Kritikujoči glasovi. Koroško šolstvo. O tem piše »Omladina« v 4. svoji številki: Popotniku, ki potuje z domoljubnim srcem po takozvani slovenski Koroški, se napolni duša z žalostjo in gnevom. Vnanje lice — popolnoma nemško. Ce nosiš malo boljšo obleko, ti done na uho nemški pozdravi, a isti narod govori doma slovensko. Milo se ti stori, ko čuješ slovenske mladeniče peti nemški, heilati s plavico na prsih, medseboj pa občujejo še slovenski. V vsi gorenji Koroški ni zavednega kraja. Celo duhovniki so se umaknili v zatišje največ zaradi nemškutarske krščansko - socijalne politike P o d g o r c a, ki mu je menda podlegel tudi dr. Brejc. Delavni poslanec Grafenauer stopa s pozorišča. Od smrti mons. A. E i n s p i e 1 e r j a, pa tudi že izza odstopa Gabrona in Legata smo silno nazadovali. Res je, da v prvi vrsti manjka voditeljev, a mogočen vzrok nazadovanju je brezbrižnost ljudstva za slovenščino. Ta pa izvira iz našega š o 1 s t v a. Slovenskih ljudskih šol štejemo na Koroškem t r o j e — pred 40. leti jih je bilo nad 301 — in sicer: enorazrednica na Jezerskem, privatna »Narodna šola« v Št. Rupertu pri Velikovcu in šola pri Št. Jakobu v Rožni dolini. Ta občina je po zaslugi župnika M. R a ž u n a najbolj narodna pa tudi nemškutarskim in vladnim šikanam najbolj izpostav- ljena., Razveljavljene so občinske volitve, in slovenska šola se bo morala razdeliti. Ostale šole so čisto nemške ali «utrakvistične». Prve po mestih in trgih so že dosegle svoj namen. PonemČile so kar še ni bilo polno nemškega duha. Druge izgledajo kot nekaka koncesija Slovencem. Razmetana pa so po deželi brez načrta in praktičnega smotra, tako da je celo Palli, deželnemu šolskemu nadzorniku, ušla beseda, da so utrakvistične šole le za priučenje nemščine tu kot neka provizorična prva stopnja germanizacije. Svojo ponemčevalno vlogo vrše izborno. Nemci jih čuvajo in hvalijo na vse pretege. Ponemčevalni proces pa se vrši nekako tako-le: Otrok, ko vstopi v 1. oddelek I. razreda, zna seveda le materinščino. Celo Nemci morajo to vpoštevati. Uče jih brati in pisati po nekem davno zastarelem abecedniku z nemškim naslovom. Sklanjatve, sprege slovenske se sploh v «utrakvističnih» šolah ne jemlje; saj je učitelji navadno sami ne znajo, ker na celovškem učiteljišču slovenščina ni obligatna Ta «slovenski» pouk traja prvo leto, ponekod samo prvi tečaj. Z mrzlično naglico želi učitelj skončati «slovensko» tvarino, da napoči čas poučevanja v nemščini. Na utrakvističnih šolah je slovenščina Nemcem le neizogibno sredstvo k naučenju nemščine! V drugem oddelku se že oddaljuje nemškutarsko srce učiteljevo. Računstvo v slovenščini preneha, ravno tako tudi petje, ki je poprej obsegalo morda 2 točki: «Mlado jagnje» in «Kovač». Odslej pojo nemški, in sicer pred vsem nacijonalne pesmi n. pr. «Vom Tal bis an die Gletscherwand tOnt deutsches Lied durchs Karntnerland», «Der Gott der Eisen wachsen liefi,» Deutsches« in »Bismarcklied«. Ubogi otroci ne umejo pesmi in ne vedo, da sebi pojo smrtnico, nemškutarskim učiteljem pa se smeje srce peklenskega veselja. Navedem le zabaven primer, kako malo umevajo otroci nemščine, kakor mi je povedal prijatelj: V ponemčevalnici je sedel 4 leta, pa ni vedel, kaj je to «Vater unser», pa tudi ne kaj to «Bitti-draus» «(Bitte herausgehen zu diirfen)». Tako se godi večini. O slovenski sklanji in spregi nima nihče pojma, nemško pa mora znati. Zato ni čuda, če tudi zavednejši Slovenci lažje in rajši čitajo nemške knjige kot slovenske. Namen ponemčevanja je že skoro dosežen. V drugem letu že molijo nemško in poučujejo vse nemški razen verouka. Župnikov, ki bi imeli pogum pri tej priliki vliti nekaj narodnega čuta otrokom v srce, n i v e č. Kar vlada Podgorc, ni možno duhovščine več hvaliti. Pred kratkim sem zvedel od odličnega rodoljuba, da delujejo ali so vsaj narodni zapadno od Beljaka do Smohorja in zapadnega konca kanalske doline le še 3, oziroma 4 duhovniki. Vsi drugi so brezbrižni ali celo odpadniki, na pr župnika v Vratih in Ukvah. Na Spodnjem Koroškem je malo bolje, pa ne kakor bi imelo biti. Ražunov ni veliko. Slovenski otrok pride v II. razred. Vse nemško. Učitelju ni treba znati besedice slovenski. Tu na «utrakvistni» šoli nastavijajo najhujše nemškutarje, dostikrat tudi rojene Nemce. Tu zve otrok, kdo so Nemci, slavijo mu nemški narod, zgodovino, šege in navade. O Slovencih govore zaničljivo, o Hrvatih, da so umazani tatovi, Cehi da kradejo, Rusi da so barbarski pijanci! Rusko-japonska vojna jim je danes lepa prilika za to. Otroku ubijejo v glavo spoštovanje do nemštva, zaničevanje do slovenstva. Že več let se v 2. in 3. razredu slovenščine ne poučuje, kakor se je to vršilo nekdaj. Navdušeni starši naj bi po možnosti nadomestili doma, drugače se mora otrok potujčiti. Učiteljem se v Korotanu splošno ne godi slabo. Boljša je plača in manj otrok kot na Kranjskem. Kdor se odlikuje v zatiranju Slovenstva, dobi nagrado od Sudmarke ali Schulvereina. Učitelji tekmujejo, kdo bo iztrgal več ljubezni do materinega jezika otrokom iz srca. Schulverein razpošilja knjige, če jih le kak učitelj zaprosi, poleg tega znatne denarne doneske. Prejemnikov ne objavi. Da izgledajo uspehi večji in kraji čisto nemški, zabičavajo otrokom, da morajo boljše oblečene ljudi pozdravljati nemški. Na Strmcu sem moral neko deklico dolgo nagovarjati, da je odgovorila slovenski, potem pa je ubožica stekla k tovarišicam pa jim vsa srečna pripovedovala, da tudi gospodje «mainjejo slovenje». Navadno otrok ni spraviti do slovenskega odgovora, ker se boje denuncijacije na učitelja. Slovenski učitelj je tu pravi mučenik. Le malokdo more vztrajati. Večina odide na Štajersko. Koliko je moral pretrpeti sivolasi Eller na Zilji pri Beljaku. Na okrajni učiteljski konferenci bi ga bili ven vrgli s klicem «Vaterlandsverrater», da ni sam odšel. Ljudstvo je čisto zmešano. Čudno je, da v nasprotju s Kranjsko tu največ vpliva nemčurski učitelj — slovenski seveda ne — župniki prav malo ali nič. Največji hujskači so nadzorniki. Že lani je «Slov. Pfehled» navedel besede nadzornika Gobanca napram šolskim otrokom v Velikovcu: «Deutsch miifit ihr sprechen; deutsch ist fein, ist nobel, windisch ist bauerisch, ist schiech 1» Glavni zagovornik ponemčevalnic je deželni šol. nadzornik Palla. Ko po dolgem trudu izstopi otrok iz šole, ne ve ali je tič ali miš. Slovenski je srečno pozabil, nemščine se ni priučil. Praktičnega ne ve nič. Nekateri študirajo dalje, pa tudi tu napenja učitelj vse moči, da mu ustvari novo nemško dušo. Starši so navadno zadovoljni, da sinu ni treba obiskovati dveh slovenskih ur na teden. Malone vsak se pogubi. Domov prišedši je že ljut janičar. Na učitelišču že prva leta navadno odpadejo. Taki so besnejši kot Nemci, kjer se še časih najde poštenjak. Cudež je, da je vkljub vsem zaviram še toliko slovenskih srednješolcev. Tako jih je na celovški gimnaziji 17%, na beljaški 7%, na realki je komaj .10 slovenskih dijakov, približno toliko tudi na šentpavelski gimnaziji. — V primeri s številom Slovencev (33%) res malo, a za te razmere vendar mnogo. Na srednjih šolah se mora dijak prva štiri leta iz nemščine učiti slovensko slovnico čisto na novo, šele na višji gimnaziji se začne pouk v materinščini. Zato pa mora požreti pikre opazke svojih nemških kolegov o svoji domovini. Z dvojno mero merijo. Denuncijacij mrgoli. Beljaški dijaki so bili po nemških listih razupiti 1.) zaradi izleta v Brnco, kjer so tamburali, pozvani po župniku Bergmannu; 2.) zaradi «agitacije» v Spodnjih Borovljah je bil eden kar z imenom denunciran ; 3.) ker govore med sabo slovenski! A niti denuncijacije niti pozivi na Nemce, naj se Slovence bojkotira s tem, da se jim vzame hrano in instrukcije, niso pomagali. Pravičnost je zmagala. Važnost slovenskih šol so spoznali rodoljubi in ustanovili «Učiteljski Dom», ki naj skrbi, da se vgoje slovenski učitelji. Podpiranci študirajo v Mariboru. Odkar ima stvar v rokah Podgorc, je opaziti nazadovanje. — Vesel pojav je ustanovitev «Korotatia». Naj bi sledilo mlado društvo načelom pri nas edino možne narodno-radikalne struje. Z veseljem zaznajemo, da so z malo izjemo vsi koroški akademiki zapustili «Danico». Ne bojte se napadov! V odločnosti se kaže značaj akademika. Vi boste kdaj vodili narod, od Vas bo odvisno, ali bo šlo koroško Slovenstvo pod krščansko socijalnim praporom Podgorčevim v nemško pest ali se bo razvijalo čvrsto pod narodnoradikalno egido. Morda ima Podgorc zmožnosti za ekonoma, za slovenskega političnega vodjo pa človek, ki je ponovno, celo pred mladino zatajil svojo narodnost, ni in naj ga ščiti tudi ljubljanski »Slovenec«. Volitev vam menda ne bo težka. Opombanašega uredništva. Podgorc in njegova klerikalna politika sta gotova poguba za koroške Slovence. Po njegovi krivdi je prišlo tako daleč, da ni vsa politika celovških Slovencev in prvakov vredna niti vinarja ! Sedaj, ko razširjajo z »Domoljubom« tudi po Koroškem sovraštvo do naprednega slovenskega učiteljstva in šolstva, je tem gotovejše, da se bo zaslepljeno Ijudstvo obračalo od slovenskih šol, namesto da bi se obračalo od svojih klerikalnih zavodnikov! Mi smo že gospodo v Celovcu opozorili, naj nikar ne širi med umirajočim koroškim Slovenstvom sovraštva do zaslužnega slovenskega učiteljstva in šolstva — a našega glasu niso up oštevali. Zaradi te ga bomo že še obračunali z njimi! Koliko je tej gospodi mar, da bi rešili, kar se še da rešiti, je dokaz tudi to, da niso hoteli niti »Zvončka«, ki smo ga ponudili »Učiteljskemu domu«. Da so zavrnili naš list, se nam ne zdi čudno, ker smo zavrženi celo od ljubljanskega škofa. Da pa ne sme v »Učit. dom« niti nedolžni »Zvonček«, je dokaz, da je klerikalen od tal do vrha, da je torej koroškitn Slovencem v —• pogubo! Italijansko vseučiliško vprašanje. V »Information« čitamo, da vladni odlok, ki je došel akademičnemu senatu vseučilišča v Inomostu, ne odreja le prostorne ločitve, ampak se poslednja izvede deloma tudi organično, tako da se vzpostavi nemški značaj vseučilišča vlnomostu toliko glede uradnega jezika, kolikor glede sestave akademičnega senata. Nova organična določila izdelajo med počitnicami. Žal pa — pravi »Information« — da utegne ta naredba izzvati nove nemire. Nemci se od ene strani boje, da bi po vladi namerjani provizorij mogel končno dovesti do lastnega italijanskega vseučilišča v Inomostu in tako do poitalijančevanja nemškega glavnega mesta Tirolske; a z druge strani so ogorčeni, da vlada še noče izpolniti obljube, dane jim dne 13. maja 1903, glede premestitve italijanskih tečajev iz dežele. Zato zahtevajo Nemci burneje nego kdaj, naj se izvrši ta premestitev. Italijanski dijaki pa izjavljajo zopet, da ne zapuste Inomosta, ako jim ne odločijo Trsta v sedež. Ta zahteva pa ima — kakor vedo že davno poznavalci stvari — ovire, ki se ne dado tako lahko premagati. Zakaj v vladnih krogih samih govore, da bi italijanska pravna akademija ali vseučilišče v Trstu moglo postati ognjišče za politične agitacije, ki bi ga kraljevstvo italijansko, ne preveč prijazno trojni zvezi, pozdravljalo z radostjo. »Neue Freie Presse«, ki je glavno glasilo onih, ki tako neizrecno potrebujejo — italijanskih glasov v avstrijskem parlamentu, se trudi v neznansko dolgem članku, da bi dokazala, da namerjani provizorij ne bo trajal dolgo. Pregovoriti hoče Nemce, da ne bi delali ovir proti nameri vlade. Z dvignenemi rokami prosi sosebno nemškc dijake v Inomostu, naj ne delajo neumnosti, ker bi eventualni ekscesi največ škodovali njim samim in vseučilišču v Inomostu. Nemška in italijanska gospoda so si zavezniki in soborilci v boju proti avstrijskim Slovanom, ali njih medse- bojno razmerje ni ravno idilično. Nas hočejo ubiti eni in drugi, v tem pogledu je najlepše soglasje med njimi. Tik te želje pa jim že gredo nameni diametralno navzkriž.