztekJa do solčavske cerkve, kjer je pred cerkvenimi vrati pusliia zibelko. Tudi na Ljubnem je segala tako visoko, da je na mestu, kjer je zdaj župnijska cerkev, pustila kip sv. Elizabete, Ko so Ljubenci našli ta kip, jim je spregovoril: »Po vodi sem priplavala, po vodi bom odplavala, do takrat me pa vzemite pod streho.« (Zgodba je iz knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin, ki jih je zapisal Jože Vr-Šnik.) Legenda govori o jezeru, ki se naj bi nekoč nahajalo v Matkovem kotu, zato ni čudno, da se tamkajšnji potok*imenuje Jezera. Matkov kol je najmanjša in najzahodnejša dolina v povir-ju Savinje. Stisnjena je med mogočne vrhove Savinjskih Alp in je precej osamljena. Vzroke je potrebno iskati v mejnem pasu, ki je bil §e v času Jugoslavije strogo varovan. V srednjem delu je dolina tesna in globoka vrezana s potokom Jezera, ki privre na dan v roju izvirkov iz proda in morene. Spodnji del kota, kjer prav tako ne manjka proda, je povsem razrit od delovnih suo-jev. Gradbeni material so odvažali, m ga verjetno Še bodo, za nove solčavske ceste. Na pri-sojnih južnih pobočjih se nahajajo samotne kmetije, kot so: Gradiščnik, Kočnar, P^k in Matk- Prav slednji ima pri imenih nekaterih zanimivosti veliko prepoznavnost (Matko-va kopa, Matkovo okno, Mat-kova planina in Matkov škaf), toda velja omeniti, da jih turizem še ni zastrupil. Dostop: iz Celja se je potrebno peljati proti Lo^rski dolini, kjer se asfaltna cesta odcepi na desno za Matkov kot oziroma Pavličevo sedlo. Po nekaj kilometrih nas smerokaz za škaf usmeri na levo. Makadamski cesti sledimo vse do Kočnar-jeve žage (običajno jena tem mestu dovolj prostora, da lahko parkiramo svojega jeklenega konjička). Kolovozu, ki se konča na obsežnih prodišČih> v bližini se nahaja lovska koča, pot pa nas vodi po desni strani doline. Višje se spet malce odpre; tu se spomladi že prične snežišče. Po snegu oziroma melišču se povzpne-mo pod steno do Škaia. Opozoriti velja na primerno obuvalo in pohodne palice ali cepin, ki zagotovo ne bodo odveč. ÜB mu, IptftbMdSt.lUu«»* (Hin. »d»« nate^iK^ui UadMMto StUMia ri« Pafen kUb I omike NAJVk ZA v Ai D6NAR - POLET) IZ U HM»iSk«iwPib<»4* AihssMo 12 Ljiiriju« mijinuii III—1111 OrlMcMKSfUrcMft s* M» ■ l^ll iiljl J— Itfli 1,1 „Ml ift«^ rili k criemrjettk 44» ( lU. W,ki24 J.S.tt mi SkAikau Mi. tt iHfc» S. li.IfckiSW.l« ».k Matkov Škaf Zauep doline pod Mrzlo goro je pravljično lep. Številni slapovi so zanimivi poleti in pozimi. 7\i je tudi lovska koča, kjer se lahko popotnik ustavi ter odžeja. Povsem na koncu doline pa se skriva naravna znamenitost - Škaf. Kaj jesploh škaf in kako nastane? To ni nič drugega kol v snežišče izdolbena luknja, ki dejansko spominja na škaf. Pod previsno steno manjše krnice čez zimo nastane večje plazišče. Ko se otopli» pada čez steno slap, ki ga napaja snežnica kmice pod Mrzlo goro. Padajoča voda dol-be snežišče, dokler ne pride do meiiščnega dna in s tem je škaf prebit. V začetku junija je običajno največji in lahko doseže globino 20 m in več, širina pa znaša okoli iO m. Čez poletje se debelina snega močno zmanjša, če pa je pozimi malo snega, lahko na jesen škafa ni več ali ga je samo še za vzorec. Konec pomladi je dolina poznana po številnem gorskem cvetju, med katerim izstopa lepi čeveljc. Sodi med največje evropske orhidejein je zaradi redkosti zavarovana (že od leta 1922). Cvet s svojo obliko spominjajo na obuvalo. Živo rumena barva privabi žuželke, ki jo opra-Šijo, ko iščejo izhod iz nje. FE^NCI HORVAT Lepičevaljc 3JUBUAN& 4dnL Xm \7X 14. in 2S.a., S79 € www,palma.5i • 'GGCSaiBCs rf V. IZL£.T>JlhCWA JU^VČfUk A^OJA Pdkttim 20.3000 Ui.i "^aBS 03/424 76 00. »foitr. h«x»lje#izJitiH!r4i wmw.izSetnilLsi; poriovsliuu ZaJ&c, Iti.: 03 571 7t IS, »fflBil: Huilec^izliOiik.ri GARDALAND - odhodi vsak torek, četrtek in soboto CANCVAWORLD • odhodi vsako sobota GROSSGLOGKNER 26.7. (se nekaj prostih mest) in 18.8. BUDIMMŠTA 27.-28.9. BEOGRAD 13/t4.9. BOGATA POMUDBA IZLETOV ZA ZAKLJUČ«iE SKUPINE (odhodi po vaši želji) POLETJE 2008 ŠPORTNO - KONJENIŠKI VIKEND V LAŠKEM 3. - e. 7. 2008 Vsak dan bogat program tekmovanj in spremljevalnih dejavnosti: - preskakovanje zaprek - ribiška tekma - prikaz nordijske hoje - kolesarski izlet - planinski pohod... Vabljeni v šotor ob prireditvenem prostoru; Četrtek: kvintet Oofi In Vesele Siajcrke Pi;tck:Yuhubandd in Bfiglta Šulcr Sobotam Saša Lendero NcdvUa: DJ. JuHo. Informacije: 041 768 608 ki THERMANA ^vC/- ste^^^älhüjirraji^ O-ySw yyjCA Cj ^ss^ ASiijR um III Na novi lokaciji v Šempetru pri cerkvr 03 70313 30 info@d-dan.s] www.d-daasl teod Št. 52 - 4. juti} 2008 že Z» A»**» 20 NOVI TEDNIK Planinec je sam sebi najnevarnejši V gorah na našem območju letos že šest nesreč, od tega ena tragična - V gore peš, nazaj na nosilih ali v krsti? v celjskem dniStvu gorskih reševalcev je 36 čla-nov< Pokrivajo območje od Logarske doline, vso Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino do Kozjanskega in Vdanega Mos^ Največ nesreč se zgodi v gorah na območju Mojstrane, Tol-niina in Bohinja, pri nas je »tvegano« pr^vscm območje v visokogorju nad Logarsko dolino. S ® m JC O b V slovenske gore se vsako leto odpravi skoraj milijon ljudi, s čimer se turizem lahko pohvali, res pa je» da taksna številka pomeni tudi varljiv občutek, da naše gore niso nevarne. Število nesreč se vsako leto zvišuje, saj se v gore vedno bolj odpravljajo tudi tisti» ki so neustrezno opremljeni, in na ta način ogro-žajo svoja življenja. Toda ne le svoja, saj» ko so zaradi klica na pomoč aktivirani še gorski reševalci» spravljajo v smrtno nevarnost tudi njih. Pred Časom je svoje življenje v Mojstrani, ko je poskušal rešiti tuje, izgubiJ izkušen gorski reševalec, ki ga je zasul plaz, Plaz je bil usoden še za reševalca na našem območju, medtem ko )e poskušal rešiti dva planinca. Ob vsem je ireba vedeti, da so vsi gorski reševalci v Sloveniji prostovoljci, kar pome ni, da to delo opravljajo poleg svojih že usnjenih dolžnosti. In ob vsaki akciji iskanja ali reševanja vedno tvegajo svoja življenja. Če bi ljudje to vedeli, se nartreč ne bi dogajalo, da številni ponesrečenci ali planinci gorske reševalce, ko jih le-t! najdejo po dolgotrajnem in zahtevnem iskanju, še naderejo. češ »Je kod so hodili«! Junija je pod T\irsko goro umrl 44-Ietni Ljubljančan. Po padcu je njegovo telo drselo več kol 200 metrov. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Pretekli teden so reševalci iskali mlajšega Hn/aca, ki se Je pod Savinjskim sedlom pri Križu ločil do svoje skupine in nato zašel s poti. V obeh primerih so morali iskanje poškodovanca oziroma planinca s helikopterjem prekiniti zaradi teme in nadaljevati s klasičnim načinom reševanja. Pred dnevi so na 01-ševi pomagali planlnki, ki si je poškodovala nogo, v Jesenice pa so v torek morali odpeljati planinko s Korošice. Srčne težave, dehidracija »Planinci so sami sebi oaj-bolj nevarni! Nekateri se v gore odpravijo neustrezno opremljeni ali niso dovolj psihofizično pripravljeni. Eni imajo zdravstvene težave in doživijo srčne napade, drugi na primer ne pijejo dovolj vode in prihaja do deiiidra-cije, posledično do bolezenskih stanj,« razlaga predsednik celjskega društva gorske reševalne službe Matej Za-luberšek. Dodaja, da so med ponesrečenci tudi izkušeni planinci- V nesrečah je več starejših, čeprav so v eni od akcij morali reševati ll-let-nika, ki jepristal na visokem drevesu z jadralnim padalom?! »Vsak planinec bi moral vedeti, da ga v gorah Čaka Reševanje ponesrečenca ne območju Okrešlja pred leti tudi nevarnost, Če pride do trdega in spolzkega snežišča, naj se obrne in gre nazaj. Gore so sprostitev ne pa tekmovanje, kdo pride na vrh, « še opozarja Zaluberšek. Trajanje iskalne oziroma reševalne akcije je odvisno od primera. »Preučili je treba, ali je možno reševati s helikopterjem, trajanje akcije je odvisno tudi od vremenskih razmer in od tega, kako se je zgodila nesreča. Helikoptersko reševanje ali iskanje Je lahko končano v Pogodbeni partner ATKA-FIN d.O.O., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 za jutri Družina ^ti Pokojnina Ndloä)eo{ naot NaloS)eni nacit Po9odbeni partner ATKA-FlNd.o.o. Stanetova ulica S, C«lj€ telefon: 03 49005 Eksk}u2ivno v 19 KD Finančna točka ewelevw e-wtiw, ^fl. nekaj urah, če je seveda možno priti do ponesrečenca. Če do njega s helikopterjem ni možno, sledi klasično reševanje, ki traja dlje. Reševanje v steni je zahtevnejše in dolgotrajnejše. Sicer so najdaljše iskalne akcije pogrešanih. Te lahko trajajo dva, tri dni ali več> če človeka ne najdemo. V akcije so vključeni tudi policisti. Akcija iskanja smrt-no ponesrečenega 44-letni-ka pod TXusko goro je bila zelo zahtevna, na primer.« navaja ZaluberŠek. Ob vsem tem mnogi ne vedo, da mora vsak reševalec na že tako ali tako zelo težko dostopen teren v gorah pri reševanju nositi od 20 do 25 kilogramov opreme! Od konca junija do septembra imajo reševalci v Logarski dolini organizirano tudi dežurno službo z dvema reševalcema, ki lahko oskrbita manjše poškodbe sama. V primeru večjih nesreče se jima, razumljivo, pridruži še ostala ekipa. Na Letališču Jožeta Pučnika je ves čas pripravljena tudi helikopterska ekipa z zdravnikom in policistom. Gorski reševalci imajo za seboj dolgoletna in številna usposabljanja ler izobraževanja, saj morajo obvladati različne tehnike reševanja in prve pomoči. Ob tem se udeležujejo tudi specialnih usposabljanj. Med njimi so namreč inštruktorji, reševalci letalci, vodniki lavinskih psov... SIMONA SOLINiC Foto: KATJUŠA, I. H. AVBERŠEK, MJ Predsednik celjskega dmstva gorske rBsevalne sluäe Matej Zauber-sak: »Planinec je naibolj nevaren sam ssIhIm RsiMirM pes 11 nioQOv tetniivgorah zlasti v poletnem ča^ št S2julij 2008 NOVI TEDNIK KRONIKA 21 Celjan V verigi največjiii tihotapcev na svetu Zasegli 98 ton snovi za proizvodnjo heroina - Gre za največji zaseg na svetu! Slovenski kriminalisti in tožilci, med njimi tudi celj* ski, so prijeli več mednarodnili tihotapcev anhidrida ocetne kisline. Gre za snov, ki je namenjena proizvodnji lieroi* na. Preiskava je trajala več mesecev, vanjo so bili vključeni tudi kriminalisti iz Nemčije, Ukrajine. Madžarske, Bolgarije, Romimije. ItirČije, Srbije in Češke. Zasegli so kar 98 ton kisline, kar je tudi največji zaseg te sestavine na svetu. V priporu so Štiri osebe iz Slovenije, med njimi en Celjan, in dtirje turški državljani. V bistvu gre za nadaljeva- ga iz Celja. Celjan je bil del nje preiskave, ko so lani v Jezercah pri Smartem na našem območju zasegli o^m-no količino anhidrid ocetne kisline in ovadili moške- mednarodne naveze pri tihotapljenju kisline v Hirči-jo. O tem smo že poročali. V nadaljevanju preiskave so letos v Sloveniji spet zase- gli 60 ton omenjene kisline in ovadili lastnika iz Ljubljane. Ponovno so ovadili tudi Mariborčana iz lanske zgodbe. Videti je, da so večino dela imeli ravno celjski kriminalisti. Ti so ovadili 65-letnika iz Nove Gorice, 28-leinika s Ptuja in državljana Ukrajine, ki so lani na Češkem kupili in pripeljali v Slovenijo 20.900 litrov anhidrid ocetne kisline, zasegli so jo februarja letos, pravi vodja sektorja kri mi- Zaradi goljufije ovadili dva Celjana Ljubljanski kriminalisti so zaradi goljufije ovadili 44 in 59 let stara Celjana. Osumljenca naj bi od avgusta do decembra lani oškodovala več gospodarskih družb po vsej Sloveniji. Z lažnimi osebnimi podatki na) bi se predstavljala kot zastopnika sicer obstoječega podjetja iz Ljubljane. Pod pretvezo, da njuna družba gradi in opremlja apartmaje na območju Novega mesta, sta ogoljufala več podjetij, ki so jima odobrila nabavo blaga na odloženo plačilo. Pri lažnem poslovanju sta uporabljala ponarejene žige in dokumentacijo. Na takšen način naj bi se okoristila za skoraj 200 tisoč evrov. Gre za stara znanca policije, za 44-letnika je preiskovalni sodnik odredi! pripor. Zaradi očitanih kazruvih dejanj jima grozi do osem let zapora. SŠol naiistične policije Policijske uprave Celje Janko Goršek. Gre za zapletene kriminalne posle. Ukrajinec, ki so ga Celjani ovadili, ima v Sloveniji tri podjetja in je trenutno v nemškem zaporu. Pri vsem so se osumljenci posluževali tudi ponarejanja in prirejanja dokumentov. Zaseženo kislino bodo zdaj uničili. Sicer pa naj bi glavni organizator od leta 2004 do letos na Češkem kupil vsaj 366 ton omenjene kisline, ki bi služila za predelavo do 147 ton izredno čistega heroina. Glede na to, da takšen Čisti heroin ni primeren za ulično prodajo, ampak ga prodajalci redčijo, bi iz te količine pridelali vsaj 438 ton h^ roina. Finančno gledano bi zanj dobili najmanj 6,57 milijarde evrov. SŠol Psst! Celjski zaporniki spijo! Sicer se zgodi redkokdaj, a vendarle. Medtem ko so (tudi preden so prišli v zapor) na policijo zaradi njih klicali drugi, je tokrat zgodba drugačna. Bolje rečno - obratna. V ponedeljek le štiri minute Čez 22. uro so na celjsko policijo poklicali iz celjskega zapora. Zaradi pozne ure. ko se zaporniki in pripomiki v prostorih celjskega zapora že počasi odpravljajo k zasluženem spancu, jim je bilo to onemogočeno! Z^j. se sprašujete? Ker so ravno v ponedeljek v celjskem Localu pripravili koncert in so jo pač nastopajoči verjetno malo bolj »zažigali«! Čeprav gre za čisto navadno novico o kratenju spanca zaradi preglasne glasbe, se je vest o tem dokaj hitro razširila med nekaterimi Celjani. Pravzaprav bolj ta del novice, ki je vezan na podatek, da naj bi na policijo klicali zaporniki. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so tako te dni sprejeli kar nekaj klicev novinarjev, ki smo se zapičili v iskanje odgovora na vprašanje, kdo je klical. Znano je, da zaporniki mobilnih telefonov ne morejo imeti pri sebi, imajo pa stacionarni telefon, do katerega je dostop omejen, upoštevajoč hišni red. Torej, od kod za vraga so klicali, nas je črvičilo?! No, ravno ta »telefonični« del celotne novice ne drži. Namreč številke 113 niso zavrteli niti zaporniki niti pripoiniki, temveč vodja Izmene paznikov. Res pa je, da je klical z razlogom: glasba je motila spanec tam bivajočihl Vsa zgodba je dobila srečen epilog. Policisti so obiskali iokal (tam nič spili), lastnika le opozorili in zaporniki ter pripomiki so srečno spali, dokler jih ni zbudil nov dan in nove priložnosti! SIMONA ŠOUNIČ Prijeli diierja Mariborski policisti so ovadili 31-let nega moškega z območja Gorišnice, pri katerem so našli konopljo in več pripomočkov, ki so namenjeni gojenju prepovedane droge. Kljub temu, da moški ni z našega območja, se njegovo prijetje Še kako nanaša na CeljSKO. Moški naj bi namreč preprodaja! drogo večjemu številu celjskih odvisnikov. iotorpriHumu 17.00 Oroinovtrg 18.00 GraianskodvorBee 19.00 Trubarjeva av^ija 19.00 ^vn hotela Savinja 19.00 ČETRTEK, 10.7. Hüageneradj 10.00 Vatvasorfevtrg^iola) 17.00 klorpriHumu 17.00 ParüriUe pri banki 17.30 Truhaijeva avenij 18.00 Ofožnovtz^ 18.00 MpriTK-«! 19.00 19.00 QraSehiikodvorlUe t».00 Valvasorjev trg Cdub Trust) 19.00 Tmbafjtv« mnlja 19.00 SfLVTthot^ Sa^Ja 1900 l^avnitrg 20.00 odprtje razstave ROČNIH OElOn^tvaiovdlidovoöfineUÖo odprle rastave maKh pasemskih üvati ansdfiM Simooa Ca^ui. tskncs etno prireditev »liPO J€ KA DEŽELI« M»tm Kipan- rzbor n^močnejSega Skiveno Coctaii bar z EMILOM-SAR2 RAZSTAVA CVCTiA PROMENADNI 90 UUCAH LAŠKEGA MAVRICA fOiK Hri VALČKOV < Msaffll>tMn lotseta SUlia fesidenti duba Trust DJ Hous«, OJ Ali, DJ Zko OJ|Mrty,M«isha. G)bomil.Vtado Krft^tnMalibogovt D) party dtvwftev piliedityt. ikutfina Uft^a. Erott^ Ii $«vtriM PETEK, 11 7 Šohkoi^iS^e Šotor pri Hunu factioSaepfibanU OrožrMvtrg ^stoigi^ GrtffiMkodvoriU« 1100 VaWnorjev 09 (dub Trus^ 19.00 Th**fwaavwii* 19.00 $p.vrt hoteia Savinja 19.00 Glavnitip 20.00 17.00 DrU \\mm ["ndlliff IiiiImIiijjimi imiili 1 programa: 534515) 17.00 kvfnttt DOT). Razigrani muzikanti 17.30 etraorif^dittv »LEPO IE R£S NA OEŽEUr 18.00 DJDeartDeeninCoctaUbtfZEMrLOM-BAlU 19.00 PflOltftiADtBVRVE2 PO UUCAH LASK£GA 19.00 etohibklisi;a tekma v koSaiU med zvezdni» (8eno UdrHv Slavko Kotnik. Sani Bedfovič...) m nastop košarkarske skupin H^ Hoopm »SpeMakai« MVlua pou IN VAUXOV z wambkmn AfpsU kvm resfdenti duba Trust DJ House DJ /Mi, DJ Ttco DJ party. DJ party ekoplM J^Ai^ Wa Uaötre Jb OraiM Zo m povsod. Olede rtf^ti inajaka nisem navijač. Film je redno na programu v prostem času. Zelo rad obiskujem kir\o in si ogledam kakšen spektakci. Rad imam (tobortrfierdll akcijo. it.52-4.julii2008 24 pBÄDIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 5. julij 5.00 Začetek jutranjega progama, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC» 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton glasbenih žel^ (do 13. ure], 12.00 Novice» 13.00 Ritmi. 14.00 Re^j-ske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSJo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol, 18.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Ceije. 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program z Andrejo in Robijem, 24.00 SNOP (Radio Goldi] NEDELJA. 6. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Casopiov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v ieroh 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk. 19.15 Poglejte v zv^e z Gordano In Dolores, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PONEDELJEK, 7. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.0S Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov» 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. ;utranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik> 12.15 Bingo jack - Izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse In nI vsak poklic za vsakogar I, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela - velik korak. 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Küm Trbovlje) TOREK, 8. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo FU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Rajske novice, 14.15 Po kom se Imenuje?, 14.30 Poudarjeno, IS.OO Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkanclja, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute sunnadi. 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, 9. julij 5.00 Začetek jutranjega programa- jutranja nostalgija. 5.01 ŽInganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar • ponovitev, 12.00 Novice, )3.20 Mali O -^ia. 13.30 Mali O • klici, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Pop čvek • Sank rock> 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 10. julij 5.00 Začetek jutranjega progama. 5J0 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kiütumi mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalej-doskop. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmeW RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev ^ ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP {Račio Kranj) PETEK, 11. julij 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6-05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja krordka RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8,45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje - s hit! prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka, 15,00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika. I7.4S Jack pot, 18.00 Na plesnem paketu. 19.00 Novice, 19.15 White label, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Mali junaki v studiu V uredništvu Novega tednika in Radia Celje so se nam v zadnjem času pridružili številni otroci, ki so si v okviru sporočanja oziroma izbirnih predmetov želeli ogledati, kako nastaja radio in časopis. Takole smo v objektiv ujeli učence OŠ l^va. Foto: GrupA Timon posnel spot v studiu Radia Celje spo-tov ne snemajo samo voditelji Radia Celje, ampak tudi mali junaki, kol je Timon, ki vas v eni od reklam vabi na morje. Glasbeni trojček Pri nagradnem kvizu Glasbeni trojček so vselej v ospredju trije glasbeni izvajalci, na katere se nanašajo posamezni sklopi vprašanj. Izbirate lahko med tremi področji: slovenska glasba, tuja glasba ali splošno o glasbi. Posebnost je pri zadnjih dveh področjih, in sicer pri tuji glasbi so to tr^rve. na katere odgovarjate z drži ali ne drži, pri splošno o glasbi pa pri posameznem vprašanju nudimo tri možne odgovore. Vsako področje vsebuje tri vprašanja, posameznik, ki na vsa tri odgovori pravilno, pa prejme nagrado. Glasbeni trojček pripravlja in vodi Maja Gorjup vsak četrtek ob 16,20^ Poleti več glasbe v uredništvu Radia Celje smo v poletnem času pripravili nekaj osvežitev, nekaj oddaj pa je tudi odšlo na zaslužene počitruce, predvsem tistih, ki ste jih poslušali v večernem programu. Zvečer boste v prihodnje lahko slišali veliko dobre glasbe, jeseni ^ se oddaje znova vračajo na spored Radia Celje. Klavdija Winder, Anžej Dežan, 6Pack Čukur, Tanja Seme in Števiini drugi ustvarjalci vam v poletnem času želijo veliko užitkov in Štrbunkov, ki jih bomo pripravljali na različnih čazenih. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1 IF}P£VER$SY0URFACEM3Am- MAR00N5RAT.RIKANNA (6) Z WHEKIGROSVUP- PUSSYCATOOU^ Ol X SWSTABOUTME-GABRtaiAOLMI {7} 4. VIVAlAVlQA-t^PUY (t) 5. SamfirUP-SARAeARElUiS (2) 6. KEARTBRE^-WUilAMFT.GHERYlt^XI (4} 7. AIiT}t£T1MESItMD-SHARLHNSmERI (2) & OmOAaVYlXIRS-CRAlGDAVID (4) 9. SAY(AaiN^)-ONER£PlßUC (3) 10.JOHNWAM-8KiYIOOL (1) DOMAČA l POKAŽI rWJOMAL-STKEDTlPl (3| t MAOM£STOM-QAM {6} 3. 6REnCA-MI2 (2) 4. wm.'Hmm' m 5. NEŽIVI ZANAPREJ* MESmiPOSTDP)^ t4) & JAZSIŽaJM-PANDA (1) 7. D(»ROJtnBI}NOČ- smmwM^ ' {4) t EDIN!-SHSVA {3} a U€TAVSANJE-ANClAA2HRIBAfl(2) laNIKOUn NISEM DOVCHJ- MONIKAPUČaj (U PAEI^OGAZATIUO tfSTVICO: TEENAßEliNEAFTAIR-AUClAISyS LOUJPOP. UL WAYNE H. STATIC MAJ(S PREDLOGA ZA IKHUIAČO L£S1VlCfi: NISITAYUHUBANQA DANES.JUTRI. VČERAJ-ANIKA HORVAT Ntgr^mu: Silvo Korošec, Ce^sto 7. Velenje Magda Fink. ZagreUksSS.Maiior Ndgrgjenea dviQnetsdOMm.lti jopoda^ZKPRTVS, na oglasnem oddellni Radia Celje, lestvico 20 vročih l^bpasKtiatev^ soboto olj 18. uri VRTIUAK POLK IN VALČKOU 2008 CaJSKIH 5 pfus I GASIlE-NAVIHAMKi (6) t lUERBOŠSBJAL-VE^$T4JERKE (3) 3. PRVALIUBE^-ANS.SES11GA (4) 4. KL0P(J7EC-VRT (1) 5. TAICÄMaBRATt-JANilNFRANaPlRŠ t2) PREDLOG ZA LfSTVICG: PRVIJEMAJ-ZAPEUlVKE SLOVENSKIH S pke 1. PES^SROA- GORENJSKI KV1^^T^ (S| Z PDUCANmŽUA-MCC^VAl (2| 3. ZADfillAJDOVSNOP-SUAJ (l| 4. KNO8l01AR-ANS.FRANČtČ {3} 5. OOSffiASEV&JKONAUäM-Rtfin t4) PREDLOG ZA LESTVICO: ČASMENISPREMENIL- ANS.PROSEN Ns^encft: Miha Ogr^ensek. Zsvili. Žalec MteraQ5lenih.PDlzei8 t34b. Polzela Neflijjenca ehiignettfieyatbna o(^agieni odddku Radia Ce^ lestvka Celi^h 5 lahko po^iate vsak ponedeliek ob 22.15 uri, le^ai Slovenskili 5 pe ob 23.15 uri. Za pr^k^ 2lestvic lahko glasuje na tfo(]i$flid & priloženim kupoočkom. Poll^je nanadov: Novi tednik. Ptekfluva 19, 3000C^ie. www,railiiidje.iioiii Pnre Poletne Štrbunke je ekipa Radia Cefje-z leve: Dani llljevec, Nana Luzar,AlankaZapii$ak, Nina Paderin Aljosa Bončina • izpeljala v Wellnessparkü Laško. it.52*4.juJiJ2008 NOVI TEDNIK fer;-; JCULTliRA 25 Potočnikova monumentalna kovinske skulpture na novo zaživijo v klet» Knežjega dvorca, v kontrastu s Plesničarjavimi slikami na žametu in kamni starodavne kleti. Ogled obvezen V Celju sijajni razstavi Požlepa, Jaše, Potočnika in Plesničarja v Celju sta od ponedeljka odprti dve sijajDi razstavi. VGaleriji sodobne umetnosti Celje so odprli razstavo Marka Požlepa in JaŠe, v kleli Knežjega dvorca pa razstavo ŽamelaU Er vin a Potočnika in Boštjana Plesničarja. Razstava Marka Požlepa in Jaše je izjemna in mestoma Šokantna meSanlca instalacij, velikih platen, miniatur in predmetov, umönikapa nanjej razstavljata tudi sama sebe - Pož-lep na razstavi Against for a good v nekakSni drevesni hišici, iaša v rožnati sobi in v nekakSnem konstruktu iz kartona in lesa, prepolnem simbolov. Vmes prenos iz kamer projecira dogajanja na monitorje, Jaša tu in lam vzame v roke mikrofon in kaj odred-tira, v posebnem prostoru vrti video, prepoln grimas in dodatkov, od hudičevega jezika in rožičkov naprej... na velikem platnu je Mark Požlep upodobil grozljivo zgodbo o prometni nesreči, policijski zapisnik o tem pa piSe Ostr-žek... Umetnostna kritičarka Alenka Domjan o tej razstavi pravi: »Markovo delo z drevesno hiSico je zgodba, ki jo goji že nekaj časa, a je zdaj prvič postavljena v Serijskem prostoru. Jašev projekt Büstory of love pa ima svojo globino, svojo posebnost, nežnosti in tudi ljubkost.« Še bolj Šokanma je razstava Ervina Potočnika in Boštjana Plesničarja v kleti Knežjega dvorca, ob rimski cesti. Potočnik razstavlja monu-mentalne kovinske kipe, Ple-sničar nežne slike na žametu. V prostoru ozkih obokanih hodnikov knežjega dvorca zaživijo te umetnine povsem svoje življenje. Alenka Domjan o tej razstavi pravi: »Stari zidovi dejansko vabijo sodobno produkcijo in umetnost obeh avtorjev, ki gradita na antipodih - žamet • toplina - slika - nežnost; na drugi strani kip - železo - monumen-talnost - veličina, so kol ustvarjeni zanj. Nedvomno je to že zdaj razstava leta po posebnosti prostora in doživetja gledalca, ki se sooča z nečim minulim, ki pa je še vedno živo Odprtje obeh razstav je s silovito avtorsko glasbo obarval mladi kitarist Gašper Piano ob pomoči basista Dušana Kneževiča In bobnarja Uroša Srpčiča. Vsekakor sta obe razstavi, ki bosta na ogled do 20. julija dogodek, ki ga je treba videti in gledati tudi večkrat. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHBRPA Poplava video sanj S prvimi projekcijami na festival prijavljenih videov in s prireditvami iz res bogatega spremljevalnega sporeda se je v sredo v Celju začel drugi festival Električne podgane sanjajo video sanje. Sinoči je bila Še slavnostna otvoritev festivala, ki so jo združili z začetkom festivala Mediafest. Letos se je na festival prijavilo 140 tekmovalnih videov iz 25 držav, skupaj bomo v Celju tako v Štirih festi- valskih dneh videli približno 220 videov, kar je res veliko. Najboljše vldee, ki so bili v zadnjem krogu izbire žirije, si lahko ogledate na različnih prizoriščih v Celju • v Mestnem kinu Metropol, lapidarijupokrajinskega muzeja, Celjskem mladinskem centru, likovnem salonu in v novi Galeriji Plevnik - Kron-kowska. V tej galeriji so v sredo zavrteli videe iz produkcije Aka-demije za gledališče, radio. film in televizijo, predstavili pa so tudi delo Celjana Luke Umka, ki je oblikoval filmske špice, plakate za Študentske filme in ovitke za dvd- ploščke in s tem diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Vrhunec festivala bo v soboto ob 2L3Q v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje z akustičnim koncertom skupine Silence in uvodnim nastopom skupine Alterra. BS, foto: GrupA Jasa je eno od ^svojih« sob obarval zroznatimisrčki, le kar v nekakšnem slogu Barbie punčke. Luka Umek je med dnjgim oblikoval tudi plakat za film Matevža Ltizerja Vučko, ki ja bil letošnji kandidat za študentskega oskaija* Koncert prestavljen na jesen Upam. da v torek zvečer niste zaman čakali pred Celjskim domom in nervozno gledali okoli sebe, kdaj se bo na odru pojavil Oto Pestner. Koncert ob 40-letnid pevčeve kariere so namreč zaradi premajhnega zanimanja oziroma zaradi slabe predprodaje vstopnic tik pred zdajci prestavQi na jesen. Organizatorji koncerta pri tem pozivajo vse, ki so vstopnico kupili, naj jo čim prej vrnejo na prodajno mesto, kjer jim bodo vrnili denar. BA V Žalcu odmeva harmonika Žalec je postal v tem tednu središče sveta harmonik. Poteka namreč prva mednarodna poletna harmonikar ska Šola. Ma njej sodelujejo priznam glasbeniki iz domovine in tujine: Aleksander Dmitriev, Gary Daveme, Zoran Rakič, Borut Zagoranski In Slavko Magdič- Udeleženci • mladi, nadarjeni gjasbeniki - se bodo pod njihovim okriljem učili in ustvaijali dobro ^asbo na individualnih urah, oblikovali bodo tudi skupen orkester. Na svoj raöjn bodo prišli vsi ljubitelji harmonike, saj bodo v okviru spremljevalnega programa organizirani koncerti domačih in tujih izvajalcev. Na slovesnem odprtju mednarodne poleme hanno-nikarske šole so se predstavili domači HarmoniJcarski orkester glasbene šole Risto Savin Žalec in kvartet harmonik, oboji večkratni dobitniki zlatih odličij na domačih in mednarodnih harmonikar-skih tekmovanjih. Veliki zaključni koncert poletne har-monikarske šole bo v Narodnem domu v Celju v soboto, 5. julija. Foto: MARKO MAZBJ ät.52-4.julii20M Castninshr nadzornik Maksimlljan Glazer je uporabnici avtoceste pomagal pravilno namestrti vinjeto. Brez zmerjanja nadzornikov Uvedba obvezne uporabe vinjet na začetku tega ted-na )e s seboj prinesla nadzor nad uporabniki cest s plačilom cestnine. To po-meni> da vas lahko med vožnjo po avtocesti ustavijo cestninski nadzorniki in preverijo, če ste na vozilo namestili vln|eto> ter vam za neuporabo ali napačno uporabo izrečejo globo. Na Celjskem med vozniki in nadzorniki vladajo dobri odnostf večjih nesporazumov doslej ni bilo. Nadzor nad praviJno uporabo vinjel izvajajo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars)» Prometni inšpektorat Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije in policija. Davorin Medv^, regijski vodja cestninskega nadzora v Dajsu, je dejal> da je cestninski nadzor v Sloveniji razdeljen na tri regije. V regiji, v www.avto^korjanec.si '«k* Motean: PRODAJA IN SERViS P€CEUE. Mariborska 115] .03/426 06 70. 03/426 06 65/ KIACEED Akcijske ^ doriio* dC**»-ieciiti-*±Az oa/48« oe MPOi VLCKAi OA1 /M7 MO Vse za avto na enem mestu že 19 let! Davorin Medved, regijski vodja cestninskega nadzora na Danu katero poleg Policijske uprave Celje spadata tudi policijski upravi Maribor in Murska Sobota, nadzor trenutno izvaja 25 cestninskih nadzornikov s Štirimi vozili. »V začetni fazi smo se odloČili, da bomo nadzor izvajali na počivališčih ter uvozih in izvozih zavtoceste. Nadzor izvajamo načeloma skupaj s policijo ali sami,« je dejal Medved. Ko zaznajo vozilo, ki nima pravilno nameščene vinjeteaii je sploh nima, ga cestninski nadzornik ustavi z loparjem za urejanje prometa ter ga iz prometa začasno izloči. Ko nadzornik z voznikom opravi postopek» lahko ta vožnjo nadaljuje. »Če se nadzor opravlja pri izvozu s počivališča, se zgodi, da cestninski uporabniki opazijo našo patruljo in včasih §e policijsko in se odločajo ZA nakup vinjete ter nato za vožnjo mimo patrulje. Več kršitev smo 7-a7nali na izvozih in uvozih na avtocesto, kjer kontakta prej ni in zato vozniki vmes ne morejo kupiti vinjete,« je pojasnil in dejal, da doslej med nadzorniki in uporabrdki avtoceste ni priS-lo do niti enega nesporazuma. »Če nekdo vozi brez pra-vQno nameščene vinjete, je to prekršek in zato plača globo. Cestninski nadzornik sicer lahko izreka tudi opozorila, vendar se ta izrekajo le v posebnih olajševalnih okoliščinah, ki jih določa zakon. Takšna okoliščina je na primer, Če voznik na cesto s plačilom cestnine zapelje zaradi višje sile in podobno,« je povedal Medved in dodal, da ima globa predvsem vzgojni namen. Kot prekrški so med drugim določeni ludi uporaba prenarejene ali ponarejene vinjete. obračanje na cestninski postaji in onemogočanje izvajanja pooblastil cestninskih nadzornikov. Za neuporabo veljavne vinjete kazen znaša od 300 do 800 evrov. Medved je pojasnil, da Da rs o vi cestninski nadzorniki izrekajo fizičnim osebam samo najnižjo predpisano globo, kršitelji pa imajo pravico do plačila polovice tega zneska, in sicer v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga. Nadzorniki se pri svojem delu srečujejo tudi s tujci, ki potujejo skozi Slovenijo, za katere imajo pripravljen pravni poduk v petih jezikih. TiNA VENGUST Foto: Grup A Usodna leva zgornja stran V Oarsu ugotavliajo, da |e precej voznikov vinjete v vozilih namestilo napač* no. Nameščene morajo namreč biti na levi zgornji strani vetrobranskega stekla. Nekatere je zavedlo, keroaši sicer pedantni severni sosedi v primeru vinjet niso tako zelo natančni kot smo na sončni strani Alp. Vozniki so zapovedano »Levo zgornjo stran« prezrli kljub temu, da je to v navodilih za namestitev vinjete natančno označeno, zalo tvegajo visoko kazen. »To lokacijo smo določili, ker smo mnenja, daje v primeru nadzora cestninskemu nadzorniku tako najlažje dostopna oziroma vidna. TXidi za voznika bo s tem manj možnosti, da ga bo nadzornik ustavil zaradi preverjanja ali je na vozilu sploh vinjeta,« pojasnjuje Marjan Koler iz Službe za komuniciranju v Darsu. Vprašali smo ga namreč kako je v primeru, če je vinjeta pomotoma nameščena. na primer, na desni strani steüa. Iz Darsa obenem opozarjajo, da lahko pnde med premeščanjem vinjete do samouničenja vinjete, na kateri se pojavi napis »Neveljavno«. Uporabnik lahko zahteva nadomestno vinjeto ie v primeru, Če je bilo vetrobransko steklo uničeno ali zamenjano oziroma je biJo vozilo izbrisano iz uradne evidence. Kot smo izvedeh, so si v Darsu še v ponedeljek, dan pred uvedbo vinjet, zelo vi ANKETA Nadzorniki imajo pra^co ustaviti vozilo, zahtevati, da voznik pokaže vozniško ter prometno dovoljenje, preverjati pravilno nameščenosi vinj^e, ugotavijati pravilnost elektronske re^traclje pri plačevanju z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu in preverjati plačilo cestnine tovornih vozil. Nadzorniki lahko od voznika zahtevajo predioätev vinjete, dokumenta za cest-ninjenje in/ali dokazilo o plačilu cestnine. Prav tako so pooblaščeni, da v določenih primerih iz prometa izločijo vozilo cestninskega zavezanca ali vozniku naložijo, da zapelje vozilo do najbližjega počivališča ^i druge primerne površine ter na vozilo namestijo tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo s tem vozilom. Miro Tamše: »Za vinjeto sem poskrbel pet do šest dru prej, preden je njihova uporaba posula obvezna. O vinje-tah sem dovolj obveščen, sem pa tudi zelo zadovoljen, da j im imamo, saj po avtocestah odslej vozimo lepše in tudi več. Cene se mi zdijo ugodne, saj smo se prej zaradi visokih cestnin raje vozili po stranskih cestah. Hrvati pa naj se ne pritožujejo, saj imajo drage cestnine. Nadzor nad uporabo vinjet se mi zdi v redu in me prav nič ne moti.« iztok Markež: »Vinjeto sem kupil v torek. O ceni. namestitvi in uporabi sem dovolj osveščen. Nadzor nad vinjetami se mi zaen- prizadevali, da omenjeni vozniki, z vinjeto na napačni strani, ne bi bili kaznovani. Koc kaže, so v ponedeljek dopoldan uspeli doseči načelni dogovor s policijo. »Cestninski nadzorniki Darsa bodo v začetku nadzor opravljali skupaj s policisti ter v prvem obdobju uvajanja vinjet v primeru, če je nalepljena na notranji strani ve-irobranskega stekla, preluknjana (oziroma veljavna in neponarejena), voznika ne bodo kaznovali. To smo predlagali tudi carini in prometnemu inšpektoratu,« so iz Darsa odgovorili 1. julija zjutraj. Navedeno smo preverili še v Policijski upravi Celje, kjer poudarjajo »da je ob nameščanju potrebno upoštevati navodila na hrbtni strani vinjete«. »Družba Dars je na vinjeti sicer označila in določila kot mesto namestitve vinjete v zgornji levi kot vetrobran-skega stekla, vendar lahko takšno označitev smatramo zgolj kot priporočilo,« je odgovorila tiskovna predstavnica Milena Trbulin. »Glede na navedeno menimo, da je vinjeta lahko nameščena tako v spodnjem kot zgornjem delu leve notranje strani vetrobranske-ga stekla. Kakršnokoli drugačno nameščanje vinjete je kršitev, za katero je predpisana globa v znesku 300 evrov, ki jo izreče prelaS-kovni organ v hitrem postopku,« dodaja Trbulino-va. V Darsu očitno ne govorijo istega jezika kot v celjski policijski upravi... BRANE JERANKO krat zdi v redu in se mi ne zdi moteč. Menim, da bi bile lahko vinjete ludi enotedenske ali desetdnevne. Cena je kar v redu.« Maksimiljan Glazer, cestn inski nad zo r n i k: »Zaenkrat imajo vozniki z nami kar dober odnos, slabih izkušenj še nimamo, Ljudje se odzivajo na nas, ludi če smo brez spremstva policije. "Ridi tujci nas razumejo in se 2 njimi lahko dogovorimo. Pri ljudeh, ki vinjet niso imeli, ni bilo nejevolje ob nadzoru, saj so vedeli, da vinjeto morajo imeti, vedeli pa so tudi, kaj sledi, če je ne bodo imeli.« Oob«ri«li MUotiM» rJLM MM^ßf^ VCUKfl IZBIRA PNCVMATIK 90 UGODNIH CIMH « J AttfMgttß/ ^ tolOTl ^ m HOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORIWIÄCI JE 27 Mtednik Naročniki Novega tednika boste ^ko naroMSke ugodnosti • 4 male oglase v Nöiiem t^hilni do 10 besed In čestitko nbltadflu Celje*. likoristlM izključno s svojo naročniško kartico, naročnftko poktfnfco oziroma z oseMm dokunentom naročnfka Novega teiMka. Nelzkorttčene usodnosti se ne Pfcncsolo v naslednie letot PRODAJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V PUU MOTORNA ; VOZILA I PRODAM REKAULT tnegone grontftour 1,9 dd privilege, lehik 2003, prevoženih 12^000 km, slo, na opremo, prodom. Telefon 0413234)57. 3300 liYUNDAI lonrio 1,5, neregisiriron, tehnično brezhiben, leinik 1992, prodam zo 150 EURJelefon 041 474923. d3i3 VWlnmsporter2,5ldiJetnik1996,kombil prodcfn za 5.500 EUR. Gregor, leief on 490^022. 3338 R 5 compiis U, letnik 1992, reg. do morco 2009, .0o $]o««RBke 27.1000 Diibljatia DVOINPOLSOBNO sranovonje v Celju, No zelenid 6,55 zgrajeno leta 1972,4/ 4 nothtropje^ obnovljeno kopalnico, vsi prildju REAL ECTATE f**.i 09/424 00 62 3 SS, 74 Ri2. 9. nM. dvigala. brcnuD (iroslol L itg.: 1976, cema: 99.000 eua, vmn» hüa. 219 n2.2S5 nZ seffiljciia. ck pQivro]donu (rjtsJfta. L 1H7. cena: 220.000 eur. ODDAM APARTMA, Izolo, staro jedro, 150 m od morja (2 odr. * 2 ofr.], 50 EUR/don, oddQmo.Teleb031 370^86. d TRISOBNO slonovonje v centru Cefio domov ncin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejevnajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2008 4 J,K,1; prilogoTV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek tt ImmHi Strani televizijskega Pfesernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimBic l^iL Ulies: Datum nijstva: Nepreklicno nvoeam Novi tednik ^a najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC <1.0.0.1» po(iali(e uporabljal samo a potrebe naročniSce siužbe Nnve^s t«tm]u 28 OGIASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Smo del vodilnega prc^ajalca gradbeniti materialov na svetu, družbe Monier in hkrati vodilni ponudnik dimniških sistemov v Evropi. Prisotni smo v 23 državah Evrope >n se ukvaoamo z razvojem, proizvodnjo in prodajo dimniških sistemov. Zaposlimo 1. VODJO PROJEKTOV Vase delo bo obsegalo predvsem: • organizirar^je In izvajanje kontrole kakovosti lastnih izdelkov. • organiziranje in izvajanje kontrole kakovosti vhodnih materialov» - spremljanje in izd^sva tehnoloških procesovter s tem povezane dokumentacije. • sodelovanje v projektih za potrebe podjetja. Od kandidatov pričakujemo; ' najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehniške smeri, • znanje dela z računalnikom v okolju Windows ter s programskimi orodji Word, Excel, PowerPoint • najmanj 2 leti delovnih izkušenj, - znanje angleškega ali nemškega jezika. 1. SAMOSTOJNI REFERENT UVOZ^ZVOZ Vaše defo boobse^o predvsem: - samostojno izvajanje nalog s področja uvoza In izvoza blaga, • priprava dokumentacije s področja prodaje blaga in izdelkov, - izvajanje r^og za potrebe podjetja. Od Kandidatov pričakujemo: - n^manj V. stopnjo strokovne izobrazbe - znanje delazračunalnikom vokoljuWir^dowstersprogram-skimi on>dji Word, Excel, PowerPoint - najmanj 1 ietodelovnih izkušenj» - znanje angleškega ali nemškega jezika. Če ste pripravljeni sprejeti nove izzive, vam ponujamo dinamično delo ter stimulativno plačo. Kandidate, ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju. vljudno vs^imo, da v 8 dneh po objavi pošljete prijave z življenjepisom na naslov; SCHIEDEN d.0.0., Latkova vas 82, 3312 Prebold. MONIER SUMO in $ecio v kpckob prodam. Telelon N07]8^B8. Ž113 KLO namizno in vifiunsko vino, ceno od 1 EUi^ifer, prodom. Telefon 070 329-177. 3327 PŠENICO« 1,5 ha (no nsti, lokacijo CeTie), prodom.T«lefonlM] 759-704. 3336 ME^O belo vitK, loški riz&n}, sihun«. rumeni muškat, 0,90 EUR/nod SO I, možno doslovo, prodom. Telefon 041 222475,5829.179. 3337 JAE01ÖI1K mouncelj, no^jsd pijačo zo vročedni, ugodno pnxiom. Telefon D31 575.514. 3350 OSTALO PRODAM LOVSKO ogrnjo, križjie lomelt, Oliski vrh, I00''2.500 on, 100 m in »lelitsko anteno, poceni prodom. Telefon 041 535-244.(l}3)54&-tl47. 3245 PAIEK Sip, M dve vnteoi In dober jobolcnik. pndoTTLTeie^ 040 524-7B0. 3303 MiUfliafetenofittBfAooprar^ da.pn>kn.Telrfoii03) 4494.09lmii «*s P»MA ISftM pn*jofel|ko, nekodiiko, sloro do H (ef. Sem vdovec s S^, sihilrun, i kslnlm stonovonjem. Pisne ponudbe poil|ltö no Novi tednik pod sib OSAMLJEN. 3?99 2«8r. S3A1 HoMrime ifi n^ hvitfimm 4esabt 21 Me v kamratL PvgiF veziäid izpit Inf.: od poa do petke do 15. ura. Telefon Jilm do^ Meritenks & 44,3000 CH« ^01 RODJHRn P1894 Bežigrajska 10. Celje ZM1)SiMzosh»pnfazflfBreftda)d^ pO Sloveniji. Redno ploolo. Torro, Selo 7. Veleniejeyofl041747.)26. 3211 ZAPOSUMinizmjo n nedoločen OS. Tele-Fon 041 697-296.Mizorstyoi^dre|Plo-nif^s. p., Mffibonb ceda 153,3IK)0 Ct^ n ISÖMO soimstojnego reäfflovodjo. Sm izkvsenega vificonsto. Telefon 031 630-970. žarnic logisfiko, d.O. o., Conkoqeva 8, Celje. n SAM svi^ mojster s pr^itminiml in spe-ciolnimi stroji cz izposojevolnice SAM v Celju (Hudinio), Ul. brolov Dobrotin^ov telefon (041)629^44,|03}54]4-311. n IZVAM okivif6 pmm kopolm m shino-vonj. Kopolnice Stelcor, Malgajevo 20, Ce^^ telefon 041 826-594. d042 Birosenris Sluga, s. p., zaposli elektrotehnika sibU tok za servisiranje fotokopirni ti strojev priznanih proizvajalcev RiCOJH, Kyocera in Canon. Delavca tx>mo sprejeli v redno delovno razmerje z poskusno 6 mesecev. Prednost bodo Imeli kandidati z delovnimi izkušnjami iz zatitevanega p^ročja, obvezen vozniški izpit B^tegorije Prošnje z dokazili o izobrszlM pošljite r\a naslov: Biroservis Sluga, Partizanska c. 35, 3000 Celje RASER MČUNOJgOSK, Potek» Ssp. Km«VK 67e. 3206 Stranice T«l:03n2 009$ GSM: 041462 761 S POTRDILOrvi G2S O STROKOVNt USP0S08UEN0STI Voderjc fd^Mvoddah rn knjigovMÜliiK storiiev id trsk« druUie urmiope pod|etnik», ^ru^tva. ...vuloti delno KAKOVOSTNO in po zdo ugodni anoh cdelujemo demH fosode. MSgniil, d. o. 0., Gosposvetsko 3, Celje, telefor^ 04^ 77M04. 3291 m...... Isč<*tno osehf} za roilcnji* trgovine Connut Illectronic v Celju Ponuäbepošljite na: info@edicom.si ali Ediconty d.o.o. Prijateljeva 12, 3230 Šentjur Podjetje AGM Nemec zaposli šoferfe, strojnike gradbene delavce in zidaije Kontakt 041-625-91^ Primož Ul f lestenjok, s. p., Plonino 144, Planino. Adoplocije, borvoiiie stonovon[, oken, vrot. hiš, fasad, nopusčev, zidarsko delo, T Celju in okolici. Telefon 041 3)0-717. NEGA BOLNIKA NA DOMU Tel.: 070 844 660 'NW^ »A* MOca.ppdotnlt LotwKj NUDIMO vuvT3le idopov z mini bogri in bognkiper, prevoze, izgradnjo dvome, tiokovonje, osf ohinjnie in ostole nizke grdnje. Telefon 051 377-9QD. 6M6 Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,3211 Skofiovos. 334a IZOEtUJfMO piofekte stonovonjskjh liB, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS^rojektironje, Anion Simiso, 1 p., Gobrovec I o, 3241 Pod-plot. n BLAGA NA CELJSKI TRŽNICI ZEL£NJAVA JABOLKA 0,8.1,99 BUČKE 2$ JAGODE flUCNO OUE KIVI 3.5 CVETACA DINJE 2^ ČEBULA 1-3 LUBENICE U-18 ČESEN UMDNE 3 FimvZRNJU 23 MAflEUCE 9-2.9 mi STFOCJI 3.» MANDARINE 2.5-2.9 CRAH mm 6-7 BDROVNII^ 1l>f2 JAJCEVCI 3 ORE»l JEORCA 10 KOLERABA 2 POMARANČE 15-1.99 KORENJE M^ ROZINE 4 KflOMPIfi 15-2.5 R6E 3,9 KUfi/lAflE M9 NEKTARINE 3,9-3.99 OHflOVr 2.5 QOZDNI SADEŽI PAPRIKA 35 BDRDVNIC€ 1012 PARADIŽNIK 1.9^2.55 GOBESOHE 10 DAG &10 PETERSlU 46 JURCKI 4&50 POR 3,5 SAMPINJONI 3 SOlATAGLAVTtATA 2 USICKE 30 BEflIVKA 3 MED 46 MAJNISKA Z5 MLEČNI IZDELKI IN JAJCA SMETANA SPiNACA 4 aUE PRESNO 1.^2.5 5 ZELENA 3 SKUTA 4 SADJE SLADKA SKUTA 4.6 ANANAS 2.99 JAJCA 0.1W5 BANANE 15 BRESKVE Z5-2.99 CENENAEKOiOSKrTRŽNICI CESNJE 2-6 PESA 15 GROZDJE BELO 4.5-5.8 KORENJE t.5 GROZDJE RDEČE • KROMPIR 1 GRENIVKE f>2 JABDUA M5 Vse življenje si irdo garal, za dom. diTižino vse si dal, od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Žalost, solza te zbudila ni, praznina, ki ostaia je, zelo boli ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA GODICUA S Ceste kozjanskega odreda 6» Štore (19.6.1938-16.6,2008) se iskrena zahvaljujemo vsem sorodtukom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna soža-Ija ter darovali cvetje, sveče Ln za svete maše. Zahvala gospodu župniku Čonču, govorniku sindikata Železarne Štore ter pevcem Idila za odpete žalo-stinke. Hvala tudi pogrebni službi ZagajSek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča: Žena Branka in sin Matej 3360 I^OJSTVA Celje V celjsiu porodnišnici so rodile: 27.6.: Petra SAXLER iz Bra-siovč - deklico, Whitney Lyn LAJLAR iz Celja - dečka, Di-jana RAJKOVIČ iz Braslovč • dečka, Tanja LONCAREVIČ iz Šentjurja - dečka« Brigita GUZEJ iz Loke pri Žusmu -dečka, Helena ZAMERNTK iz Luč - deklico, Simona MAGRIČ iz Šmartnega ob Pa-ki - deklico. 28. 6.: Barbara MATJAŽ iz Vojnika • dečka. Vida PODGORŠEK iz Slovenskih Konjic - deklico, Bernarda MOŽINA iz Braslovč - deklico, Maja CAJŠEK iz Štor -dečka. Vlasta JEREB iz Pe-trovč - dečka, NataSa VIPO-TNIK iz Škofje vasi - deklico. 29. 6.r Apolonija ŽELEZ-NTK iz Mozirja • deklico, Mateja ŠTRAJHAR IZ Dramelj -deklico. Helena PEČOVNIK Lz Gornjega Grada - deklico, Sabina VIsNAR s Frankolo-vega • dečka, Petra FRANC iz Rogaške Slatine - dečka, Dominika KELEMINA iz Podplata - deklico, Jana KOVAČ Iz Velenja - dečka. iz Dobja pri Planini, 61 let, Bogdan PUNG ARTNIK iz Tabora. 44 let. Šte&a HRIBAR iz Brega pri Polzeli, 79 let, Anton KOKOTEC iz Brstov-nice, 75 let, Josipina JAVORŠEK iz Rimskih Toplic, 81 let, Ana HAFNER iz Celja, 81 let, Franc BREČKO iz Jakoba pri Šentjurju, 79 let, Janez CESTNIK iz šmi-hela, 36 let, Janez FAJDIGA iz Laškega, 67 let, Jožefa ŠINTLER iz Čmove, 63 let, Jožef BOGATAJ iz Pondora, 71 let, Terezija KNEZ iz Celja, 95 let, Olga HERCOG iz Celja, 81 let, Rudolf RA2G0RŠEK iz Otemne, 82 let, Jožefa KOS iz Celja, 89 let. Stanislav DOBOVICNIK iz Celja, 73 let. Jure KAUClC iz Celja, 51 let, Amalija GOJŠNIK iz Bezenškovega Bukovja, 77 let, Ivana GERM iz Lipe pri Frankolovem, 86 let, Adolf T0MA2IN iz Lju-bečne, 66 let, Marija HROVAT iz Vrh. 88 let. Velenje Umrli 80: Jožefa KOREN iz Silove, 80 let, Antonija KOŠEC iz Štor, 88 let. Jožef ŠEŠKO iz Tratne pri Grobel-nem, 76 lei. Jure PLATZER z Šoštanja, 58 let, Celje Umrli so: Ivan LOČIČNIK iz Celja, 78 let, Franc KRAGL iz Celja, 78 let, Aleksander LONČAREVlC iz Celja, 87 let, Stefan LUŽEVlC s Tehar-ja. 102 leti, Ladislav KOVAČ iz Vojnika, 77 let, Katarina KOVAČ iz Prožinske vasi, 93 let, Stanislava ARZENŠEK iz Gorice pri Slivnici, 87 let, Elizabeta URBANČEK iz Dramelj, 82 let, Irena VREČKO Ife' röROKE Celje Poročili so se: Bojan STOPAR in Mojca TRUPEJ, oba iz Laškega, Zlatko POSEDI in Marjeta MUHADJERl, oba iz Celja, Simon ROMIH iz Laške vasi pri Štorah in Staša SIKOLE iz Pečovja, Zvonko SIVKA iz Seic in Sabina GORENŠEK iz Lipe pri Frankolovem, Tadej ŽUPNEK iz Ttame pri Grobel nem in Helena PODGORŠEK iz Zavrha nad Dobrno. Darko MLINAR iz Celja in Simona VREČKO iz Šentjurja, Zoran ČOSIČ in Urška KRAJNC, oba iz Škofljice, Rok ZAPONŠEK iz Velenja in Mojca ŠPEGEL z Dobrne. Velenje Poročili so se: Robert JANEŽIČ iz Silove in Pelra MIKOLETIČ iz Velenja. SaSo ŠONC in UrSka STROPNIK, oba iz Velenja, Želj ko PRANJIČ in Mateja BUNGIČ, oba iz Velenja. www.racliocelje.com i«. 52« 4. Julij 2008 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Prazen dom in dvorišče, nnše oko ztminn te iiče, nič več tü tvojega smehljaja, U ir\id tn delo tvojih pridnih roi: oitaja. je fvo; boiečma m somoui sta pri nas. Srce tvoje je zastalo, zvon v stow? ti je zapel, misel nate bo ostala, v naših srcih večno boi živel Na) bosta mir in Bog s teboj, ütivaj blaženi pokoj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega aia> pradeda, tasta, brata in svaka FRANCA BREČKA iz Jakoba pri Šentjurju (27.1.1929-I?. 6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate}jem in znancem za podporo in pomoč v težkih trenutkih. Hvaia vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala doktorju Čoioviču za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete ža-lostinke, govornikoma Mateji in Pavliju za besede slovesa in pogrebni službi ŽaJujka. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, in vsem, ki ga bosle ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Valčka, sin PraDCi> hčerke Marica, Ivanka in Jožica z družinami, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Š333 Bolečina, ki nam v srcu tU, Te v Življenje več ne obudi. Nekoč zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane in nikdar ne izgine... ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož. ati> brat, stric in svak CVETKO FUNKEU iz Laškega a94g-2008} Ob nenadni, boleči izgubi se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremiü na prezgodnji zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, svete maše, sveče, izraze ustnega in pisnega sožalja ter besede tolažbe. Posebna zahvala družini Škufca ic gospodu Jelenu ter bolnišnici Leonbei^ za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih. Posebna hvala gre Ribiški družim Laško za častno spremstvo in nečakinji Lidiji ter Rajku za izredno lep govor. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem MP2 Laško, trobentaču za odigrano Tišino, govorniku in po^bni službi Komunale Laško za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Danica, hčerka Julia, sin F1orijan> sestre Mija, Irena in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo 3S42 a tednik Obvestilo oglaševalcem! A^dle oglase« zahvale, osmrtnice« obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija SItra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; • v Žalcu, agencija Sitra na Slandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; ' v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b«, v ponedeljek od 8- do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi nadvse dobrega in ljubljenega moža in očka EMILA KAČIČNIKA S Celjske ceste 34 v Vojniku (9.5.1935-20.4.2006) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno pomoč, gospodu župniku Pergerju za opravljeno sveto mašo, pogreb in maziljenje, pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba, kvartetu Idila in glasbeniku s trobento, vrt-narstvu Sutima-Krhlanko za soorganizacijo pogreba in za iskreno izraženo spoštovanje. Iskrena hvala osebju endokrinološkega oddelka in osebju intenzivnega Intemističnega oddelka za vso nego, skrb in tnid pri lajšanju njegove hude bolezni. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Vojnik za iskreno skrb in pomoč. Neutolažljivi: žena Adela in hčerka Darija 3347 Prazen dom je in dvorišče, noše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečna te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli ZAHVALA Ob boleči iz^bi dragega moža. atija, dedija» brata, strica in mnogim prijatelja MILANA CRETNIKA iz Vodul 2, Dramlje (23.4.1956^21.6.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodiUkom, sosedom, prijateljem iD znancem. Posebej hvala vsem sodelavkam In sodelavcem ter celotnemu Gostinstvu Celje. Hvala podjetju InstaJadje Krempu§ in sindikatu Lju-bečna. Hkrati se vsem z^valjujemo za izrečena soža-Ija ter darovano cvetje, sveče in svete maSe. iskreno se zahvaljujemo tudi Silvi Kopinšek za molitev. Iskrena hvala godbi na pihala s Svetine, gospodu župniku Milanu StrmSku za lepo opravljen obred, ^vomiku gospodu Lavbiču in pogrebni službi Žaluj ka. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat hvala. Žalujoči: žena Jožica, sin Boštjan z Mojco in vnučka Špela, sestri Cvetka in Mirica z družinama ter ostalo sorodstvo 3305 Človek na svetuje le popotnik, hitro, prehitro se zanj ustavi čas. Kar nam ostane, so nate spomini, v njih z nami živiš in si del nas... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke In sestre NADE JURČEVIČ roj. DeČman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovnikoma za opravljene pogrebne slovesnosti, hvala kolektivu III. Osnovne šole Celje za vso pomoč iü podporo, še posebej Petru za prebrane besede slovesa. Prav tako hvala predstavniku Odvetniške zbornice Slovenije za poslovilni govor. Hvala vsem, ki se je bosle spominjali z ljubeznijo in jo Se dolgo nosili v svojem srcu. Žalujoči: mama. sestra Nevenka z An jo in brat Milan z družino »10 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka gospa ANDELA NAREKS Ohranili jo bomo v spoštljivem spominu. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v SPOMIN 7. julija bo minilo 5 let. kar nas je zapustil dragi sin in brat JOŽE ŽOLGER iz Loke pri Žusmu 67 (31.5.1957-7.7.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Mama in sestri z družinama Kako sta prazna dom. dvorišč, naše oko zaman te Hče, Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili ANTONA KRAJNCA (29.12.1931-24.6.2008) na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in vence, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala vsem sosedom za pomoč. Hvala sestri Tamari in dr. Prazniku za pomoč pri zdravljenju. Hvala gospodu Pergerju za opravljen cerkveni obred. Hvala vojniškim pevcem za odpete žalostirU^e. Žalujoči: Žena Mimica ter sinova Leon in Jure 3307 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA ŠEŠKA iz Tratne 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče in v težkih dneh nesebično pomagali. Žalujoča žena Karoiina ter sinovi Drago. Silvo in Sandi z družinami Š335 Št. 52-4LJulij 2008 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANETTUS KirMuto^nfi ti pridržujejo pravico do spremsmN Oofikr iu|ii ^efipot m loči, romartiiM komedqa JiSa 18J0 Jones IV, «kc^ska postolovttjnd i?oo nm \^ 22ay Seks v mestu, rofnmična kom^js USL ^5.50JB.50. 21,50 Nev«notni Hulk, «kcijska (antasfa jm 16.45,2U0 D«Sodifc, drama 14.4g 19.^0, Itkoa. akcijiU tnl« 13^ 16.10.18.40, 21.18,2J.45 Hneodc, aVdjska kocnsdija 1300 14.QQ 16.30. 17.20.18.30. 19.20. 20.40, 21,3D. 23.30 Suravo i^ma 18.35, 21.00. i^ö od njo, rom^ntrina drama iBürtk 20^0 Zb»eanl. iiomadlja ntak 20.30 Odvatnlb ttcorji. doluimentar» SOtQ!« 20.3(} Udaaa doöa, snin^ratu film neds^: 18.00 SpozTtjfts fielimsaiiev», aiMane dndio* ska Lomfidqa 9Bda: IB.OO Rsiatouille, animirana družinska komadija pitelc 18.00 Oivpvalo^ animirana dnimika komadija sobota: 18.00 Fraohk in zaUad hMaga ja^ara. ari/oi-rana dni&nskslumBi^ Samak: 16.00 Ahmi ifl vavMKfu, druSnski komadija ponedaljak in loralc ^6,0D IE66NDA: pradstava so vsak dvi pr9ibtMS6¥pHekinsoMo flifitiBxumaifitiLiiuadsBfi Mednarodna poletna hannoni-kaiska šola 21.00 Pred Domom 11. slovenskega tabora Žalec_ Izbor smaragdne kraljice \ / Poletje KNEŽIE 10.10-12,12 Center Celja V Celju MESTU Poletni koncert NEDBJA.6.7. 10.00-12.00 Stari grad Celje 20.00 LJkovni salon Celje Album za fotografije 14.00 Travnik v Plesti, Logarska dolina Slovenska filharmonija koncerT X Ray films odprtje säkarske razstave Man/e Vadla 21.00 Atrij CMC Avenija umetnosti Igen in Edith Pia! plemo-gledali^ki glasbeni dogodek NEDCLJA.6.7. 21.30 atrij Celjskega mladinskega _cCTtra_ Mediafest 2008 koncert: Alcalka. VJAzz 2m fosthraf Efektriene podgane sanjajo iritfeo sanje PETEK« 4.7. 18,00 Meslni kino Metropol 17.00 Mesmi kino Metropol_ Izbor tekmovalnih videov 21.30 LapidarijPMCelje_; Allerra: projekt Synopticon 21.30 Lapidari) PM Celje_ Silence koncert 14.00 Mestni kino Metropol_ Avtor v fokusu, Eina Kugler 17.00 Mesini kino Metropol 15.00 Dolga Gora 16. srečanje muzikaotov P0NB>&JBC7.7. Mediates! 2008 koncert BeiTheFisK Kimiko, VJ lnd.0^, SOBOTA. S. 7. 20.00 Sejna soba Hotela Evropa Besede miru govori Prema Rmvaia - 10.00 Vodni stolp vCelju Moj domek Inlkovnapralstaixi ^edaiiščaMladi Maj Avtor v (okusu, Ema Kugler 21.50 UpiddrijPokrajinskegamuzeja Celje__ Izbor tekmovalnih videov SOBOTA« S. 7. 14.00 Mestni kino Metropol_ Avtor v fokusu, Ema Kugler Video rešitve: oko! jevantveni video in predavanje 18.00 LapidarijPM Celje Cologne off festival 18.00 Celjski mladinski center_ Zaključek delavnice wvirw.radiocelje.com 21.00 MCTROPOL SR£DA Taint»ornod(ft$konj2nid SLOVCNSKE KONJICE 20.00 SOBOTA troB men MKUA 2aOQ KfBljj ulica DARK. Za poznavalce. PRIREDITVE PETEIC4.7. 20.00 Sv. Križ na Planini pri Sevnici Klumpanje RockjUads. Tide. Drvitvo mrtvih pesnikov, TheDrinke;^,Mi2.Dan D 20.00 Local Celje Condor travel karaoke in Alya končen in pevsko tekmovanje 20.00 Stari trgSiovenske Konjice Orlek koTsmt 20.00 Savinjska cesta. Bistro Tanja, Zaiec_ Poletje v Žalcu: Večer svetovnih duetov Brane KaČ in Damjana Godn ii 21.00 Sd vlnova hi§a Žalec Svobodna kot päca: Nataša Ferant Sawnow večeri SOBOTA, 5.7. 11.00 Galerija Volk Celje skozi odpr^prodajne razstaveX. poletnega slikaiskega ex-(empora 16.00 GlasbenaSolaRistaSavina^ec Mednarodna poletna harmoni-karskadola zaključni koncert 20.00 Sv. Križ na Planini pri Sevnici Klumpanje Patn in ihe ass. Bektrika, Zabiu-jena generacija, Niet, UičniFranz, Pankni 20.00 glandfov trg. Caf fe Inn, Žalec Poletje v Žalcu Dno Zim in gost Pres i L/. [AŠKO 1 tJUBEZNlJo Ga VAPtMO OD LETA 825 WWW,LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! 21.00 Narodni dom Celje it.K>4,Iulij2008 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka f ^IEME I' POMOČ: INSERENTKA-oglaSevalka, KAMORIST-pripadnik kamere, LOREt£Moreley, OORT-nizQzemski astranom, TQlA*mesUce v Ekvadorju Nagradni razpis 1. nagrada: tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in bon za tri kepice sladoleda v poslovalnicah Brglez z Vranskega 2. nagrada: vstopnica za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnica za triurni obisk Term Oiimia 3. • S. nagrada: vstopnica za triurni obisk Term Oiimia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. julija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 27. junija. Rešitev nagradne kriianke Iz st 50 Vodoravno: FLORA, AEDES, READE, MD, PM, AST, SAUERJ, MAK, ERATOSTEN, AMAZONKA, TAKTTK. DARILO, VID, RASA. EDI, ORO, SISAL. LAS, GIN, ELK, IM. AGAR, NAPOLFTANO, ATAMAN, OFERTA, VSOTA. IAN, NEER, AKMOLA, CV, IKRE, RAE, EVO, TAKSA, IRI, CAF. NI. TU. LIL! TAYLOR. CULA. OER, INAR, ROBA. RANA. KNAP Geslo: Igralci v filmu Faktotum Isid žrebanja 1. nagrado-tri vstopnice za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Celju in vstopnico za kopanje na celjskem letnem kopališču, prejme: Gregor Jančič, Cvetlična ulica 17. 5000 Celje. 2. nagrado • dve vstopnici za kopanje na RogaSki Rivieri, prejme: Jožefa Kotnik, Socka 17. 3203 Nova Cerkev. 3. - S. nagrado • vstopnico za triurni obisk Term Oiimia, prejmejo: Lovro Zupane, Teharje 33> 3221 Teharje, Štefka Krajnc, Kozje 178. 3260 Kozje in Hilda Premik, Mi* gojoice 4 a. 3302 Griže. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 » 4 5 6 7 e 9 10 11 12 14 15 Ib 17 le 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 31 J KUPON Ime In priimek: Naslov: HOROSKOP Ona: Izredno Čustveno obdobje se bo Še stopnjevalo, tako da se vam obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Morali se boste odreči nekomu, za katerega Sle se pred kratkim pošteno borili. On: Situacija se menja vsak dan. Pred posloma odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam iüWto prinese velike materialne koristi Dober prijaielj je zlaia ureden! Ona: Spoznali boste osebo, ki vam bo v prihodnosti Še veliko pomenila, kljub temu, da prvi kontakt ne bo rcn/no rwj-bolj prijateljski. Nikar ne zavr-zite priložnosti tn poskusite biti čim bolj strpni^ Otu Pustolovščina, ki vas tako mika, je precej manj zanimiva. kot ste pomislili na prvi pogled. Seveda je vse odvisno predvsem od tega. ali vam je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa trenutna zabava. DVOJČKA ^ Ona: Jekleni konjiček vas bo spet pusäl na cedilu, toda v tej neprijetru situaciji boste srečali osebo, ki bo za vašo prihodnost odločilnega pomena. Ni-kar se ne zagovorite, saj je mogoče ravno to tisto pravo. On: Izgubili ste pmvo smer, zdaj tavale in iščete, ne da bi spbh vedeU. kaj poM. Poskusile se mab skoncentriraUiiiosre-dotoätirui^avneprobleme. Vse-gß sicer ne bo uspelo razrešiti, a nekaj boste le rmrediiU Ona: Življenje postaja zelo zanimivo. Dobro bi bilo, da bi nekemu dogodku posvetili več pozornosti. S prijatelpco se boste spustili v resen pogovor, ki bo prinesel obojestransko korist On: Kljub velikim naporom se bo le zgodilo nekaj, hir vas bo pošteno zbegalo. Mogoče je problem prav v osamljenosti, pa bi bilo zato veliko bolje, Če bi si poiskali kakšrio zanimivejšo dnižbo, kot jo imate sedaj. Ona: Partner vas bo presenetil in predlagal izlet, ki ga že dolgo želite, a enostavno niste našli pravega Časa za realizacijo. Tteba se bo hitro odJoÜii in izkoristiti ponujeno priložnost. On: Še ifedno se niste odločili, kako boste preživeli svoj prosti Čas. Prijateljica bo imela zanimivo idejo, rm vas pa je^ ali jo boste izkoristili Ijtdje-zen je sicer prijetna aiienuui-va, a je za življenje potreben tudi deruir. DEVICA ^ Ona: Napredovali boste vza-devi, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve tt)čke. Tokrat vam bo končno uspelo realizirati stare telje. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem tako nesebično pomagcdl On: Vsakdanji opravki vas bodo privedli v bližino prijateljice, za kaiero vam ni povsem jasno, kaj želi orf vas. Včasih kar prekipeva od veselja, že naslednjič pa ne bo pokazala prav nobenega zanimanja. Ona: V prihodnje boste imeli precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabite kar prve priložnosti. Uživajte, dokler lahko in si privoščite tudi kakšno bolj žgečkljivo stvar... On: Uresničile se vam bodo sanje, ki vam že dolgo rojijo po glavi Bodite pozorni na nerui-vodno obnašanje nekdanjepart-nerke, ki bo pokazala več kot le bežno zanimanje. Mogoče vam bo to celo všeč... OruL Zaljubili se boste, a le za nekaj dni! Ne zgubljajte živcev. saj boste dosegli pmv to, kar Želite, Čeprav vam bo na koncu ostal grenak priokus. Naslednjič ne hodite prek hrbtov drugih, maščevalo se vam bo! On: Ali je res potrebno, da vam partnerka vedno znova dokazuje. da je vaše ljubosumje popolnoma neutemeljeno? Malo več zaupanja v njeno zvestobo vam lahko prinese samo pozitivne posledice. STRELEC ^ Ona: Nečemu se boste od srca nasmejal, dobra volja se bo obdržala preko celega vikenda. Izlet z novimi prijatelji bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do katerega niste popolnoma ravnodušni. On: l^iskal vas bo prijatelj in predlagal povsem konkreten posbvni načrt, ki vam sicer sprva ne bo povsem všeč, a se boste po temeljitem pogovoru le odločili za sodelovanje. Ste na začetku nečesa velikega! KOZOROG Ona: Presenečeni boste rmd nenadno prijaznostjo osebe, W do sedaj ni pokazala prefirone-ga zanimanja za vas» sedaj pa bopovsem nasprotno. Nikar se ne obirajte, ampakzagrabiie dano priloirwstl On: Na novo se boste zaljubili v partnerko in našli tisto, za kar ste misÜU^ da je že izgubljeno. Še najbolje bo, da si vzameta konec tedna le zase in pozabita na ves svet - ostali bodo že počakali! VODNAR Ona: Odkrili boste nekaj zanimivega, kar vam bo prineslo Še oöito koristi Ste na odlični poti, da končno uspete v svojih namerah, saj je položaj planetov več kot ugoden. Pozor na poslovnem področju ... On: Le stežka se boste btili zahtevnega posla, vendar je sedaj resničnotističas, kobotr^a nekaj narediti. Prijatelji vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla na vaših ramenih. Ona: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreüi in uspeti boste realizirati dolgo riačrto-vano dejanje. Izkoristili boste vse, kar vam bo v prid in si s tem v obilni meri narediU prednost pred konkurenti. On: Jezik vas bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ne bo kaj prida pomagal. Kar ste si skuhali, boste mortui tudi pojesti, pa na/ bo še tako vroče. Prijetno presmečen ja vas Čaka tam, kjer ga najnuinj pričakujete. m ^ Vse se spreminja Dve fotografiji, ki nista čisto v duhu nekdanjih časov. Prva kaže dva rivala, župana Srečka Meha in vodjo opozicije Franca Severja. Tak posnetek bi nekdaj v Velenju šel za med> sedaj, ko je vsak po maJem popustil, so se tudi ta razmerja spremenila. Tako kot 80 se očitno tudi med Severjem in Jožetom Zagožnom, saj bi po tem, kako prvi kaže jezik drugemu, lahko sklepali, da nista več na isti strani. Sta pa fotografiji dokaz, kako pomembna stvar je skok čez kožo» saj se takrat družijo pomembni gostje vseh taborov. Foto: SHERPA Rojstni dan, k«yt ga še ni bilo v Obsotelju ter širše odmeva množično praznovanje 40. rojstnega dne podčetrteš-kega župana Petra Mišje, ki se ga udeležilo čez 300 ljudi. Posebno rojstnodnevno presenečenje je bil ognjemet. Mišja je družaben človek, znan po vsakoletnem velikem praznovanju rojstnega dne z vsaj stotimi udeleženci. Za okrogli, 40. jubilej so njegovi prijatelji povabili ansambel Florjan, ki je nato množico zabaval pri gasilskem domu v Imenem, v županovem domačem kraju. Dišale so jedi z žara, pili so zlato kapijico iz domačih goric, manjkalo ni niti daril... Predstavnild različnih društev so Mišji podarili klavirsko harmoniko, ki jo že obvlada, domačini iz Imenega pa »frajtonarico«, ki se je bo moral še naučiti igrati. Na »mega« praznovanju seveda ni smel manjkati domači župnik Jožef Rogač. Župnik iz Podčetrtka namreč praznuje rojstni dan na isti datum kot župan Podčetrtka. BJ Družina na icupu v javnosti se družina Če-ko (mama Milena, ki sicer vodi zavod Celeia ima ob tem priimku še dekliškega - Pungartnik) le redko pojavlja skupaj. Mamo vleče bolj na kulturne, očeta in sina pa na športne prireditve. Tokrat so naredili izjemo in si skupaj ogledali razstavi v Knežjem dvorcu in njegovi kleti. Oče Stevica meri v višino kar 208 centimetrov. Bil je uspešen košarkar, ki je kariero začel v splitski J ugopl a stiki, potem pa zamenjal vrsto klubov v nekdanji »Jugi« in v tujini. 13-Ietni Jan bo bržkone Šel bolj po očetovih kot po maminih stopinjah, saj je že prerasel sicer visoko Mileno. V naš objektiv smo jih ujeli, ko so se na dvorišču Knežjega dvorca prav po vojaško razvrstili po velikosti. Foto: SHERPA Le icaj počne v Celju? Več kot na Jamajki je zadnje čase v Celju zvezdnik slovenske pop-rok scene Tomaž Domicelj. Z mično spremljevalko si je z zanimanjem ogledal razstavi v Knežjem dvorcu in njegovi kleti» še z večjim zanimanjem pa je prisluhnil glasbenemu projektu Gašperja Piana in prijateljev. Zakaj Domicelj zadnje čase toliko prihaja v Celje, nam ni znano, upamo le, da se nam s tem ne napoveduje kopica tožb, po katerih Domicelj slovi skoraj toliko kot po svoji izvrstni glasbi- Foto: SHERPA Vzhičena teta Marjela M^jela Agrež sicer že nekaj let uživa zasluženi »pen-zion«, ki je hudo skromen, saj si ga je zaslužila v novinarski hiši. A pravi, da v pokoju močno uživa. Še posebej je ob slovesu svojega nečaka Simona Sedlarja od aktivnega igranja nogometa. Marjelka ga kar ni mogla izpustiti iz objema. Foto: GREGOR KATlC PLESKAIiSXVO Fi^i^CRSXVO ^KUGLER KcLSOvetovo 3000C£UE GSM 94X W 054 it.52.4.julii2008