V slogi Je moč!
GLASILO SVO-BOTiOMISLLtflH SLOVENCEV V' AMEH.IK.I
Od boja do zmage!
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
-----rf;
Stev. o
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chioago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 3. februarja 1911
Kdor ne misli svobodno, se ne mots boriti aa svobodo 1
Leto X
Razgled posvetu.
Ivan Orth mrtev?
Dunaj, 2. feb. — (V sredo poteče ruk, ki ga je stavil ceremo-nielni maršal avstrijskega dvora za Ivan Orth, nečaka cesarja Pr. Jožefa I., da se zglasi, če je med živimi.
Od leta 1890 ni bilo o Nadvojvodu Ivan-Salvadorju nič slišati. Govorilo se je, da se je zameril <lvorni kamarili, ker je vzel za ženo navadno žensko. Živel je potem v Švici na svojem gradu in potem se podal na svoji ladji “Sv. Margareta” na potovanje okoli sveta, in po poročilih, (ki so si pa navzkriž) se je gotovo pri Kap Hom z ladjo vred potopil. (?)
O izgubljeni nadvojvodu, ki si je pridejal ime Orth, se je mnogo že pisalo in govorilo in pred dvema letoma so angleški listi prinašali vesti, da so ga videli v Cleve-, landu. O., kar se pa ni moglo izkazati za resnico, čeprav se je njegova slika popolnoma vjema-la z sliko cesarja avstrijskega.
Njegovo premoženje, ki je o-gromno, bo pripadlo lačni žlahti in so na ta “rok” čakali kot volkovi. —
Republika se oživlja.
Lisabon, 2. feb. — Po svetu 'krožijo zadnje čase lažnjive vesti, da je republikanska vlada in cela republika pred razpadom in da je vse nezadovoljno. To ni resnica ! Ljudstvo ukrepe nove vlade posluša in najbolj klerikalni elementi sprevidijo, da republika še ni tako slaba naprava. Tudi finance dežele niso slabe in če katerim rojalistom, ki so pod angleškim “varstvom” ni povolji, ljudstvo gre z 1 judo vlado in bo o-stak pri ljudovladi, ki je najvee-je zapreke izvrstno izpeljala.
Gotovo se delajo tu in tam novi, napredni ljudovladi, težkoče, a se more pomisliti, da je bilo ljudstvo toliko časa izsesavano od črnosuknežev in 'da jih je še polovico, ki ne znajo ne brati in pisati. Nova generacija bo drugačna — to bo naredila ljudovlada in takrat ji bodo sinovi hvaležni, da so “kralji vzeli slovo”.
“Kralj” bo dobival penzijo
Lisabon, 1. feb. — Časopis “Di-ario de Noticias” razglaša vest, da je republikanska portugalska vlada sklenila, dajati eks-kralju Manuelu, ki je v izgnanstvu na Angleškem, po $3,300 mesečne penzije. To je že prerepublikan-sko. —
Preveliko izseljevanja
Madrid, 1. feb. — Špansko vlada je v velikih skrbeh za radi izseljevanje njenih prebivalcev. -š— skoro vsako leto zapusti deželo 200.000 oseb, ki se naselijo v Južni in Severni Ameriki. Špansko ljudstvo najbolj odira rimska katoliška duhovščina in je v tej deželi tudi največ analfabetov in za-ibitosti. Vlada dela načrt, da bi okraje, kot Arragonia in v Kataloniji pomagala kultuvirati in z vodo bolj oskrbeti. Sploh je za Špansko velika nevarnost če se izseljevanje ne omeji.
Dežela za barone.
Berlin, 2. feb. — Državni zbor je v tretjem branju sprejel predloge, ki se tičejo davkoplačevanja ■“visokih” oseb: knezov in kneginj. Od teh se od sedaj ne bo smel več zahtevati davek. Kje so le neki ostali socialni poslanci?
DENARJE V STARO DOMOVINO
poilljamo:
za	* 10.35 ............... 50	kron
za	$ 20.45 .............. 100	kron,
za	$ 40.90 .............. 200	kron,
za	$ 102.25 .............. 500	kron.
za	S 204.00 ............. 1000	kron
za	$1018.00 ............. 5000	kron,
Poštarina je «šteta pri teh »votah Doma se nakazane srote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličnn je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesla« ro Domestic Postal Money Order ali p» New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. Naw Yoifc «104 St. Clair Ara., N. K.	Cavalaad, Oblo
Nov generalni governer za Canado.
London, 1. feb. — Uradno se potrjuje., da bo v septembru nastopil svojo službo kot generalni governer Canade, na mesto Karl Gray-a, vojvoda Connaught, brat umrlega kralja Edvarda VII. Pokojni ikralj je to želel v svoji o-poroki.
Otvoritev parlamenta.
London, 1. feb. — Drugi parlament kralja Jur j a se je sešel brez vsacih slovesnosti. Prihodnji ponedeljek bosta pa kralj in kraljica z dvorom svečano po starem angleškem običaju parlament počastila.
Mylins obsojen.
London, L feb. — Proces zoper žurnalista in sotrudnika anarhističnega lista “Liberator”, ki se pa v angleškem jeziku tiska v Parizu in v katerem je Mylins dolžil kralja Jurja bigamije, se je končal z zmago kraljeve časti.
Mylins je zatrjeval, da se je kralj Juri leta 1890 na otoku Malta, skrivoma poročil z hčerko admirala Seymour in jo potem odstavil in je revica od žalosti u-mrla. Mylins je zahteval, da se za-priseže samega kralja in se ga pokliče na zagovor. Sodnik Sir Rufus Isaac pa je odgovoril, da kralju po ustavi ni dovoljeno priti pod sodnijsko oblast. Mylins se je zagovarjal sam, ker je bil preje advokat.
Ko je ponovno zahteval, da se samega kralja pokliče pred sodnike, mu je zagovornik kralja povedal, da on sam ve, kot advo-kot, da kralju tega ustava ne pripusti. Dokazalo se je z pričami, da kralj leta 1890 ni bil na Malti in očitalo se je povrhu Mylins-u, da je cela tista norica, zlagana in izmišljena. Mylins pa vendar svoje izjave ni preklical. Posebno se ga je prijelo za stavek, kjer je o Juriju napisal sledeče pod naslovom “Sanctified Bigamy” dne 29. nov. 1910.:	“Nam se daje
zgled od monstrozitete z živinsko morata. Kralj je prelomil zakon o bigamiji in angleška vladna cerkev je tudi tega greha kriva. On ima več “žen” na razpolago kot kak sultan,”
Jurij se je posvetoval 15 minut in obsodil Mylins-a v 1 leto ječe.
Kolera.
Charbin, 1. feb. — Kolera zahteva groznih žrtev vsak dan. — 8000 ruskih delavcev pri kitajski vzhodni železnici je šlo na štrajk, ker so zahtevali, da se kitajske kulije odslovi od dela, ker se boje, da raznesejo kolero. Vlada ruskim delavcem ni ugodila, temveč vse odslovila in kitajske delavce straži vojaštvo. Rusija pa tudi rada ne vidi, da ji prihajajo v Vladivostok in druga ruska mesta ob Kini, Rusi, ki so bili v krajih, kjer vlada kuga. Na dan jih umre po 150 oseb, v tem mestu pa 40 dnevno.
Španski kralj in kraljica si dala slovo.
Španski kralj Alfonzo, relikvija svojih prednikov s podedovano in neozdravljivo boleznijo, se je pokazal nezmožnega vladati Špansko. Stol se pod njim maje, že ko se je prvič na njega vsedel, in Španci se čudeč poprašnjejo, kedaj vendar gre za portugalskem Manuelom.
Žena Alfonza, kakor poročajo iz Pariza, je zapustila svojega moža in se za nedoločen čas preselila na Angleško.
Svetovna razstava bo v San Francisco.
Washington, 2. feb. — Zbornica je odločila, da se prihodnja svetovna razstava, ki se bo vršila leta 1915 postavi v San Francisco in ne, kot se je mislilo, v New Orleans-u. Za Slan Francisco je glasovalo 188 in za New Orleans 159 poslancev. _
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Iz delavskih krogov.
22. KONVENCIJA U. M. W. of AMERICA.
J. P. White je bil izvoljen predsednikom z 26,743 glasi večine, nad' dosedanjem predsednikom T. L. Lewisom. Podpredsednik ostane F. J. Hayes; tajnik-blagajnik pa E. Perry.
Konvencija je volila $5000 krojaškim štrajkarjem v Chicagi.
Veliko senzacijo je vprizoril delegat Germer nà 28. jan., ko je stavil resolucijo obsojajoč neko imenovano “National Civic Fédération”, v kateri si takoimenova-ni delavski vodje in pa kapitalisti delodajalci, podajajo bratsko roke, kakor se je godilo «to pred-kratkim v New Yorku. Iz resolucije, ki je bila sprejeta in vsestranske debate, je pa nastala besna gonja napram John Mit-cbell-nu, ex-predsedniku U. M. W. of A. in sedaj članu tudi National Civic Fédération. Mitchell 1)0 najbrže primoran izstopiti iz National Civic Fédération, ali pa bo izključen iz U. M. W. of America, To zadevna točka pravil je bila tudi sprejeta s 446 proti 344 glasovi 31. jan., ki določa, da člani National Civic Fédération se morajo odpovedati ali tej ali pa U. M. W. of A. ali pa bodo izključeni iz organizacije.
Izvolil se je tudi odbor treh mož, ki naj preišče do 1. jan.; kje bi se naj gradil lastni dom organizacije, Eks-presednik Lewis se je izrekel, da pojde delat nazaj v premogokop. S tem se je zelo prikupil navzočim delegatom, od' svojih ožjih prijateljev pa prejel v dar klavir, pisalno mizo in še raznega drugega pohištva.
Za Pennsylvanske štrajkarje
smo prejeli zadnji teden svoto $12.25 od Jos. Pušnar-ja iz Indianapolisa. Ind.. kateri znesek je nabral na veselici in ga nam poslal. Svoto smo odposlali na pristojno mesto. Rojaki, posnemajte g. Pušnarja!
Velike številke.
Zadnjega leta so emigranti prinesli s seboj v Zdr. države gotovega denarja $28,197,745 ali povprečno $22 na osebo.
Pravijo, da je rudokop nekje v Arizoni, katerega last uje en sam individium, in ki donaša na leto čistega dobička več kot vsi emigranti, dasi je bil pred par leti še ljudska last.
“In kaj potem?” vprašaš. — “Kaka zveza naj bo neki med emigranti in onim rudokopom v Arizoni? Nobena, razen zelo čudno se mi pa le zdi, ko ima en sam človek toliko dohodkov na leto kot ostalih 1,198,037 emigrantov, ki so vse svoje življenje zbirali ta denar za prevožnjo v obljubljeno deželo prostosti.”
$28,000,000.
Čistega dobička je imela United States Steel družba za zadnje četrtletje minulega leta, to je oktobra. november in december. Za isto dobo v letu 1909 pa je imela $40,982,0000.
Predsednik Taft bo najbrže War-rena pomilostil.
Tako pišejo chikaški meščanski listi, da bo predsednik Taft najbrže pomilostil Warrena, u-rednika Appeal to Reason, ki je eden najbolj razširjenih listov v Ameriki ; ima namreč nad pol mi-liona naročnikov, in je tednik. — Listi povdarjajo, da je tako mnenje gospodov v Washingtonu.
Warrena se ni še zaprlo, dasi je obrok potekel z 21. jan. Predsednik Taft je obvestil glavnega državnega pravdnika, da naj s zaporom, počaka, da prelista dokumente o Warrenovi persekuciji.
Chikaška Tribuna je sedaj v prvič prinesla o Warrenu daljši članek, ki je še dokaj stvaren in na koncu istega pravi sledeče : “The eapitalist judges and tools are fools or they would never bave gotten themselfs into this kind of a fix.”
V
Razne novice.
BERGER JEVO STALIŠČE.
Med dvema politikaša se je vnel sledeči razgovor:
“Jaz ne soglašam z tistim ljudmi, ki trdijo, da Victor L. Berger ne bo mogel nič za delavce storiti, ko pride v kongres.
Podpirajmo Bergerja: samo sedel in poslušal menda ne bo. Za delati ima veliko; gradiva stokrat preveč za enega samega pravega ljudskega poslanca. In če ga ne bo hotel kongres poslušati, ga bom tem bolj poslušalo ljudstvo.
Kongresman Carey iz četrtega kongresnega distrikta od Wisconsin, kateri je “zmagal” na Gay-lord-om, z par glasovi večine in z glasi veterancev v “vojaškem domu”, že danes premišljuje, kakšna usoda ga zadene čez 2 leti, pri zopetnih volitvah. Pa je še nekaj drugih takih “ljudskih” kongresmanov, kot v Californiji, Ohio, Pennsylvaniji, in Wisconsin, ki morajo pričakovati, da jim z prihodnjimi volitvami odklenka njih gospodstvo. Ljudi, ki si žele nove moči v kongresu, je vsak dan več in da si socialistični kandidati pridobivajo zaupanje, je vsem znano. Samo če bodo tudi svoje obljube in program izpolnjevali, da ne bo ljudstvo o-sleparjeno in bi to potem kapitalistične stranke obrnile v svoj prid.
Vzemimo slučaj, da bo Berger predlagal kak koristen predlog za. ljudstvó, delavskega stanu. Pa-zi)no na Carey-a, če bo za predlog glasoval in tudi na druge “ljudske” poslance obrnimo pri takih prilikah oko in ušeso. Če ne bo-do glasovali toliko slabše za nje — delavstvo bo v tem večji meri volilo delavsko; če pa bodo glasovali z Bergerjem, toliko boljše za nas.
Takega boja in plesa washing-tonski kongres še ni doživel, kot se mu obljublja z prihodom Bergerja in čez 2 leti z več d'rugimi svojimi tovariši.	'
Berger ne gre samo v kongres, on postane moč v kongresu, če ga bo delavsko ljudstvo znalo in razumelo podpirati.
Kaj stori štrajk.
Pri letni seji aktionareev električne železniške družbe za mesto Columbus, O., so delničarji izpre-videli, kam jih je pripeljal organiziran štrajk uslužbencev cestne železnice. Leta 1909 je imela družba $200,000 dobička, v letu 1910, ko so bili uslužbenci družbe na štrajku, ker je družba prelomila pogoje dane 1. 1908, je pa imela družba $278.000 — zbičkp. Ker si je mogla družba kupovati tudi “javno mnenje” in policijo in druge take lepe reči jo je stal «štrajk — $538.000.
Če bi vsaka družba dobila tako dobro šolo, bi se tudi delavski položaj hitro spremenil.
Šest centni kuponi za Avstrijo.
Od poštnega ravnateljstva smo dobili informacije, ki se tičejo poštnih zadev med Z jed. državami in Avstrijo in drugimi deželami.
Mnogo ljudi mora tu plačati kazen, ker ni na pismu dovolj znamk in katerikrat sploh nič. — Kazen pride 10 centov, kar človeka zjezi in bi najraje pismo vrnil, a ker si misli, da je kaj nujnega, vseeno kazen plača in poštni davek je najbolj zopern davek.
Da se temu opomore, je pošta v Ameriki izdala šest-centne kupone, katere se lahko v pismu pošlje v staro domovino in jih ne more prejemitelj v drugo uporabiti, kot za na pismo v Zjed. države in tako se ne more več pripetiti slučaj, da se plača poštna kazen. Kuponi so za nakup na vseh poštah in jih jako priporočamo, posebno tistim, ki si dopisujejo z ubogimi ljudmi.
Lastni dom
namerava postaviti American Federation of Labor v Washingtonu, D. C. ki bo stal milion dolarjev.
Po katoliško.
Pri rimokatoliški cerkvi v Newyorku v Bronx so nameravali vprizoriti velike igre, med temi tudi rokoborbo. Za to so bili že najeli T. Murphya, “Knockout” Browna, Joe Cost er j a, Bert Key-esa in druge. Reklama je bila že na vseh potih in kotih in vstopnice so bile tudi že tiskane; vse je bilo pripravljeno. Te vrste kato-ličanstvo pa nikakor ni šlo starim pobožnjakom v glavo in prosili so svojega popa Rev. W. L. Pennya, naj odneha od takega skrunstva svetišča pa vse zastonj ; šele, ko so se na škofa o-brnili, je bila njih prošnja uslišana in igre prepovedane.
Se odpovedal pastirstvu.
Rev. Dr. Dubois H. Loux, pastor cerkve Central Congregaci-je v Meriden, Conn, se je zahvalil za pastirstvo ondotnih ovčic, češ, da je dandanes organizirano kristjanstvo samopašno, nasladno in razuzdano. Igra se mnogo in z vedno večjo hitrostjo z principi, za katere je Krist izdihnil. — Isti-na je to !
Svet je mrzle ji od jetnišnice
Veliko se piše in govori, kako hrepenijo ljudje v zaporih po svobodi in prostosti, in drugi, da 'bi ne prišli v njo, a ne tako 67 letni William Robertson, ki je 31. jan. prosil sodnika Kavanaugh, tu v Chicftgi, naj bi ga poslal nazaj v državno jetnišnico v Joliet. Re-veš je rekel: “Sodnik, šestindvajset let sem preživel v državni jet-nišnici v .Joliet, in ko so me odpustili, sem se vklel, da ne pojdem nikdar Več nazaj. Toda, prevladuje me duh in polastuje se me želja, da bi še rad tam spal.
Že v več jetnišnicah sem bil zaprt, in sem toraj dober sodnik o njih, in reči morata, da je joliet-ska še najboljša.”
Zrakoplovstvo
Key West, Fla,, 1. feb. — Mc-Curdy-ev poizkus, preleteti od tu v Havana se je ponesrečil, vendar je storjen nov rekord v zrakoplov-stvu.
Jadral je 50 mil na uro in deset mil pred' mestom Havana padel v morje, kjer ga je vzela na krov bojna ladja “Paulding”. — Za vožnjo je bilo razpisanih $5000 nagrade od časopisa “Press” v Havana in mestnega zastopa še posebej $3000.
Na vsakih 10 mil je bila vojna ladija, da bi v slučaju nesreče prihitela na pomoč. Me Curdy bo še enkrat poskušal svojo srečo.
Olimpijske narodne igre.
Zgodovinsko znane olimpske igre se nameravajo prenesti tudi v Ameriko. V to svrho je poslanec Paul Howland iz Clevelanda stavil v kongresu predlog, da naj ta dovoli $250,000 za razna odlikovanja, $250,000 v pokritje drugih stroškov, pa bo volilo mesto Cleveland, ako voli kongres omenjeno svoto. Igre, ako bo predlog sprejet, se bodo vršile leta 1916.
Zoper anarhiste.
New York, 1. feb. Aleksander Berkman in Ema Goldman sta i-mela tu velik govor o justičnem umoru v Japonski. Po dokončanem govoru anarhistov se je zbrala velika množica poslušalcev in se pomikala po Broadway ulici proti japonskemu konzularstvu, da bi tam demonstrirali. Pred ljudstvom so nosili veliko rdčo zastavo. Ko je policija videlo “rdče” je planila na mirne zborovalce in več nedolžnih mladeničev — aretovala.
Čevljarji nameravajo lastno tovarno.
Iz Lynn, Mass, se poroča, da nameravajo ondotni čevljarji postaviti svojo lastno tovarno za izdelovanje čevljev.
Splošen štrajk.
V Gary, Ind. štrajka šest unij. Pet jih štrajka že od 1. nov. se- j daj se jim je pridružila še ena; vsi pa so stavbinski delavci. De- j lo počiva za nedoločen čaš.	I
Mestne novice.
JUBILAR DR KAREL SLANO.
V Novem mestu na Kranjskem praznuje žurnalist, dr. Karel Slane svojo šestdesetletnico. Več kot trideset let deluje dr. Slane v slovenski javnosti v prvi vrsti kot žurnalist. Mnogo žurnalistič-nih bojev je s sijanjnim uspehom dobojeval. Jubilar je sodeloval pri “Slov. Narodu” že mnogo vrsto let in tudi čitateljem Glas Svobode je dr. K. Slane znan. — Njegovi spisi in članki ki jih je prostovoljno prepustil uporabo za Glas Svobode so našli veliko odmeva med ameriškimi Slovenci in je danes to ime splošno združeno z slovensko zgodovino. Pisatelj, žurnalist, dr. Karel Slane, se je vedno zanimal za naš list in mu dosti pripomogel do napredka. Čislanemu sotrudniku kličemo ob njegovi 60 letnici: Na mnoga leta!
Veselica družtva “Narodnih Vitezov” se je vršila zadnjo nedeljo popoludne in še pozno v noč v Narodni dvorani. Aranžma je bil dober in veselica od vseh slojev dobro obiskana in da je prišla precejšna svotica v društveno blagajno, smo tudi slišali. Prav tako!
Pri tej veselici je tudi v prvič, od kar se je na novo reorganiziral, nastopil v resnici izboren pevski zbor družtva Orel in pevske točke z dovršenostjo in milobo dovršil. Smemo biti ponosni na tak zbor. No ja, so pevci — in peti, je vse njim na sveti!
V času militarizma.
Ljubi mir se povsod oznanja, i nikoli se pa še niso delale take militaristične naprave kot ravno zadnja leta v Ameriki. Sedaj so “zastopniki” mesta Chicage ‘prosili’ vlado, da postavi veliko milico v Chicago in tudi — topništvo da je “potrebno”. Zakaj potrebuje mesto Chicago soldatesko na stroške revnega prebivalstva. Od kje preti nevarnost?
Nevarnost preti sedaj “od znotraj” od prebivalcev mesta — od puntarskih delavcev!
Kapitalisti se pritožujejo, da jih vlada dovolj ne brani! V svojem poročilu pravijo, da policija Chicage ni kos velikemu štrajku in zato se mora ustanoviti v mestu veliko vojaško posadko, da v takih “slučajih poprime”.
“News” poroča, da je “stara želja” Čhikažanov, da dobi mesto soldatesko. Kapitalisti so vedno bolj siloviti proti proletariatu.
Vse mirno.
Štrajk krojačev v Chicagi se na tihem nadaljuje in na spora-zumljenje ni misliti, dokler se kapitalisti ne podajo saj deloma. Kravali in poboji so zadnji teden izostali, a vse eno policija “skrbno” čuva skabe in skalbska poslopja. Do mira je še daleč.
Je posnemal Salomona.
Dve ženski ste prišle zadnji teden pred nekega sodnika tu v Chicagi z dobro rejeni kapunom, katerega pa so obe ženice hotele imeti za svojega. Sodnik vpraša prvo:	“Ali je kapun last ge.
Jones?” “Nikdar,” reiki a je ženska. Nato se sodnik obrne do druge z vprašanjem. “Ali je ta kapun last ge. Smith?” “Kaj še.” “Potem”, je nadaljeval sodnik, “ako ni ne ge. Jones in ne ge. Smith, je moj.” In se zadovoljno obliznil. “The case is dismist,” je še pristavil, slugi pa ukazal, naj takoj odda kapuna njegovem kuharju.
Ali se ne da temu opomoči?
Iz stare domovine dobivamo liste jako nepraktično in površno zavite; nekateri listi so popolnoma raztrgani ko jih dobimo mi v roke nekateri pa kar manjkajo, se zgube, to posebno številke “Jutra”.
Saj se smo vendar pismenim potom obrnili na upravništva in vendar se noče naši želji ustreči. Zakaj ne?
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vttanovljena 25. aprila in inkorpor'rana. 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravenedale, Warh Tajnik, FRANK TOSTOVR&NIK, B<x 70, Rarensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wasn.
ANT. LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
te pretečega viharja in nevarne bliskavice, ki ise je sedaj še tiho kuhala.
“Ali kadar bode vsa izkuhana
--------- Kolikor moreš, delaj se
neumnega. Neumnost je že otela marsikoga”, misli si im molči kakor Moltke, Viljem Oranijski in Iinmanuel Kant v jedni osebi. In Groga gleda majorja in ga gleda tako najivno, kakor bi mu bil povedal gospod ravno kaj natančnejšega o historiški sintaksi španskega jezika ali o vplivu grškega ideala na razvoj glasbene umetnosti ali o stratigrafiji mezocoji-ških formacij . . .
Dlje časa major zastonj preži na odgovor.
“Poznaš, kaj ne? Kaj ti je o-menifi v svoje opravičilo? Nič! Kako pa je bilo to vse takrat,
hm?”
“Takrat . . . takrat, gospod major, dobili ste o'd čevljarja čevlje, gospod major!”
“Kakšne čevlje?”
“'Od Žontarja, gospod major!”
“Jaz ti že pokažem Žontarja! Milijon svetlozelenih .strrrel . . . Kakšni so bili čevlji, vprašal sem te!”

Tošec in Belščica, Pršivec in Be-gunjščica, Pihalec in Golica, Ta-vir in Pleša, Vogel in Kopica... in kar sem jih pozabil. Mislim, da sem jih dobro požfenil in pomo-žil . . . le Triglav mi je ostal brez neveste . . . To vse sva obredla po nepotrebnem, da je bilo le količkaj podobno gori. In če nismo mogli do vrba, pa smo lepo obstali sredi pota in nabirali tiste planinske rože, da smo jih potem sušili po cele dni! Gospoda mora vedno kaj imeti, da je ne sne dolgčas. V našem grajskem vrhu je toliko lepih rastlin, da mi res neče v glavo, čemu se pulimo po težavnih strminah za tiste potuhnjene koprive. Pa le na vrh, na vrh! Major celo Triglavu ni v strahu! Ta je pa pravična, Groga : Ako hi bil ti major, kakor so
greš in jim narediš kaj takega ! Pismo, namenjeno Žontarju zaradi slabo popravljenih škorenj, oddaš obristu Grebencu, čevljarju pa poročiš, da so gospod major s poslanim darom prav zadovoljni. ‘Sulce loviš po smrekah!’ dejali bi rajni oča. I no, nič ne maraj, ljubi Groga; glej, da popraviš svojo nerodnost. Neumnega se bode treba delati, da se zasmiliš gospodu, sicer — že veš kaj. — In to ti povem, jedenkrat za vselej : zadnjič si vzel buteljko lju-tomerčana, ki ni bila nikdar namenjena tebi, in jo porabil, kakor da je od nekdaj tvoja! Tu in tam požirek na tihem, to ni Bog ve kaj, tudi dva ali tri, štiri, na poseben praznik, bodisi celo pet. Več pa ne! Tudi glede tobaka se moraš poboljšati, vidiš, zadnji
major tvoj gospod major, ti se čas je. Vsak dan pol pipe menj ne ganeš z mesta na nobene viša- bodeš jemal gospodu majorju; ve več! Ljube gore, Groga vas ]iar zajedno ne smeš ustaviti vse-pozdravlja najponižneje od zdo- ■ g‘a, sicer bi gospod takoj vedeli, la j! Trudiš se in pehaš, in ko si kakšen malopridnež si bil. Seve, srečno zgoraj ves zdelan, zmočen, seve, človek je trši od kamena in lačen, žejen —- žejen šele, žejen — ' slabši od jajca. Danes te doleti še kaj imaš od vsega? Tu nekaj va-! nekaj posebnega, Groga! Pazi, pa-tlov megle, tam nekoliko več ¡me- zj; ¿a te ne spode! Kaj bode po-gle, tu je gosta, tam je redka, tem? Konec tvojemu majorstvu! povsod pa megla, megla in me- Jn dobra gospoda je redka kakor gla! Časih pa še te megle ni; te- j zelenega psa senca’!” daj vidiš nekaj mernikov zemlje, j Tako je umstvoval na tihem pa tako nerazločno in drobno, da Groga sam s seboj, časih zvito zaje prava žalost! Res, gospod ma- mižal z levim očesom, časih pre-jor so na to ali na to stran malo st.al v delu in odločno mahnil s tako-le — hm, nekoliko udarjeni, -krtačo po zraku v potrdilo svo-rekel bi, da uganjajo take! V mi- j jj|h mislij, časih zmajal z glavo, ru in složnost bi lahko živela. Ta- i kakor je že naneslo. Opravivši ko hladno klet in toliko polnih so-1 svoj posel, odkoraka z osnaženo dov sladkega vinčka imajo! Ali obleko in svetlim čevlji v drugo ni to kraj kakor nalašč za pasje - nadstropje in precej močno po-dni? Pa ti hodijo — glej ga ven- ! trka na vrata majorjeve spalne
der — na Triglav Benetke gledat ! Tistih par baronov bi lahko plačali, kajpada, in se peljali tja z menoj, in tam bi si ogledala Benetke čisto od blizu in natanko od župnišča do zadnje koče in vse tisto kislo morje, kar ga neki teče tam okolo. Skoro bi verjel, da je človek res od opice, kakor trdi izgubljeni študent, Sorščakov Tone. In stavil bi, ne vem, kaj, da bi gospod major, ako bi le -mogli, sfrčali na samo luno po kako še tako zanikamo praprot ali kar-sibodi. Če pa iznajde študirana bledost tisti balon, da bi se ljudje ž njim vozili po zraku, šla bi z gospodom gotovo vsak teden dvakrat na luno. Ne bodeš kaše pihal ! Zakaj tedaj -se postaviš ti, ljubi Groga, po robu, ako si za to, in porečeš:	‘Gospod major!
Ponižno javim, da je našemu prijateljstvu konec! V štirinajstih dneh grem!’ Gospod maj op seve, na vso moč prestrašeni, jjrosili bi te za žive in mrtve, da ostani in ostani. Ti pa. bi odgovoril takole: ‘Gospod major! Vse, kar je prav, gospod major! Po zvezdah pa ne pojdeva, gospod major! Kdor visoko leta, nizko pade, gospod major! Kdo pa naju spravi ■na zemljo nazaj, če balon poči ali pa če ,se nam rešpetlini podrobe? Na zemlji vam služim in ohranim zvestobo, tudi na najvišji gori. Več pa ne, gospod major! Meni se zdi, da je bolje, ako luna človeka le bolj od daleč trka —- brez zamere! ’ — Tako bi jim povedal in nič drugače! -— Hm! Saj te imajo le radi gospod Stojan, dani nosijo takšne blatne čevlje domov ! Lahko rečeš, da te imajo radi! Ali! Danes bode pa hud dan. Da bi le že vse minilo! Oj, da
sobe. Iz nje se oglasi negotovo, zaspano renčanje. Groga potrka še jedenkrat. Nato pa zazveni iz spalnice tako gromovit “Naprej!”, da sluga od začudenosti odpre usta in oči. Dušo priporoči vsem svetnikom in vstopi.
Odloživši gospodovo obleko s čevlji vred, potegne naoknice desnega okna kvišku in “naredi dan” v temni spalnici. Potem pa se postavi vojaško vzravnan pred majorja, udari z glasnim sunkom ■desno peto ob levo in izpusti svoj glas v ta-le nagovor :
“Gospod major, pokorno javim, sedem bode! — In vse v redu”, dodene nekarno mrzlično, vzame “direkcijon”, ne da bi se obrnil, proti vratom in jo hoče lepo tiho popihati pred uiroo.
Toda ta trenutek skoči gospod v postelji pokonci in zakriči nesrečnemu Grogi odločen: “Stoj!” In Groga stoji, kakor, stoji v narodni pesmi “tam lipiea”.
Major Pavel Stojan je bil tre-bušat mož visoke rasti, pri kakih petdesetih letih, jako rdečega o-braza, -sivkastih, ostrili oči j, orlovega nosu in močnih črnih brkov in las. Govoreč in kretajoč se je odlikoval z ono energijo, po kateri na.jlože spoznaš bivšega o-ficirja. Živel je že več let v poko-ji in ostal neoženjen. Užival je torej dvojen pokoj.
“Tedaj,” začne burno, slugo v jednomer ljuto gledajoč, “saj veš, a? — Odpuščam te iz službe! Se dšnes greš! V dveh urah! Razloge poznaš, a?”
Ponižno in pohlevno kakor kak jota subskriptum stoji Groga ob peči blizu vrat in skesano in uda-no posluša ©uverturo, ki že razločno oznanja najglavnejše toč-
■“Usnjeni, gospod major!” odreže se sluga točno.
Široko odpre major Stojan sive oči iu se nasmehne mrzlo srdito. Tako se menda nasmiha tudi boa konstrictor, predno požre ubogega zajčka kar živega . . . Potem pa hlastne gospod z desnico na mizico tik postelje, zgrabi rumeno škatljico, v kateri ropotajo “paraffinerede sikkerhed-staendstikker”, in jo zažene “presto agitato e con grand’ espressi-one” naravnost proti Grogi. Ta je pa početek sovražnostij že iz davna slutil iu nastavil “poeo allegretto e grazioso” široke roke, v katerih -se je projektil u-jel srečno in brez škode. .Zajedno s škatljico je izpustil major vziklik, ne samo krepek, temveč tudi dolg in sestavljen od raznovrstnih zelenih in rdečih strel, gromov, toč, bomb. granat, bataljonov in elementov, vse kar na milijone in v nemškem jeziku .. . Ker bi se to slovenski slabo podalo in ker nečem motiti domišljije prijaznega bralca, zadoščaj ta opis za sedaj in v prihodnje. Kar se dostaje Groge, vemo že, da si je pomagal o priliki z iz-vestnim številom “obupanih zajcev”, “preoblečenih martinčkov” itd., katere je v sosebno hudih zadregah pomnožili tildi na tisoč.
“Pretesne mi je naredil,” zakriči gospod, “pretesne, Groga! Ali slišiš, pretesne ! ’ ’
“Pretesne, gospod major!”
“In potem?”
“In potem, gospod major, dobili ste še tisti dan v dar stoin-petdeset pravih havan od gospoda polkovnika Grebena — to se pravi ...”
“Kaj se pravi? Še jedenkrat! Jaz te že naučim govoriti!” Tako zahrumi v pretečem “crescen-du” razdraženi gospod.
Groga pa nadaljuje ves razbeljen od notranjega žara “adagio varila bile e molto semplice”
blizu tako-le: “----od gospoda
polkovnika Grebena stoinpetdeset pravih pretesnih škorenj in dve lepi ha vani od čevljarja v dar — ehe, je že prav, aha!’’
“Tako, tako, ti Štempihar, počakaj no!” vzklikne major raz-ljučen in pošlje prazno urino stojalce, lično zrezljano od črnega mahagonija, z mizice po tistem poti kakor prej škatljico. Spretno kakor najboljši eirkusni jongleur je Groga ujel tudi to sovražnikovo orodje. Prej se je namenil. da bode govoril kolikor mogoče narobe — sedaj pa res sam že ni več vedel, kaj pripoveduje. Z vsemi petimi prsti desne roke se popraska za ušesom, pregleduje in vrti škatljico in stojalce v levici in časih upre plašen pogled v majorja, tako nedolžno, kakor da mu je ta razlagal samo slavno indsko junaško pesem “ Mahabharata ” ali “Sinddhan-takaumudi” ali celo “Malotimad-hava Nataka”.
“Nadaljuj!” zatogoti se major ves hripav.
Groga molči v obeh deželnih jezikih.
“Torej! Naglo!” veli major
Še nič odgovora, . . .
“Govori!” zaječi iz postelje.
Naposled dokonča Groga svoje izvest je “andante con variazio-ni,” pripovedujoč:
‘Zato ste mi, gospod major, zapovedali, naj oddam čevljarju
NOVA METODA
njegovega zdravljenja je natanko c pisana v njigovi knjigi, katero je on napisal za korist našega naroda. — V tej knjigi so opisani izviri različnih boleznij moža i\i žene, kakor tudi tokaj je potrebno z a čim prejno ozdravljenje,
Brezplačni cupon
za knjigo, katerega izrežite, izpolnite z Vašim naslovom, ter odpošljite na Dr. Ford. Hart-manna, 231 E. 14th St., New York, N. Y.
Ime...............'.......
Cesta (Boxšt.)............
Mesto.....................
Država....................
123
Brezplačno! Zdraviliški svet Brezplačno!
Za vse one bolnike, kateri so, ali so bili v zdravljenju pri kakem zdravniku takozvanih zdravišč ali Medikal Institutov.
Prazen žep in razširjenje bolezni, — tako mi pišejo vsi oni rojaki, kateri so bili v zdravljenju pri jednakih zdravnikih, proseč me za hitro in gotovo pomoč.
Brezplačno!	Brezplačno!
Pošljite mi v jedni mali steklenici Vašo vodo, katero bodem jaz znanstveno preiskal, ter Vas na to obvestil na kaki bolezni bolehate in v kakem stanju se ista nahaja. (Pošljite mi Vaš naslov, da Vam dopošljem steklenico za vodo, katero napolnite in dopošljite na moj naslov.)
Pri vseh boleznih jamčim jaz osebno za popolno tajnost.
Pisma pišite na:
DR. FERD. HARTMANN
23I EAST 14th STREET NEW YORK, N. Y.
Kemično preiskovanje vaše vode.
pismo iu škoruje, gospodu polkovniku pa naj rečem, da so ha-vane prav izvrstne in . . . in ... in kako ste vi, gospod major, prijetno zmedeni ... e, prese . . . presenečeni.”
Major rahlo zdivja ! Vojaški koledar, zgodovina francoske revolucije, svečnik, in ko je mizica •prazna, tudi še dve blazini izpod vzglavja, vse to zleti “allegro con brio” v naglih presledkih na zmočenega Kozola.
Potem je za nekoliko trenotkov vse tiho v sohi. Od železniške postaje sem se zasliši zategel pisk. S kratko presekanim puhanjem odsopiha tovorni vlak mimo Ja-voric, glasno stoka, cvili in zveni težko želez j e. Še iz dalje se eu-je ritmiško udarjanje ropotajočih koles ob tirne sklepe.
“Izgubi se!”
Sluga postavi razmetane stvari lepo vznásad na kanape in žalostno odkoraka v pritlično sobico. “Mareia fúnebre”.
Pismo, katero je bil pisal major ves jezen čevljarju, je bilo kratko in jedernato!
“Vi!
Ako mislite, da ste količkaj podobni pametnemu človeku, motite se neusmiljeno. Takih zani-karnih pošiljatev ne potrebujem od vas. Sploh mi je žal, da sera Vas kdaj ogovoril.
Pavel Stojan, major v p.”
Teli laskavih besed polkovnik Greben sevé ni bil nič kaj vesel. “Ali se mu blede? Vika me, pa kako ! In ta surovost! Ali je to olikano?” Sedel je takoj in spisal, od ogorčenosti ves plamteč, pisemce, v izrazih nič menj rezko in točno od majorjevega:
“Vi barbar!
Kar se tiče inteligence, zdi se mi, da ste jeden tistih izvoljencev, katere sreča pamet šele v štiridesetem letu, v j ednoinštiri desetem jih pa že zopet mine. Iz-vestno tudi poslušate na telefon, kako trava rase. Ako Vam pa moje cigare niso povolji, prosim, vrnite jih milostno ob mojih troskih in čitajte v prostih urah kaj več o uljudnosti in hvaležnosti!
Viktor Greben, polkovnik v p.”
“Kaj pa je prišlo temu na misel? Hm — Ilm?” vprašal se je major čudoma, prebravši sinoči ta list. Po daljšem izpraševanju sluge Groge je razrešil zagonetko.
Groga Kozol pa je slonel v svojem budoaru žalostno ob mizi, žvižgal “Radeckega koračnico” in bobnal s prsti pred-se. Tako hudega Stojana še ni videl nikdar; “zapodil” ga je bil gospod sicer iz službe že večkrat, pa le za nekaj minut. Takoj je bilo vedno zopet vse poravnano.
“Vidiš, vidiš, Groga, kam -si zavozil!” dejal je tožno. Naposled je utegnil stari šentlenart-ski šolmošter venderle prav govoriti! Včeraj si bil še majorjev sluga in sam pol majorja. Danes si pa butec in vse je pri kraju! 0-diti bodeš moral s preljubih Ja-voric in od gospic Milene in Stanke, ki sta bili tako prijazni in dobri s teboj. In gospod so bili tudi dober gospod ! Za zadnjo majoli-ko, .katero si pobil, niso ti rekli ničesar. In vender je sicer gospoda na take črepinje vsa mrtva.”
Vles nesrečen je slonel ob mizi,
bridko zgrbančen kakor Levstikova mrtva žaba.
Zdajci se odp-ro vrata, in major Stojan, opravljen na svoj obični jutranji iz-prehod, pošto ji med njimi. Prejšnji togotni in mrzki izraz na lici se je vidno ublažil. Major ni bil takšen “strah”, ka-keršnega -se je delal. Poleg tega je dobro videl, kako resnično se kesa svoje nesrečne zmote najbolj nespretnež sam. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, veli Grogi z navadnim, vendar vedno gromkim glasom :
“Pripravi vse potrebno! Jutri pojdeva na Stol! Na za tobak!”
Preveč je bil siromak Groga še zmeden po burnem ravmovšu in zajedno prevzet od majorjeve dobrosrčnosti, da bi se dostojno zahvalil. Gospod odide.
“Ampak . . . Groga, to ti povem! Nobene take več! No-be-e-ne!” prisezal je sluga -sam sebi in migal s kazalcem pred očmi.
“In glej, kako se izkažeš hvaležnega gospodu in drugim!” (Dalje prihodnjič.)
KMETIJSTVO*
Naylor, Mo.
Slovenskemu ljudstvu in g. Brunshmid-u posebej.
Vsakdo bere pod rubriko kmetijske stvari, z upom, da dobi kaj koristnega v berilu. Žal, da se nahajajo ljudje, kateri trdijo, da imajo vso kmetijstvo v levej peti starega čevlja in katerih naloga bi bila, učiti manj srečne ljudi in dajati dobre svete svojim rojakom. Slovenski narod v Ameriki je tako srečen, da ima v svo-jej sredi veliko zvezdo, v osebi g. Brunshmida, absolviranega kmetovalca vseučelišča, a žali bog mož je zakopal svoje talente edino, ker vidi on rešitev kmetijstva v nepravem smislu; jel napadati neumnega agenta, Frank Grarn-a ali Grampovčan, kateri dere ljudi na debelo in jim o-beša same skale in trnje za rajsko zemljo. -— Gospod Brunshmid odposlal sem Vam odgovor, da bi Vam zvenelo po ušesih za nekaj mesecev, a ker mi res ni zato, kaj Vi pišete, sem ga ustavil, ako se pa le repenčite, se Vas u-smilil ne bom več.
Svetoval bi Vam, ako hočete sami sebi dobro, kritizirajte stvarno moje dopise, ako mislite in ste v dvomu moj dopis ni resničen, informirajte se na pristopnem mestu; Vaš namen je pa nalašč pobijati- in zavijati- moje dopise in lagati zraven; povem Vam, da Vam bodem jaz ono ro-kovnjaštvo jedernato iztrebil. Nikar ne mislite g. Brunshmid,. ker v privatnosti ne soglašava, da boste Vi mene blatili; in- za lažnika
* Opomba uredništva: Mi z današnjim dopisom to polemiko zaključujemo. Radi pripustimo prostor za prave kmetijske članke; ker se je pa prišlo iz krompirja na osebnosti, kar nima z kmetijstvom popolnoma nič opraviti, zato v našem listu za to ni več prostora. Če se pa že hočeta gospoda medsebojno podajati, se naj pa pošlje kot pod “poslano”, kar je vzeto kot oglas in nima ne upravništvo ne uredništvo nobene odgovornosti.
postavljali; prokleto se motite. Jaz sem se svojeeasno razburil;, danes je pa vse kar berem vaših laži meni le zabava. Ta mož trdi, da v Mich. in Wis. ni bilo suše in živina je imela kaj jesti, pišite po državna poročila od obeh držav. Ako Vas zanima, pošljem od naše države poročilo od 1. 1910 v | katerem se isto omenja.
Poročilo, da sem nasproten ko operaciji, je ravno nasprotno, kar sem jaz pisal, pač pa pobijam in sem nasproten skupno zemljo kupiti, to je nekako naselbino z jed-nim glavnim gospodarjem in vse* drugo hlapci in dekle, in imeti, vse skupno. Vsakej t-akej naselbini prerokujem pogin, kar sem v mojem prvem dopisu pisal; vsaj znajo ljudje brati in vidijo, kaj sem jaz pisal in kaj Vi lažete. — Glede Thayer, Mo., nisem nikoli" trdil: 3 Nemci in to revni, pošljejo od nekaj mršavih krav 7000 funtov smetane tedensko na. trge, temveč fakt je in moj dopis vsak pameten človek tako razumi, da 3 revni Nemci so se naselili pred 2 letom v Thayer, Mo., in oni so se zaceli ukvarjati z mlekom katera obrt stoji danes na najvišji stopinji v tej .okolici, kakor sem poročal. Kar pišete o drugih neumnosti, ne bom odgovarjal posebno o izgubi v Missouri.
Glede nakupa zemlje samo, da bi že kupil; kupi, kupi kmetovalec in pokaži faktično kaj znaš. Glede kaj imate Vi denarjb me-popolno nič ne briga, če več ga i-mate, bolje za rojake. Jaz sem ved no tega mnenja, če več rojakov bogatih, bolje za vse če se rabi, se vendar prvo gre k rojaku, — ako se tudi ne dobi vedno.
Glede, da imate sina, kateri mora v šolo hoditi, si dovoljujem opomniti, da je veliko majhnih mest, katera imajo dobre šole ko-Minneapolis, toraj to ni zapreka,, zakaj bi se ne šlo na kmetijo in učilo po vzgledu nevedne rojake.
Upam da nismo tako rumeni v Missouri, toraj samo toliko laži,, da lahko ven pridete.
Gotovo, vem. Vi niste navajeni enačili izrazov, a kaj se hoče, ako je človek neumen, zabit in zanikan, od vola človek ne pričakuje druzega, kot kos dobrega mesa. Brez zamere. Vaš ko zmeraj % F. Gram.
Novo zanimanje.
Mi čutimo večkrat, kot da bi zgubili zanimanje za vse, tudi celo življenje. Gremo v družbo, a veseliti se ne moremo. Takšni znaki bolezni so bolj nevarni kot si sami -mislimo; v mnogih sliiea-jih ima bolezen svoj sedež v zaprtem .sistemu, kar bi se moralo odpraviti enkrat za vselej. — Mi lahko vaše telo spravimo do prej-šnega zdravega stanja in moči. če poslušate naš nasvet in pijete Trinerjevo ameriško zdravilno-grenko vino, katero krepi živce iu daje novo moč telesu. Možgani dobe nove hrane v obliki čiste, bogate krvi, razum bo postal jasnejši, nervoznost odpravljena, zgubljen tek dobljen nazaj in ee imate težave po prevžiti jedi, ali glavobol, in hrbtobol. zanesite se na priporočeno zdravilo, /n d cviliti v lekarniških prostorih. Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, HI.

lovenska ivoliod.misel.
. Zveza
Chicago, Illinois.
USTANOV. 1908
INKORPORINA 1909.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicogo, III. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUlS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago. 111. IVAN KALAN, 'blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis
NADZORNIKI:
FERDINAND GtOJEK, (pred.) ; 477 Virginia St., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136. St., Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOSEPH CVETKOVIČ, Box 201, Frontenac, Kans.
FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH IVANŠEK, 1517 S. 43rd Ave, Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TI90L, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne odpošiljatve pa na Ivana Kalan, 314 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 Chicago, 111.: M. V. Konda, preds., 1518 W. 20th St., Victor S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; Ivan Gešel, blag., 2470 Blue Island Ave. — Sej,a 4. nedeljo v mesecu.
Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Mlakar, pneds., Box 68; Ivan Batič, taj., Box 487; Lovrenc Sturm, blag., Box 434. — Seje 2. nedeljo^ v miesecu.
Št. 3 v Depue, 111.: Josip Omerza, preds.; Dan Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:
Jos. Plaveč, preds., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box —; Ig. Potočnik, blag., Box —. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, preds, Box —; Hermenie; Martin Brunet, taj., Box 163, Arona; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 Winterquarters, Utah: V. Orač, preds., Box 71; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: Vinc. Iluter, preds., Mike Rajer, taj., Box 117; Andy Štih, blag., Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 8 McGuire, Colo.:	Jakob
Frelih, preds., Box 2; Frank Vodenik, taj., Box 54; Jakob Hribar, blag., Box 2. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville, Colo.: Jos. La-nich, preds,. Box 972; Ludvik Slak, taj., Box 972; Anton Gorčic, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 Moon Run, Pa.: Viktor Butije, preds., Box 271; Fr. Čuk, taj., Box 262; Fr. Ambrožič, blag., Box 275. — Seja 1. nedeljo •v mesecu.	&
Št. 11 v Staunton, 111.:	Ivan
Maček, predi.. Box 667; Anton Ausec, taj., Box 158; Ivan Ko-runka, blag., Box 30. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Sublet, Wyo.:	Ivan
Jamšek, pred., Box 126; Ivan Kolar, taj., Box 64; Frane Petač, blag., Box 97. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 Witt, 111.: D. Samuškar, preds., Box 151; Ivan Supamčič, taj., Box 633; Matt Volovšek, blag., Box 418. — Seja 1. nedeljo
v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.:	Anton
Rupar, precte., Box 65; Josip A-lič, taj., R. R. No. 8, Pittsbung, Kans.; Franc Šetina, blatg, Box 127, Yale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mie secu.
Št. 15 Taft, 111.: Albert Zalokar, preds., Box 36; John Koman, taj., Box 43; Ivan Papeš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo
v mesecu.
Št. 16 v Clinton, Ind.:	Paul
Gregorič, predsednik, Box 343; Frank Mrak. tajnik, Box 73; Rudolf Cesar, blagajnik, Box 412 — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17 Aurora, Minn.:	Ivan
Rožanc, preds., Box 148; Vincenc Milich, taj., Box 21; Frank Ber-
nik, blag. Box 148. — Seja'2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Malija
Leskovec, pneds., Box 372; Ivan Škof, tajnik, Box 11 ; Ivan Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 So Chicago, 111. : William Rus, preds., 11316 Fulton ave. ; Jos. Fritz, taj., 11422 Stephenson ave. ; Frank Kuhelj, blag., 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20 Cleveland, Ohio: Jakob Hočevar, preds., 1106 E. 64. St. ; Jos. Janežič, taj., 1-277 E. 55. St.; Franc Lah, blag., 568 E. 16.2 St. N. E. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Knavsovi mali dvorani.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Ivan Zi-merman, prédis.; Franc Levar, ca j., Box 123; Valentin Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Kurnik, taj., Box 155; Fr. Sajovic, blag., 131 — 18. and Main st.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35 v Franklin, Kans.: Alois Korošec, predsednik, Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, t.aj., R. R. No. 4., Girard', Box 89, Crawford, Kans.; Anton Sraj, blagajnik, Franklin. Box 3, Crawford, Kan.
—	Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, lil.: Martin Betko1!, preds., 715 N. 14. st.; A. Pekol, taj., 1717 E. Edwards st.; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. st. — Seja 3. nedeljo v mesecu
Št. 37 Lowber, Pa.: Ivan Ferjan, preds.; Martin Škoda, taj., Box 82; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 v Jenny Lind, Ark. Mihael Mrak, predsednik; Ivan Spe-lič, tajnik, R. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Ivan Belle, blag. Fort Smith, Arkansas R. No. 3. Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39 v Agular, Colo.; Franc Požrl, preds., Box 203; Matija Lukežič, taj., Box 15, Broadhead; Josip Mongi, Mag., Box 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 40 v Salida, Colo.:	Alojz
Novačič, preds., Box 641; Franc Miklič, taj., Box 291; Matija Ma-uc, blag., Box 641. — Seja 17. dne v mesecu.
Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc Tomažič, preds.. Box 141; Fred. Ogu'lin, taj., Box 70 Ambridge, Pa.; And'rej Unetič, blag., Box 263, Ambridge, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 v Red Lodge, Mont.: Anton Božič, preds., Box 32; Anton Kanokirič, taj., Box 32; Dragotin Grenko, Mag.. Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 v High Bridge, Iowa: •Tos. Černič, preds,; Martin Zupan, taj.; Martin Zupan, blag. —-Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 v Virden, 111.:	Matevž
Stermec. preds.. Box 340. Virden, 111.; Ivan Deželak, taj., Box 41, Girard. 111.; Anton Stopar, blag Box 231, Virden, 111.	— Seja 3.
nedeljo v mesecu.
Št. 45 Baltic, Mich.: Ivan Pre šeren, preds., Box 155; Leo Na-voda, taj., Box 155; Josip Jelen, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F.
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Jo- Skubie; preds., 591 Vermont St.; sip Pušnar, prédis., 725 N. War-man ave. ; Maks Kobal, taj., 725
N. Warman ave.; L. Bučar, blag., 711 N. Warman ave. — Seja 1. ne del jo v mesecu, ob 2 uri popoldne v g. Pesefat dvorani na 717 N. Warman ave.
Št. 24 Milwaukee, Wis.: Ivan Kalan, preds., 341 —- 6th St.; Ferd. Glojek, taj., 477 Virginia St.; Pavel Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
St. 25 Reading, Pa.: Ivan Sta-rašinič, preds., 143 N. River St., Jos. Filak, taj., 428 Tulpehorken St. Ivan Košmerl, blag., 430 Tulpehorken St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 Collinwood, Ohio: Jos. Kučič, preds., 439 E. 156. St.; Ivan Potočar, taj., 5624 Elsinor St.; Ignac Zupan, blag. 5606 El-sinor 'St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, preds., Box 406; Fran Leben, taj., Box 419; Ivan Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v miesecu.
Št. 28 v Madison, 111.: Anton Pleše, preds., Box 14; Emil Tof-fant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skerbinc, preds., Box 7; John Zavolovšek, taj., Box 17; Ignac Pugel, blag., Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 30 Bishop, Pa.: Ivan Mur-gel, preds., Box 8; Ig. Vidmar, taj., Box 8; Andy Renko, blag., Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.:
•Jos. Juiraicih, preds., Box 21; Ivan Kubin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32 v Wenona, Ul.:	Alojz
Krakar, preds.; Franc Ambroš, taj., P. O. Box 208; Alojz Jaklič, Maj., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, 111.: Franc Plazzotta, preds., Box 148; Frane Deželak, taj., Box 81; Albert Švajger, blag., Box 148. :— Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon City, Oreg.: Peter Kurnik, preds., Box 155; Ivan
Anton Serjak. taj. in blag. 1492 San Bruno Ave. — Seja 2. nedeljo V mesecu.
Št. 47 v Chicago, 111.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43 r d Ave.; Marija Marentič, blagajnica, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Kans.: And. Govejšek, preds; Jakob Kovačič, taj., Box 24; Stefan Dudaš, blag., Box 5. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquarters, Utah.: Antonia Orač, preds., Box 71; Antonija Trink, taj., Box 84; Marija Škrinar, blag., Box 42. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija Ocvirk, preds., 383 Park St.; Frančiška Žovle, taj., 594 Washington St.; Ana Bergant, blagajnica, 257 — lth ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51 v Ravensdaie, Wash.: Paul Koss, preds., Box 10; Franc Maurič, taj.. Box 1; Ivan Arko blag.. Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 v Somerset, Colo.: Karol Grušovnik, preds., Box 1, Somerset, Colo.; Rudolf Žohar, tajnik, Box 131, Somerset, Colo.; Kajetan Ernožnik, blag., Box 155, Somerset, Colo. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 v La Salle, Ul.: Valentin Potisek. preds., 1237 — 1st St.; Matevž Hren, taj., 1026 Canal st.; Martin Požežniik, blag. 28 Lahar-pe st. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54 v Ely, Minn.:	Martin
Grahek, preds., Box 478; Ivan Kardel, taj., Box 391; Ivan Te-kavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 v Broughton, Pa.: Ivan Reven, preds., Box 51; Jernej Jamše, taj., Box 185; Ivan Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:
F. Kostanysheck, preds., Box 563; Math Batič, taj., Box 299; Frane Burnik, Mag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št 57 Barton, Ohio: Anton Co-ran, preds., Box 17; Frank Lev-
stik, taj.; Frank Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesce u.
Št. 58 v Greenland, Mich.: Josip Pintar, preds., Josip Kraker. taj.. Box 164; Jakob Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59 v Conemaugh, Pa.: Franc Dremelj, preds., Box 73; Ignac Travnik, taj.. Box 275; Frank Perko. Mag., Box 101. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.:	Anton
Stražišcar, preds., 1317 E. A-bri-endo Ave.; Frank Stupar, taj., 1234 Eiler Ave.; George Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 61 Barberton, Ohio: Anton Sigmont, preds., 176 Center St.; Rudolf Puželj, taj., 166 Huston St.; Ivan Primc, blag., 432 St. Bolivar RG. —- Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št 62 v Lorain, Ohio:	Jurij
Petkovšek, preds., 1605 E. 29. st.; Fr. Ziherl, taj.. 1641 E. 29. st.; I-van Zallar, blag., 1708 E. 28. St. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Frank Turek, preds., 922 Michigan ave.; John Pirc, taj., 2020 Superior av.; Jernej Bogataj, blag., 1322 S. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64 v St. Michael, Pa.: Nick Zvonarič, preds., Box 122; Ivan Tekavec, taj., Box 46; Iv. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onnalinda, Pa.: Ivan Zalar, preds., Box 2; Gašper Zorc, taj., Box 4; Josip Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 v Superior, Wyo : Karol Perušek, preds., Box 48; Franc Krašovic, taj., Box 284; Josip Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 v Johnston City, 111.: Iv. Pleše, preds., Box 561; Matija Je-lenčič, taj., Box 489; Blaž Mance, blag., Box 461. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash : Josef Bobte, preds.; Jacob Kochevar, taj., Box 82; Anton Omeje, blag.
Št. 69 v Brewster, Ohio: Matija Golob, preds., 210 E. Walnut st.; Massillon, O.; Franc Rajer, taj., 248 E. Walnut st. Massillon; Mihael Strah, blag., Brewster — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 v Dunlo, Pa.:	Anton
Krajnc, preds., Box 105; Alojz Sterle, taj., Box 12; Ivan DoJez, blag., Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 v Marianna, Pa.: Josip Milanič, preds., Box 251; Mihael Čebašek, taj., Box 428; Ivan Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.:	Marko
Radič, preds., Boq 301; George Faneekovič, taj., R. F. D. No. 2. Box 15: Ivan Krelm, blag., Tailer Spring. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 73 Girard, 111.: Frank Gas-parac, taj., Box 38; Frank Štri-uac, blag.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
¡Slovensko Zdravišče
v NEW YORKU
glavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E. THOMPSON
POZOR
SLOVENCI,
POZOR !
Neovrgljiva resnica je, da je le isti zdravnik najbolši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od Slovenskega zdravišča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja, kateri je bil bolan 2 leta in ga nisu drugi zdravniki mogli ozdraviti.
Zahvalno pismo Dr. Thompsonu
Cenjeni zdravnik!
Prosim Vas da mi ne zamerite, ker tako dolgo nisem pisal. Naznanjam Vam, da sem sedaj popolnoma zdrav, se dobro počutim in delam vsaki dan. Prav lepo se Vam zahvaljujem za Vaš trud pri zdravljenju; jaz sem že mislil, dani zdravnika, kateri bi me mogel ozdraviti. Kot sem se slednjič obrnil še do Vas, ste me pa popolnoma ozdravili. Povsod Vas bodem priporočal in pohvalil kako se prizadevate, da ozdravite vsakega, ki se Vam zateče.
Končno se Vanj še enkrat zahvaljujem za to, ko ste tolko potrudili, da ste me ozdraveli. Če bom še kedaj pomoči potreboval, prosim, da mi boste še pomagali.
Vas lepo pozdravim,
John Suhorepetz, 514 N. gth Street
SHEBOYGAN, Wis.
ROJAKI! Ne dajte se toraj nadalje motiti od kakih sumljivih kompanij ali lažnih zdravnikov, temveč idite aii pišite v slučaju bolezni le na to zdravišče, kjer bodete sigurno najbolše postreženi.
Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavljajte edino ie na sledeči naslov :
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE“
Dr. J. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od n do 2 ure popoludan.«u
■kl/Mf/N	Ml VAS SEZNANIMO Z
NOVO «o KAMNOV NOVO
Drlstnih	V ¥ vsebu iočo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur iu sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
ufniso^moSo6 garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili, ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, če jo pa ne marate —jo ni potreba kupiti in fUjj rnp>|s¡romn 1»nn Lepa uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I CuiVII U III U luu 1 verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U S A.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HF
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Pristanišče 57 Nirtta Rber vznožji 15tu St, New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zaton na 19 State St. New Y:r <	MAURICE W. KOZMINSKI
glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
M
I
Pri zadnji konvenciji se je ponovno sklenilo, da vsako družtvo preskrfbi društvenemu tajniku zvezino glasilo “Glas Svobode”, isto se mora prinašati k mesečnem sejam in citati navzočim članom sklepe glavnega odbora. — Društveno glasilo plača družtvo iz svoje blagajne Glas Svobode & Co., ne pa glav. blagajniku, kakor nekatera društva to delajo; glasilo ni last Zveze.
Splošno je koristno,: da se tudi vsaki elan in članice S. S. P. Zveze na glasilo Glas Svobode naročijo.
Naznanim društvenim tajnikom, da novo pristopli člani in članice plačajo $3.00 pristopnine, $1.00 spada v rezervni sklad in $2.00 za druge svrhe. Za pri-stople člane naj društva rabijo nove prošnje, katere sem ravno odposlal. Vsak tajnik naj natanko prečita prvo stran, da se bode znal pri vpisovanju udov ravnati; posebno paziti se mora na oporoke, da so omenjene priče navzoče in, da se zapuščina pušča sorodnikom ne pa prijateljem itd.; to se stori, ako sorodnikov nima dotičnik. Prošnje naj se razločno pišejo, da ni nepotrebnega dela in sitnosti.
Jos. Benko, gl. tajnik.
Pijte najboljše pivo

U
81
M
a Pater Sclieenhoffen Brewing Go,
NR
M
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
M
Iti
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAGNET
T
GRANAT
1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.	gp|
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
W.SZYMANSK
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVO
1907 Blue Island Ave., Cbicag<|
TELEFON CANAL 9SS.
Moja trgovina pohištva je ena največjii na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljel kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil " zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovir in na istem prostoru.
)
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly
Published by The (Has Svobode Co., 15)8 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski __________narod v Ameriki.________
* Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—-----------jn velja -------------
«A AMERIKO:
Za celo leto.........#2.00
za pol leta......... #1.00
IA EVROPO:
Za celo leto.........#2.50
za pol leta..........#1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
<518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike ¡<la nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
NOV TRUST?
Amerika, ta dežela milijarderjev, najveeili kapitalistov in naj-veeih množic proletarijata — ta dežela pripravlja nov: trust plov-benih družb.
Amerikanski železninski kralj, utemeljitelj in lastnik “trusta železnih”, milijardar in drzni špekulant J. .P Morgan ustanov-
1 ja sedaj gori rečeni novi trust! Stvar je velike važnosti za nas, ker bo novi trust dbdačeval tudi nesrečne izseljence, delavce in o-bubožane kmete, ki zapuščajo svojo domovino, da bi si v daljni tujini shižili skorjico kruha in morda tudi prištedili kak vinar.
J. P. Morganu se je posrečilo, da je pridobil za svoj načrt nekatere plovbene družbe. Po njegovi inicijativi se je nekaj teh družb sporazumelo za združenje, po katerem bi bila izključena konkurenca na prevažanju potnikov tretjega razreda. Cene bi se torej zvišale ravno za najttbož-neje potnike. Po omenjenem sporazumu bo smela vsaka družba prevoziti letno preko Oceana le gotovo, določeno število potnikov tretjega razreda. Za vsakega potnika, ki Ibi ga družba transportirala preko določenega števila, se obvezuje plačati denarno globo 100 K. Ves, potom takih glob nabrani denar pojde na korist tistih plovbenih družb, ki ne bi dosegle določeni jim odstotek potovalcev. Da se pa prepreči konkurenca tistih družb, ki se niso pridružila sporazumu so	sporazumi j ene
družbe sklenile znižati cene za transport na tistih črtah, po katerih plovejo dot-ične konkurenčne družbe. Izguba, ki bi nastala, bi nosile vse sporazumljene družbe v enaki meri. Tako mislijo torej krotiti družbe, ki niso pristopile k sporazumu.
To sporaz,muljenje je prvi korak k ustanovitvi trusta. Proti ustanovitvi tega trusta pa je nastopila Washingtons!« vlada na podlagi zakona proti trustom. — Vlada Zjedinjenih držav severo-amerikans'kih zahteva razveljavljenje večkrat omenjenega sporazuma. Dokler se ne zgodi to, ho prepovedovala ladijam sporazum-ljenih družb pristajanje v ameri-kanskih pristaniščih.
Washingtonska vlada prepoveduje vsako sklepanje sporazuma v namene zvišanja cen za prevažanje in je že vložila tožbo proti onim družbam. To so : Allan Line, Amchor Line, Canadian, Pacific Lin, Hamfburg-Ameriko-Fatetfaht-U.-G., severoamerikanski Lloyd, Red Star Line, White Star Line, Ruska vztočno-azijska črta, Internacional Navigation Company, Internacional Mercantil Marine Company in Holland-Amerika Linie.
Plovbena družba “Hamburg-Amerika Linie” je izjavila na tožbo, da gre jedino za to, da se ugotovi, da-li se amerikanski zakoni proti trustom morejo raztegniti tudi na inozemske plovbene družbe. V ta namen da so gori imenovane družbe želele to tožbo. V r.esnici pa to ni nič dru-zega, nego manever J. P. Morgana, s katerim se hoče s pomočjo inozemskih družb izogniti ameri-kanškim zakonom proti trustom.
Posledica tem dogovorom in “sporazumkom” je ta, da so nekatere družbe zvišale prevoznino v Ameriko. Med temi se nahaja tudi Austro-Amerikana, ki je zvišala. prevoznino za tretji razred za K 20-—30.
Tako se na vseh krajih potiska ubogo ljudstvo.
ALKOHOLIZEM.
/1 ________.
Za napredek znanstvenega spoznavanja jn za njega vpliv na praktično življenje je zelo zanimiva izprememba, ki se polagoma kaže v presojanju pijač in pitja. Dočim je v nekaterih deželah treznost že stara in splošna navada, je drugod, zlasti po tako-zvanein visoko civiliziranem svetu veljala abstinenca za ¡nekaj nemoškega in za znamenje slabosti. Vsakovrstne hajke so bile razširjene o vinu in pivu, a če ni bilo druge, so se prenašale tudi na žganje. “Vino krepi, vino daje veselje, pivo hrani, itd.” Pesmi so slavile “kapljico”, gost se je pozdravljal s pijačo, na vsakem prijateljskem sestanku je morala teči opojna tekočina. Pitje je postala splošna šega, kdor ni pil je bil čudak, kdor jih je spravil deset pod mizo, je bil junak.
Polagoma se vendar spoznava strašna zmota. Kakor na marsikaterem drugem polju je tudi na teni hvalevredno delovala statistika, ki s svojimi rezultati razkriva strašne učinke alkoholizma, tega groznega sovražnika človeštva, človeškega zdravja, človeške sile, človeške inteligence, človeškega dela, človeškega poštenja in človeškega življenja.
To spoznanje j-e rodilo protialkoholno gibanje, ki ni nič manj važno kakor n. pr. boj zoper tuberkulozo. In polagoma uvideva-jo tudi države, da mora biti tudi ta boj organiziran, če se hočejo doseči uspehi. V Avstriji je izdelan načrt zakona proti pijančevanju, o katerem se še razpravlja v državnozborskem odseku. Deloma zato, deloma pa tudi zato, ker je Francija avstrijskim v Avstriji deželam podobna v tem, da te tam kakor prideluje mnogo vina.. Na Francoskem se pripravlja tak zakon, čeprav v precej skromnih mejah.
Produkcija vina je na Francoskem jako važna panoga narodnega gospodarstva. Pridelovanje vina in trgovina z vinom daje zaslužka oziroma profita tolikim ljudem, ki so volilci, da se jim poslanci ne bi ravno radi zamerili. Poslanec Rein a c h pa je podal
0	alkoholizmu na Francoskem podatke, ki so zelo zanimivi.
1	Leta 1880 se je točenje vina izbrisalo iz vrst koncesioniranih o-brti in vsakdo lahko otvarja kreme kjer in kadar hoče. Vsled tega so se oštarije silno pomnožile. — Takoj prva leta p-o izpremembi zakona se je — nevštevši Pariz —- na novo otvorilo čez deset tisoč krčem. Skoro polovica se jih .je morala sicer zopet zapreti, vendar pa jih je. več kakor polovica še ostala. V depertementu Sot-et-Goronne se je število vinskih krčem v zadnjih petih letih podvojilo. V Parizu, ki je štel koncem leta 1909 2,661.000 prebivalcev, je bilo takrat 3481 krčem, dočim jih je imel London s 4,536.000 prebivalcev 5860, New York s 3,536.000 prebivalcev 10,-821. tyi Parizu prihaja na ,1000 prebivalcev 1114 krčem!
Dočim se prebivalstvo na Francoskem ne množi, se je število podjetij, v katerih se točijo alkoholne pijače od leta 1876 do 1900 pomnožilo od 346.000 na 435.000. Obenem pa se je v posameznih krčmah in prodajalnah povečala množina prodanih pijač tako, da je prej prihajalo na vsakega pretili val ca, vštevši starce in otroke, bolne in zdrave 2.71 litra, leta 1900 pa že 4.66 litra alkohola na leto.
Sorazmerno s tem so se pa pomnožili drugi žalostni pojavi. Leta' 1850 je bilo na Francoskem 3596 samomorov; od teh jih je 197, t.o je pet odstotkov povzročili alkohol. Leta 1906 so našteli 9260 samomorov, od teh pa jih je al-* 1 kohol zagrešil že 1142, to je 12 odstotkov in leta 1909 je bilo od 9619 samomorov 1181 takih, ki gredo na račun alkohola. Večinoma so bili taki samomori izvršeni v tistem stanju, ki se imenuje delirium tremens.
Še strašnejša je statistika duševnih bolezni. Leta 1830 je bilo v deželi 300.000 krčem in 10.000 blaznih; leta 1881 367.000 krčem in 47.000 blaznih, 1. 1907 pa 477,-000 krčem in 71.000 blaznih.
Podobne številke izkazuje tudi statistika zločinov, ki jih povzroča alkohol.
Sredstva, ki jih predlaga Rei-nach proti pijančevanju, niso posebno temeljita. Kremarska obrt
bi se po njegovi zahtevi morala urediti in omejiti; kdor bi bil dvakrat obsojen radi prestopka zakonskih določb v prodajanju alkohola, bi imel izgubiti pravico do krčmarenja, a poleg te obrti bi se imela tistemu, ki jo izvršuje, prepovedati vsaka druga. Dolgovi za pijače se ne bi mogli sod-nijsko iztirjati.
Te določbe so tako skromne, da je od njih pričakovati le malo u-speha. Vprašanje pa je na vsak način jako važno.
Alkoholizem danes tere skoro vse dežele. Slovenci niso v pijači popolnoma nič zaostali za drugimi narodi. Da je treznost, gojitev za zmirno pitje opojnih pijač za mali slovenski narod potrebno, nam bo vsak priznal.
Zdravniška veda uči in priporoča treznost ali vsaj zmirnost v pijači. Gornja Statistika nam podaja grozne zločine alkohola na Francozskem. Tudi v Ameriki je pijančevanje veliko in se salooni množe kot novorojenčki.
Vsekakor je priporočati zmernost v opojnih pijačah, in slovenski delavci bomo preje prišli do svojih ciljev, če se ho tudi zadnji nasvet poslušal.
ŽRTVE SVOJEGA POKLICA.
Vladni delavski biro je izdal svojo 90to Statistiko o molohu rudnikov. Knjigo je spisal Fred L. Hoffman pod naslovom: žrtve svojega poklica. V tej knjigi Hoffmon izvrstno popisuje delavčeve razmere v Ameriki, posebno pa hoče dokazati, kdo je vzrok groznim, velikim nesrečam po ru-dokopih, kjer je vedno vsakemu zapisana smrt nad, glavo. V teh mrzlih številkah je’ več groze, kot si sam pisatelj misli.
V	letu 1886 do leta 1908 je bilo ubitih 29,293 delavcev;' od vsakih 100d ubitih delavcev pride na rudarje 3.13 odstotkov. In v nobeni deželi se ne zgodi toliko rudniških nesreč kot v Zedinjenih državah.
V	istem času je zgubilo v Angleški 1,29 oseb svoje življenje, v Avstriji 1,35, v Franciji 1,81, v Prusiji 2,13 od 1000 oseb ubitih delavcev.
Nesreče v rudokopih v Kentucky, Illinois in Indiana, znašajo “samo” 2,25 odstotka (Coloradi, Novi Meksiki in Utah pa že 6,4 in v Britski Kolumbiji celo 7 na tisoč.)
Časopisje se za rudniške nesreče skoro niti več ne “zanima” in prinese, posebno rumeno, par vrstic v kakem skritem kotičku in stvar se pozabi. In vendar je 87,4 odstotkov nesreč v rudokopih! Tako n. pr. je bilo v tem času v rudokopih West Virginie ubitih 1669 i-udarjev. Povprečno so delali nekateri po eno leto v rudniku, nekaj pa 5 let. Če se to dobro premisli, je groza!
V	enem letn te mora nesreča zadeti — v petih letih moraš u-iiireli! In kaj je vsemu temu vzrok, pove nam zopet pisatelj Hoffman in sicer na kratko, pri-prosto, a resnično. Poslušajmo:
Ameriški rudniki so jako površno nadzorovani inče hoče kaka družba odpreti kako novo jamo, je to v par mesecih narejeno in delavci delajo že ,v času ko ni v “rudniku” še nobenih, ali pa vsaj. malo varnostnih naprav, Posebno “Inozemci” ne vprašajo in ne pregledajo prej varnostne strani novega rudnika. Drugič vlada v katerih jamah sistem, ki se je že pred SOtimi leti grajal. Vse vladne predpise uradniki in sami kapitalisti naravnost — ignorirajo! Tretjič, varnostne na-orave “nekaj” stanejo in tega se kapitalisti boje; več jim je za par tisočakov kot za par sto delavcev! Vse statistike jih nespreobr-ne!
črna stran Hoffmanove knjige je tudi dokaz, da se delodajalci ne ozirajo na otroški zakon in sprejemajo tudi za nočno delo v rudnikih —■ otroke.
Dečki od 12—15 leta niso nič nenavadnega v ameriških jamah. Krivda pade tudi dostikrat na stariše, ki silijo v otroka, da kaj “zasluži”. Najbolj žalostno je tudi ko prinašajo rešilni možje, mrtva, razmesarjena, opaljena, polomljena trupla — otrok, dečkov — delavcev---------
In za vse te hudobije in proti zakonitostim se ne gane roka pravice ! Vsak dan je skoro kaka eksplozija v rudnikih in vzrok eksploziji je “neznan”!
Hoffman priporoča vladi večjo skrb za delavce, rudarje, ki jih ne varuje nihče, najmanj pa zakoni.
SLEPARJU V ALBUM.
Nepoštenjakovič v Puebli se zopet na neumen način zaletava v stvari, ki mu niso nič mari in ki niso resnične in ki nima Cok o njih nobenega pojma.
Mi nismo v nobeni zvezi z “Glas Narodom” in ne z g. Frank Sak-serjem.
Če ta zveza obstoji v tem, ker smo ponatisnili njegova izvestja, ali pa celo v tem, ker oglašujemo njegovo tvrdko, ni nobenega dokaza, da v tem obstoji tista “zveza”, kot to trdi in zamore trditi le tak lopov in navaden slepar, (druge pridevnike za danes opustimo) kot je Anton Cok.
Če je na naša izjavanja, tista budalost v “vašem” listu za Vas nekak zagovor, potem je to slab zagovor.
Sicer se ne spodtekujemo na Vašo korajžo, a da bi bilo-’pamet-nejše molčati, bi se pri vašej u-red niški poziciji pričakovalo. — Nad tako učenostjo najde tudi Pavliha svojo radost!
In potem pa vedno tisto “beračenje”. Beračenje — kdo berači? No, pa o tem smo že spregovorili in da smo dobro povedali smo gotovi.
Tu se vam pa vidi, kako se bojite še večjega napredka pri Gl. Sv. Našega omišljenega stroja se bojite. Tudi pred mrtvimi stvarmi imate tak strah; povsem nekaj novega za ameriške Sflovence !
Vedite pa tudi, da kdor prosi, tudi lahko nosi, kako pa boste Vi prejeto nosili in obžalovali, Vas izučimo mi.
V eni prihodnjih številk bomo podali eitateljem in sploh slovenski javnosti nekaj “skic” iz Vašega “zanimivega” življenja.
Kajti človek, ki je bil že v stari domovini pod ključem in žrl ričet in potem tukaj zapustil “nepozabljene” spomine po mestih kot Cleveland-u. O., Sheboygan, Milwaukee, Wis., ter v So. Chicago, 111., in vsa ta romanja iz mesta v mesto presegajo doživljaje “sv.” Ligurija in to nekaj pomeni!
Nismo poklicani zagovarjati (ker zagovor sploh ni potreben) g. Sakserja oz. tvrdko Sakser. Reči pa moramo, da ton, ki ga rabi ta švindler in urednik, napram g. Sakserju, je višek nesramnosti in obsojanja vreden.
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoiudne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B
emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s vele, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom^kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
TÂINEXPELIEF"
Človek, ki trpi bolečine, je ravnotako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgi ji, prehlajenjuitd. poskusi vdrgnenjez
PAIN- EXPELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnaji po 25 in 50c.
■ F. AD, RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Pazte na varstveno znamko z sidron..
Mea maxima culpa!
Najlepši, najcenejši in toraj najboljši slovenski list v Ameriki, ‘ ‘ Amerikanski 'Slovenec’ ’. Edini katoliški list. in zastopnik ozir. vodnik in glasnik Edine slovenske rimokat.oliške jednote, je prišel šele po dvajsetih letih do spregleda, in šele sedaj pravi, da zna ceniti kaj je prav in kaj ni prav. Z vso pestjo se bije na prša, in bo, kakor sani obljubuje, v izmišljeni listnici, delal trdo pokoro. Božemili, če so pri “Slovencu” res tako zaluipani, da šele po dvajsetih letih pridejo do spregleda, kdo naj potem nam u-bogim brezvereom zameri, da še v nadalje sprejemamo oglase, katerim je SloVenec obrnil hrbet. Pa, verjemite nam eenj. rojaki čitateljh da, bi tudi mi ne priobčevali zunanjih oglasov, ko bi i-meli tako gnezdo za svoj dom, kot ga ima “Am. Sl.” Lastno.tiskarno, kot jo ima on, in tako radodarno organizacijo za seboj kot jo ima le on. Predsednik pri naši Zvezi ne ho rekel zastopniku lista. “Kaj, tak majhen račun! Prinesi mi račun, ali pa nič!” In res, ko se je račun predelal še skoraj za enkrat toliko svoto, potem ga je predsednik podpisal in bil je izplačan. Vse to, potem pa še take agitatorje, cerkve, prižnice in spovednice so po dvajsetih letih “Am. Slov.” toliko pomagale, da mu danes ni potreba več priobčevati oglasov, ki mu niso ljubi, a zoper katere ni imel celih dvajset let nobene zoper besedice in milostno prejemal plačilo za oglase. Si hočemo torej -vzeti najbolj krščanski list za vzgled ?
| Vsak slovenski delavec j mora citati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!” _j--------------------------
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co. 1622 Ararabce St, Din ver. Colo
| Vsak slovenski delavec | j in napredno misleč človek j j bi moral brati “Glas Svo- j | bode” in se nanj naročiti

CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največ ja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
CARON IA s dve mi vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter' dve največji. </ ** v
CD ANTANTA s d verni vijaki ( nova 1 ri\A ntURIA 25čev. dolga	- odleta }
in nosi 18.000 top.	( 1911. )
CARMANIA Odpluje 7.£&n. 18. Teb.
CARONIA odpluje 21. jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja
Ogrsko-Amer iška pastrežba
IZ NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - -	¡0.400 tonov
Prve vrste kabina $60, do Nea^ola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096,
2103 Blae Island Av. cor. 21. St1
CJ-OSTinLIsrAL J. J. Vodak io sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
* a*&
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Ckicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača, in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo I5c.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogel 19. «i.
Angleščina iESaSBis
Slovnica, Tolma
in Angl. Slov. Slovar stane same. $1.00, in je dobiti pri
-J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York. N. Y.
Največia zaloga slov. knjig. Pišite pocenik!
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bo* emio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno* mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
trgovina s novodobnim obu valm»
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Gostilna “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med* Blue Island ulico ir 23 JOHN MLADIČ.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. tu Lincoln Street
Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI OLXBOK.:
PREDSEDNICE: Jos. Hauptman, Darrag'h, Pa. Box 140.
PODPKElDSEDiNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Boot 5>1. 1TAJNIK: ji. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
^APISJNUKAiR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK:	Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
«LAŽ ČEMK. Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI 'ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DOPISI
Dietz, AVvo. Uredništvo Gl. Sv.: —
Kakor je razvidno iz večine dopisov, ki jih doprinašajo delavski listi v Ameriki, vladajo povsod slabe delavske razmere. Človek se ne ve kam obrniti, ne ve kje izikati zaslužka, za svoje borno življenje, dasiravno ne potrebuje mnogo, vendar pri naj boljši volji še tega ni mogoče dobiti. Delavci ali občutite kako nizko smo potlačeni; ali sprevidite kakšno moč je zadobil kapitalizem zoper nas? Ali ni njemu dovoljeno, da nas po svoji volji izkorišča kolikor hoče; ali ni njemu na razpolago loviti delavske moči, in jili vsestransko pritiskati, da delajo za najnižje cene, in kadar si nagrabi milione, odslovi delavce, in jih spusti kakor pastir svojo čredo v prerijo, živi kakor hočeš? Njemu ni mar kje je tvoja krepkost, kje je tvoja moč, ki si jo žrtoval za njega. — Njemu je kaj malo mar, imaš li kaj prihranjenega, ali nič. On se ne zmeni, boš počival v gorki hišici, ali boš zmrzoval od zunaj v nestrpni zimi. Kapitalisti sploh ne vedo, in nočejo razumeti, kaj se pravi zmrzovati in pomanjkanje trpeti. A delavcem nam je dobro znano kaj se pravi vse to. Marsikateri je prevozil muogo a-meriških držav; poplačal vožnjo «■ krvavo zasluženim denarjem, in povsod našel enake razmere, povsod najprvo veliki izdatki, za nakup potrebnih reči, za tistim slab zaslužek in nadlegovanje bossov in če se skažes nezadovoljnim, dobiš brco. Kaj ne, čudno se zdi marsikateremu ko gre od izhoda do zahoda po Ameriki in povsod najde enake razmere enako disciplino pri delodajalcih1 in njihovih bossih; nikjer nič boljšega, povsod težko delaj! To se godi povsod, in godilo se bode v bodoče. In kaj je temu povod? Združenje kapitalistov, nezdruže-nje in nezavednost delavcev. A-ko si vzamemo na ogled kapitalistično časopisje vidimo, kako so informirani o vseh rečeh. Njim je dobro znano kje je za dobiti zadostno število delavcev. Oni dobro vejo, kje in na čemu si bodo zamogli povišati dividente; zaradi tega pa tudi skrbijo za svoje časopisje in podpirajo svoje kapitalistično glasilo. Njihovim u-rednikom in upravnikom ni potreba opominjati naročnike, da poravnajo naročnino. Njim ni potreba pošiljati agitatorje okrog, da bi njim pridobivali novih naročnikov. Njim je edina skrb, da urejujejo list, kapitalisti pa plačujejo dragi denar za svoje liste, kateri njim igrajo glavno ulogo pri njihovem roparskem početju. Kaj pa mi delavci: ali mi skrbimo za naše delavsko časopisje? priznati moram, da jako slabo in malo. Mnogo jih je, ki pravijo, kaj mi bode list/ delati moram vseeno, eitam liste ali pa ne. Ako se pripoveduje rojakom v tej in tej državi je že dolgo štrajk, treba bo pomoči: odgovor, hm, tudi jaz sem štrajkal v Ameriki, res, slabo je bilo, pa sem vse prestal. Ako se poroča o kakšnej nesreči, katastrofi ali kaj sličnega, zopet odgovor, oh, srečen sem, da nisem zraven bil! Ako se pripoveduje sploh o slabih razmerah pride zopet najbolj neumni odgovor. Ah, naj bode kakor hoče, do smrti bom živel, potem pa naj bode
kakor hoče, (mogoče pričakujejo nebeškega darila). Delavci! sodite sami, na kako napačni poti da smo. Delavski list katerega naloga je obvarovati delavca, da ne zaprede v slabe kraje, kakor slepa kokosov trnje. Delavski listi sporočajo vedno resnico, doprinašajo kraje o katerih se moramo ogibati. A namesto, da bi delavec vzel v rolke delavski list in se sam informiral, raje posluša nepoznane ljudi, (agente).
Tukaj je bil delavec katerega ime za sedaj zamolčim, delo mu tukaj ni ugajalo, kaikor tudi nam ostalim ne. Odločil se je iti v Co-lorado, svetovalo se mu je, da nikar naj ne hodi tje, ko še v nekaterih krajih štrajkaijo. A mož (figa) se je junaško izrazil, brez skab majn ne bo denarja, seveda pustilo se ga je pri miru, mogoče prej ali slej podvreči se bode moral britkim izskušnjam. Zaradi tega delavci, čas je tukaj, da smo previdni izbuditi je treba naše sotrpine, da se nam pridružijo, čitatelji Glas Svobode, širite svoje delavsko glasilo med svojimi rojaki, da se ne vjamejo v pogu-bonosne mreže. Pred vsem pa i-mejmo v spominu, da list nam ne more dostojno služiti ako ga mi ne podpiramo. Zaradi tega nam bodi prva dolžnost, da poplačamo naročnino, ker edino pod tem pogojem nam zamore list dostojno služiti, v katerega imamo največje zaupanje, da bode stal ob vsakej priliki na našej strani, in se z nami boril za delavske interese.
O delavskem položaju tukaj v Dieteu ne boni sporočal sedaj, ko vem, da bi urednik zaradi preobšimosti dopisa obupal in ga obsodil v uredniški koš; pač pa čitateljem toliko v naznanje, ako je slučajno kateri namenjen v Dietz, naj svoj načrt spremeni in nikar naj ne hodi sem, zakaj ne? Pride sporočilo prihodnie. ,
Pozdrav vsem rojakom in eita-teljern Glas Svobode.
Jožef Kežman.
Nokomis, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
Kakor vidim zadnji čas v Glas Svobode, ste zopet odmerili poseben prostor za kmetijske stvari in to je sedaj prav primeren čas zato, ker pokazala so se že zopet znamenja krize. Kakor mi je znano že veliko premogovih rovov slabo ali skoro nič ne dela. Tn pri nas so od 15. dec. in do danes napravili 6 šihtov, toraj pride po en dan na teden. ¡Vprašam Vas rojaki, kako se more ubogi pre-mogar na ta način preživeti? Torej je čas za vsacega, da misli, kako bi se drugače preživel, kako bi bil, namreč sam svoj gospodar? In to pa je najložje, ako postane farmer, ker farmerjem gre vedno boljše v tej deželi ker živež se vedno draži, farmerji pa se prebujajo se združujejo, ustanavljajo unije, izključujejo prekupo-valce, stavijo si svoje elevetorje, svoje mlekarne in sploh pošiljajo skupno svoje pridelke v velika mesta, kjer imajo zopet svojo trgovino, ki proda naravnost na konsumenta (odjemalca) na ta način dobe celo ceno za pridelke. Kakor ustanovitelj slovenske naselbine v Texasu, se drznem tudi jaz malo pojasniti rojakom, kako se lahko postane kmet tu, v tej deželi. Čitajo se nasveti po dopisih, da kdor se hoče podati na farmo, mora imeti najmanj $1000 denarja, zopet drugi pravi, par sto dol. itd. /Fo je vse resnica, treba je pa rojakom pojasnila. Jaz pravim, da kmet postane lahko vsak delavec če ima veliko denarja ali pa nič in to se pa razsodi po primeri časa, keda.j bo začel in kje bo začel; kakšno farmo si bo napravil. Tu v Ameriki so različni farmerji; po enih deželah ali krajih se pečajo samo s koruzo in pšenico, ovsom ali deteljo, sejejo boljša, to je n. pr. v Illinois, Indiana, Iowa, South in North Dakota. V Kansas je zopet glavni pridelek žito, pšenica, rž in oves. Pri teh farmah je treba najmanj 160 akrov zemlje in do $2000 denarja za začeti in po vrhu, da je že zemlja plačana. Druge vrste farme so splošne farme (general farming) ; farmerji se pečajo z vsem žitom, sočivjem živinorejo, sadjerejo itd. in se najdejo po vseli državah; delijo se pa po krajih. Bolj po južnih državah so veliki rancherji, ki so pa tudi mali farmerji (trak farmo), ki se pečajo z vrtnarstvom in sočivjem. Za general farming je tudi treba $1000. Zadnje pa trak farming; to se lahko začne če ima zemljo plačano od en sto do $500 kakor so okolščine, naseliti se pa vsak mora tam, kjer so že te vrste farmerji, ker drugače ne more izhajati; 10 ali 20 far-merjev imajo pridelkov za eno a-li več vagonov en sam pa nima zato tudi ne more prodati.
Jaiz rentam tu v Illinois malo farmo in zraven še hodim delati v jamo; imam vso domačo živino in vsjal sem vse vrste pridelke, najbolj sem se pa pečal s trak fanning in vrtom. Imel sem vrt, da so ga hodili vsi farmerji tu na okoli gledat in so se čudili, da to
vse raste v tem kraju. Ko bi bilo veliko mesto tu, dobil bi lahko par sto dol. iz vrta, tako pa še $5.00 nisem dobil
Tako je tudi drugod. Ako hoče samo eden po svojem kmetovati; spravljal sem rojake, da se skupno naselijo, namreč, da kupijo vsak svoj kos zemlje tako, da si bodo sosedje, ker na 40 akrih se ne da veliko živine rediti ali pečati se s žitom; treba se je pečati z sočivjem in vrtnarstvom, saditi krompir, zelje, čebulo, vinsko trto in sadno drevje.
Za začeti na teh vrst kmetijah ni potreba dosti denarja poiskati se pa mora kraj, kjer je dobra zemlja, dosti dežja in dobro podnebje. Za naše rojake je tudi zelo pripravno če je taka zemlja in v takem kraju tudi obrašena z drevjem tako, da precej v začetku denar dobi za les. In ravno takšen kraj sem jaz poiskal in pokupili smo tako, da se naši kosi skupno drže, nekaj se jih je že naselilo pred dvema leti, dva mladeniča sta se pa naselila to zimo in se zelo pohvalita. Eden, ki je bil tu pri meni ,na hrani mi piše, da mu je zelo žal, da že preje ni šel tja in da je tako lep les na tej zemlji, da je veselje; proda se vse. — Nočem popisovati te naselbine omenim le, da je le par kosov še na prodaj, upam, da jih v kratkem pokupijo moji bližnji prijatelji.
Povem samo, da ta naselbina bo za vzgled vsem drugim rojakom. Javilo se mi je čez 125 rojakov, da hočejo kupiti ir nazadnje so pa samo moji blizu :i prijatelji kupili pa zadosti nas je, da si lahko ustanovimo svoje dražtvo ali kakšen klub in tudi napravimo kak vesel dan, Vzrok, da se nismo precej naselili je ta, da nismo ,imeli skoro nič denarja in da imamo dobro delo tu pri jamah da si prihranimo par stotakov, potem pa začnemo vsi, kar mislim da ne ho dolgo trajalo. — Da boste videli da človek, ki ima veselje do kmetije in ima zdravo telo, pridne roke in trezno glavo, lahko pride na kmetijo z nič. Po dam vam tu en vzgled rojaka, mladeniča, ki se je sedaj naselil.
Prišel je tu sem v Nokomis meseca januarja 1909 in ni imel nič. Imel pa je veselje do kmetije; delal je Vsak: dan in on si je do maja meseca — 4 mesece, prihranil $300; prišel k meni, da sem mu pisal po Deed in Abstract od enega kosa zemlje zraven mojega in ko je papirje prejel na banki, je plačal in poslal recordat in zemlja 40 akrov je bila njegova; po leti 1909 se je slabo delalo potem na zimo zopet vsak dan in lansko poletje je bil na štrajku 5Vo meseca in ta čas hodil tu k farmerjem delat, da si je vedno zaslužil za hrano. Ko je bil štrajk poravnan so delali zopet 2% meseca skoro vsak dan in 15. decembra nesel ta mladenič s seboj $500. Toraj vidite, prej ko v 2 letih je prišel na svojo farmo iz nič, tako tildi drugi lahko store.
Pozdrav na vse rojake,
Math Gaishek.
Prodana glava. V Ziljski dolini so pokopali moža Rieserja brez glave. Ker je namreč imel zelo veliko glavo, jo je že pred časom prodal nekemu učenjaku za 1500 K. Ker je sedaj umrl, je vzel u-eenjak glavo.
Najboljši avstrijski zrakoplo-vec. Kot najboljši avstrijski avia-tik je bil prejšnji teden odlikovan na Dunaju inženir Adolf Warchalowski. V dar je dobil ta-kozvani “Griinhutpokal” v vrednosti 1000 K. Napravil je v letu 1910 rekord v višini in trajnosti, prvega s 460 m, dragega v 2 urah in 16 minutah.
V smrt gnan. Dr. Franz, občinski zdravnik v Riedau na Gorenje Avstrijskem, je naznanil, kakor je bila njegova dolžnost, slučaj tifusa pristojni oblasti. Ker se je občina čutila radi tega o-škodovano — vojaška oblast je namreč preklicala odpošiljat e v večjega vojaškega oddelka v Riedau — so ga zaceli Občinarji bojkotirati. Trgovci mu niso dali je-
dil. Občinski zastop mu je odpovedal službo in zdravnik si je vzel to tako k srcu, da je umrl v sled velike žalosti.
Na počitnice
v Evropo se je podal J. P. Morgan. Pri zadnjem polomu neke banke v New Yorku je mož “naredil $7,000,000. In ko se čez o-sem mesecev zopet povrne, žid s papeževim blagoslovom, bo morda zopet kaka banka potrebovala njegove polnoči.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN, WIS., groeerijsko prodajalno H. Gerlach-a, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pungerčer.
H. GERLACH & CO.
Trgovci
blaga, guocerijskih potrebščin moke in živeža 2201 N. Fifteenth St. Sheboygan, Wisconsin.
Tlefon 630 White.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........11. Jan. 1910
Alice......... 18. Jan. 1911
M. Washington.. 28. Jan. 1911
P arniki odplujejo redno ob sredah ob I. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišSa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Kašparjeva Državna Banka/
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE 83,700,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00
Prva i* edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoStljamo denar na vse dele
L 1 veta; prodajamo šif karte in pogojujemo denar ua posestva in zavarovalne polioe.	*
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Velecenjeni zuravnih!
Pred nedavnim časom sem bil vpo-polnoma pobit, duševno ih telesno uničen
fiüE.eeou.i/is
ustanovitelj
AKO TRPITE NA :
Želodčne j bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčna napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč , jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna.
VERUJTE m ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samolivalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod sem jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich.
27 Hutchins Str., Batavia. N. Y.
Antony Bartasevich.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Specijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bolezni in neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str , New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zalivalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj dragi zdravnik!
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najtidovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa.
Mike Polak.
140 WEST 34th STREET
,am
a
NEW YORK, N. Y.
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob l.edeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 nre.
mmmmmuu
-'•í'VpW-:
' fX-‘	■ 'V
GLAS SVOBODE ____________
DOPISI.
Staunton, 111. Uredništvo Gl. Sv.—
V tej naselbini je malo Slovencev. Gotovo nas ni več kot 20, zato ni tudi .nikoli nič slišati iz tega mesta. Ž delom gre sedaj bolj «Aabo; nasvetujem rojaikom v tem času isem za delom hoditi. Drugače je pa tukaj življenje prijetno in je Staunton prijazno mestece.
Iz naše naselbine se je poslovil rojak John Breko; pozna se ga skoro povsod; je ni jame v Ameriki, da ne bi on v nji par šihtov naredil. Hodi po veliki republiki kot kak deseti brat. — Naj ga Spremlja sreča kot vse čitatelje Gl. Sv., kar jim želi
John Zorko.
zaspal za večno. Pogreb je bil 19ga jan. 1911.
Pokojnik je bil priljubljen povsod in član dr. št. 37 S. S. P. Z. in nekega slovaškega družtva.
Ta žalosten delavski slučaj nam da zopet misliti, da delavci morajo gledati, da so v kakem podpornem družtvu, ker nihče ne ve ne dneva ne ure.
Pozdrav vsem članom in članicam S. S. P. Z.
John Grošelj, blagajnik.
La Saile, HI. Uredništvo Gl. Sv.: —
Družtvo št. 53 je imelo svojo redno sejo prvega januarja in izvolilo novi odbor za leto 1911. Predsednikom je bil izvoljen Valentin Potisek; popredsed. John Slivnik ; taijnikonn Matevž Hren; zapisnikarjem Jos. Novak in Idagaj. Martin Požežnik.
Nadzorniki:	Valentin Potisek
in Franlk Kozel.
Bolniški odbor:	Jakob Brejc
in Frank Vidergar. Rediteljem: Frank Kozel.
Seja vsako prvo nedeljo v mesecu oib 2 uri popoludne v dvorani Valentin Potiska.
Matevž Hren
K okorno, In d.
Glas Svobode : —
Našo naselbino se hvali, drugič pa razni ljudje govore za nas Kokomovce jako raželjivo. Tako je neko Sloveče po Waukeegan blebetalo, da smo tukajžnji Slovenci veliki reveži. Seveda, kapitalisti še nismo, pošteno se pa vsi preživljamo in se trikrat na dan do sitega na jemo. Delamo tudi še precej dobro ; 5—6 dni v tednu iti tudi zaslužek ni bogsigave-di kako slab.
Imamo pa še enega takega po-prdona; ta se pa ne spodtika kot oni 'delomrznež čez našo “mize-rijo”, ne; temu dela preglavce list Glas Svobode in čelbrnja, o zaslugah za'delavce, ki si jih je priboril Am. Slov. ! Pa revče nič ne odpravi, ker imamo take svetohlince tukaj posebno na “piki”. Dobro pa je, če se jih dene malo na natezalnico. Pa drugič kaj več.	Poslušale.
Steel, O.
Glas Svobode: —
Ker se ne spominjam, da 'bi ke-daj čital kakšen dopis iz tega kraja, vam hočem jaz poročati Z delom gre tukaj jako slabo. Nekaj časa smo delali vsaik drugi dan, sedaj pa že eden teden sploh nič. Pravijo, da se bo še dva ali tri mesecev jalko slabo delalo. U-paimo pa seveda na boljše čase. Toda upanje ostane, posebno pri delavcu, vedno le upanje. Delavec upa leta in leta, dokler se ne postara. Potem pa že več upati ne more.
Sobratje, tako ne sme več dalje iti. Organiizujmo se, pristopajmo k unijam, posebno pa k delavskem organizacijam. Kadar bodemo vsi združeni, potem nairn ne bo treba samo -upati, ampak bodemo lahko zahtevali kar nam po pravici gre. Dokler ostanemo pa raztreseni 'kakor oaze po puščavi, tako dolgo bo ostalo upanje samo upanje.
Kar se pa tiče družabnega življenja, pa tukaj nismo najzadnji. Imamo namreč dve slov. družtvi in štiri socialne klube. Dolgo časa so bili Čehi na krmilu, sedaj so jih pa Poljaki daleč prekosili. Angleški socialni klub je pa celo razpadel, toda kakor se sliši; se mislijo sedaj zopet organizirati. Tudi -Slovenci imamo svoj klub. Želeti je pa, da bi se. Slovenci zanj bolj zanimali, sodrugi se pa sej bolj pridno udeleževali.
S socialnim pozdravom
Rudolph Gradišnik.
Ker sem omenil časopisje, naj tudi poVem, da mi je od vseh slovenskih ameriških časopisov, še najbolj priljubljen list Glas Svobode, ki je v resnici delavski list, ki nam vedno slika stvari kot so resnici in kdor je pazno bral 'božične številke in novoletno, mi bo k temu pritrdil. Posebno tisti, ki je že okusil malo več dobrote nove domovine, da bo videl, da list Gl. -Sv. ne pretirava.
Kako se danes ravna z delavcem po Ameriki, o tern bi lahko sam spisal par strani; no, pa saj list, katerega najraje čitam, mi vsaki izdaji pove skoro lastne misli o -tem. Ko-liko slovenskih fantov si samo radi slabih zaslužkov uniči vse lepe nade za prihod-njost in p-ostanejo pijanci in druge lastnosti povzamejo, samo iz o-bupa, ker si iz morečih kapitalističnih klešč ne morejo pomagati. E, marsikatera tragedija se pojavi, a jo nihče ne vidi in ne o-pazi, a vsak ima svojo zgodovino in naj bo še tako navaden delavec. Po mojem mnenju vladajo danes jako slabe delavske razmere v Ameriki in da bo o kaki krizi -kmalu govor, bomo tudi doživeli.
Če bi kdo rad zvedel kako se nam tukaj godi, rečem po pravici, da sedaj slabo, in če bi se mi kot drugod kaj boljšega ponudilo, bi takoj odšel.
Še nekaj imam na srcu; zadnje čase berem v Gl. Sv. o kmetijskih stvareh.. To me jako zanima, ker vidim, da za Slovence je kmetija skoro najlepši posel; škoda le, da v Ameriki ni vasi kot v stari domovini. Človek se veseli, ko pogleda po polju in šumi in vidi sad svojega truda. Drugi narodi grejo v veliki množini na farme in da skoro vsi boljše žive kot mi, industrijalski delavci, je znano. Bodočnost vsake dežele tako skoro obstoji v kmetijstvu.
Pozdrav vsem svobodomiselnem rojakom.
Novodobni suženj.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V^ala Knjižica je -Vredna glO.oo -CsaKemu bolnemu člofJeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spulne bolezni, kakor tudi boiezni v želodcu n» vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako sam priseda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudom t pošlemo in bodit-uverjeni da o-zdravite Na tisoče Ijtioi je ozdrz vilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite' .i, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo poponoma brez lačno ono knjižico.	Y
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO , Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da mi jo
takoj pošlite.
Ime................................. ..............
ZASTONJ
MOŽEM
P.ošta.....................................Država.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptom nerednega prebavljenja potem so:	j
Cleveland, Ohio. Glas Svobode: —
Veseli me, -da se Gl. Sv. skoro v vsaki štev. zanima tudi za Cleveland in prinese vedno kaj zanimivega. Da imajo klerikalci v tej naselbini veliko besedo, je listu Gl. Sv. znano in je to že večkrat ožigosal na primeren način.
Tako se tudi sedaj pripravljajo na zidavo svoje klerikalne šole in se ‘kmalu začne z zidavo iste; druga stavba, ki se tiče Slovencev, bo -pa Sokolski dom. Kakor že rečeno, se bo zidala farska šola in s šolo vred go-tovo tudi nova cerkev, zaka-j “gaspud” že sedaj namigavajo, kaj. vse si žele :	na eni strani napredek, na
drugi strani pa niz-dol.
Kolikor se dela tiče je tu sedaj slaba. Trume brezdelavnih čaka pred tvornicami za delo; tudi plača je majhna, sramotna za težko, dolgo delo.
Ko. pa. pridejo volitve,, bodo pa •zopet. volili za svoje bosse, kateri jih bodo kmalu popolnoma zasužnji.
Delavci, Slovenci! Čitajte delavske liste in presodite prej, ko storite.važen korak. Volite in delajte delavsko napredno!
Poz-drav,
Clevelandčan,
Lowber, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
V naše-j naselbini se je zgodila "•rožna nesreča. Rojaka Antona Žitar, ki je po deset mesečnem štrajku idobil delo v Pittsburgh Buffalo Coal Co-. Zjutraj 13. januarja je šel zdrav in vesel na delo, malo pozneje so ga pa odnesli v bolnišnico v Monangahela City, ker ga je v jami smrtno poškodovalo. Žena pokojnika je bila začudena, da moža ni domov in ko so še drugi rojaki začeli skrbeti zanj in vprašali pri družbi, so slednji povedali, da se je zgodila nesreča in da ga je dala prepeljati v bolnišnico. 17. jan. zjutraj je po dolgih mukah mirno
Pueblo, Colo.
Glas Svobode: —
Že dolgo časa ni bilo iz Pueble nič slišati. Slovenci so Božič še prav lep-o obhajali; pravoslavni so ga imeli pa. januarja, a jim je bolj trda predla, ker niso imeli svojega poipa. Detektiv McPar-land, pa da ne bi čitatelji mislili, da tisti, ki je odpeljal po noči M overja, Haywooda in Pettibo-na ; o ne ! Ta je Žu-ženberčan!
Torej MeParland je šel k našemu prečastitemu, da bi čital misao za. pravaslavne. Naš gospod so se branili, da oni ne morejo brati maše za pravoslavne, ko vendar zadnji nep-ri-poznajo “matere božje”; gospodin Mc-Pariand so pa talko silili in prigovarjali, da so gospo-d privolili in stem tudi zatajili mater božjo ! In res se je cela vr-sta pravoslavnih pomikala, proti slovenski džamiji in gospod so jih prijazno sprejeli. Ker ima mene vedno fir-bec, sem tudi tu vtaknil svoj nos in ise podal k pravoslavni službi božji v rimsko katoliškem hramu. Cernu ne. če nese l. In gospod zavpijejo: gospodine pomiluj, in cela cerkev odmeva:	gos-podine
pomiluj . . . zapustil sem džamijo' in šel na zrak, tako me je gonilo to kričanje namreč!
Ker sem bil pa že tu, stopim par korakov k Puebei.ski oslariji-, da primem tistega coklarja malo za. desno uho-. Ustavi me pa .prijatelj in mi zaupa, da ga (že vejo kldo!) več nima desnega u-šeša, ker mu ga je Gl. N. odrezal Pa še več! Levo je tudi zgubljeno, to pa od klofute, ki je priletela od Gl. Sv. Revež tedaj zgleda kot kak bull-dog.
Verjemite mi g. urednik da se mi vaš kolega smili; ob jednem ši naj pa zapomni: da kdor ima sam maslo- na glavi, ga ni potrebam dru-gim kazati. Te kunštari-je upam da bo konec.
Zdravi, Vaš
Pavliha št. 2
JOSEPH THINES’S

*
REGISTERED
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost,
*
in vnetje.
Sasman, W. Va. Glas Svobode: —■
Lahko rečem, da je ni skoro -slovenske naselbine, da ne bi bila o nji kaka beseda v listu Glas Svo-boide. Pošiljam naročnino, ker ne morem živeti brez branja časopisov. Mnogo Slovencev je še v Ameriki, ki govore, -da je neumno brati časopise, dajo raje za pijačo; no vsak dela po svoji pameti in dobiček se tudi kmalu po-
kaže-	1	■ Mig
Indianapolis, Ind. Gla-s Svobode: —
Ko sem se pred par dnevi izpre-hajal po Michiganski ulici, sreča me prijatelj. Ga pozdravim in vprašam, no, kako pa kaj? \\>1! saj veš. kmalii bode konec pred-pusta, ali se misliš res ženit! — kakor sem slišal? — Jaz? bode kaj steboj. No, jaz imam še dosti časa. Ali veš, da mi vre po glavi, da bodem kmalu prestar; bomo ploh vozili, ta je najboljši.
Da -se moj dopis preveč ne zavleče, in da ne pogleda uredniškega koša, moram drugače zasukati. Dr. št. 22 S. S. P. Z. je i-melo svojo veselico na 14. jan. — Veselica se je dobro obnesla, ker so razna tukajšna dr. priskočila na pomoč in tako ipriinogla do lepega vspeha pri veselici. Le žal, da ni bilo več ženskega spola. — Toraj izrekam vsem dr. lepo zahvalo.
Delavci moramo vendar gledati da pridemo do boljše bodočnosti. Prvo kar moramo storiti je umen raz-govor, da delamo vsi za enega in eden za vse? Delavci vsi skupaj biti ene misli in enih ciljev, po tem nam ho lahko obdržati družtva in Jednote j— Zveze na pravem stališču in na dobri podlagi.
Ako nismo združeni nimamo nič, Toraj podajmo si roke kakor bratje -trpini, pokažimo, da tudi mi -Slovenci se zavedamo svojih idej. Poglejmo naše brate v Westmorelaudu, Pa. Vzemimo v zgled kako oni stradajo pri dolgem štrajku. Kaj pustimo naše brate od gladu in mrazu umreti? Ne bratje moji! priskočimo jim na pomoč, da jih rešimo gladu in -pomanjkanja, ker ,se bojujejo za delavske pravice. — Pobirali so se milodari na veselici za štrajkarje v Westmoreland Co., Pa, Nabralo se je vsega -skupaj $12.25. Izrekam vsem dru-žtvenikom, ki so se vdeležili, naše veselice dr. št. 22 S. S. P. Z., zalivalo. Hvala tudi gospodični Antoniji Kranjc, ki se je trudila in tako pripomogla do lepšega vspeha, in -nam delila ¡sveže cvetlice ; zahvalo tudi Mary Bučar in Mary Turk, ki so nam preskrbele izvrsten prigrizek, da je ječme-novec boljši okus imel in bolj giadko tekel po suhih grlih.
II koncu dopisa pzdravljam vse brate in sestre S. S. P. Zveze; Tebi Gl. Sv. pa želim obilo predplačnikov.	Jos. Pushnar
preds. št. 22 S. S. P. Z.
S temi ^simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
The KonradSchieiei Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wis.
Phone: 1547 J.
I
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAIV
1/19 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je naj fine ji in najokusneji, uri tem pa žela zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Ï Največja slivenska lekarna v Chicagu t
+ Velikanska zalog-a koreninic, zelišč in že *7 izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski Zdravniki.
^ Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno * pošiljamo torej denar popošti v domovino. Po-». slujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas ** obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
^ Pridite in prepričajte se
t C. G. FOUČEK I
že 25 let v te] trgovini na Itlem prostoru	^
3* 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni & ^	Dvorani v Chicagu 111.	^
iti ilfa iti i*|‘i A A jlTi iti iti iti lL A iti iti ili iti 1*1*4 rit llfri iti iti it» »♦«
Vf	~ rp	p J* — J— • J*	— f —	r(p — J— *1* *■*
■ yypr, ' V	fi \ ■ '■¡(AY i v 7 ■ ¡J' '; ' '
v^: T-Jul » « ^

V. ‘	T- ' ■ %; ■
GLAS SVOBODE
rRAZNO IN DRUGO j
____»,_______t
Z	*.
Novo kolonijo je dobila Nemčija. Monakovski knez Albert je .prodal za tri milijone frankov Nemčiji veliko ozmelje v bližini afriškega Mozambika, za katero sta se zastonj potegovali Francija in Anglija. Monakovski knez je kupil to ožemlje od portugalskega kralja Karlosa. Ker ponudba Nemčije ni 'bila tako ugodna kakor ponudba Francije in Anglije, vzbuja ta prodaja v diplo-matičnih krogih veliko senzacijo.
Ustavo so uvedli v kneževini Monako, v kateri vlada po imenu Albert Houorius, v resnici pa neka družba, ki vzdržuje igralnice ,v Monte Carlu. Objavili so namreč poročilo pravnikov Louisa Renaulta, Julesa Rocherja in Au-oreja >Weisa o ustanovni organizacije monaške kneževine. — Poročilu je predložen ustavni zakon, katerega je odobril mona-š!ki knez in ki določa, da izvršuje vladno moč pod avtoriteto monaškega kneza državni minister, katerega podpira poseben svet. Ustavni zakon ustanavlja tudi državni svet. Zakonodajno moč izvršuje knez in narodni svet,* ki ima 21 članov. Člani tega sveta se volijo na podlagi splošnega volilnega reda za dobo štirih let. Kneževina je razdeljena na tri občine. Te upravlja občinski svet. Vblilno pravico v občinska zastopstva imajo tudi žene.
Škof Jeglič napoveduje v “Slovencu” da pojde v Rim. Posredovati hoče pri papežu, da smejo duhovniki tudi nadalje biti blagajniki in enaki funkcionarji pri denarnih in gospodarskih zavodih, kar je papež, kakor znano, s posebno encikliko prepovedal. V svoji objavi pravi Jeglič:	“Šel
bom oib koncu januarja v Rim, da se s Svetim očetom o tej zadevi definitivno dogovorim.” — “Rd. prapor” pa k temu pristavlja : Ta način izražanja se nam zdi le nekoliko premalo spoštljiv. Od navadnega škofa, ki niti ni kardinal, pa do papeža je v rimski hierarhiji velika razdalja. —-Doslej ni bila navada, da bi se ‘‘Svètî oče” s thkimi podrejenimi škofi “dogovarjal’’, ampak on jih je kvečjemu milostno zaslišal, sicer pa je ukazoval. Saj se tudi gospod Jeglič menda ne “dogovarja” s svojimi kaplani, ampak zapoveduje. Med moderniste pa ljubljanski škof nemara še ni zašel.
Ljudsko štetje v Postojni Kot
povsod na Slovenskem je tudi e. kr. okrajno glavarstvo postojnsko nastavilo števnim komisarjem tam bivajoče “heilovce”, med temi e. kr. davčnega asistenta, in pristnega Kočevanja Ver-derberja. Za .skušnjo je moral popisati osebe neke hiše. Netaktnost je že bilo, da je služkinjo za-slišavši jo, tikal, 'naravnost epohalno pa je bilo, ko jo vpraša “kakšni jezik ima?” (občevalni jezik.) Deklica, ugodivši pozivu, potegne jezik in mu ga pokaže, odgovorivši “rdečega”. Tableau.
Zdravilišče za časnikarje. — Mednarodna časnikarska zveza namerava baje zgraditi v Pgjpto-rose zdravilišče za časnikarje*
Nenavaden občevalni jezik; — Mežnar pri sv. Štefanu na-Dunaju je v popisovalno polo zapisal, da je njegov občevalni jezik — latinski.
Tožen nadškof. Škofa v Grenoble in Autunu na Francoskem sta prepovedala vernikom svojih škofij nekatere radikalne liste. Tak list republikanske smeri v Saint Etiene je vložil pri Lyon-ski civilni sodniji proti Lyonske-rau kardinalu nadškofu tožbo na odškodnino .n jo tud; dobil.
Tisoč poljskih molitvenikov je konfiscirala pruska vlada. Prišle so iz Krakova v Berlin. Na kolodvoru so jih konfiscirali, ker i-majo na platnicah poljski grb in napis: Bože, reši poljsko! Prusom je “poljska nevarnost” menda res že čisto zmešala možgane !
Žaga ga je prerezala. V Sušici v postojnskem okraju so našli 5. t. m. popoldne na žagi Matije Ambrožiča 351etnega žagarja Miha Skoka iz Ilirske Bistrice mrtvega. Žaga mu je prežagala prsi do pljuč in jeter in odtrgala levo roko. Ponesrečenec je bil delaven in trezen mož, vendar pa nekoliko ¡božjasten, kar je najbrže tudi provzročilo nesrečo.
Brez glave pokopan Na Tirolskem so pokopali te dni nekega moža z imenom Rieser brez glave. Glavo je 'bil namreč prodal še ko je živel nekemu zdravniku, ki mu je za njo plačal celih 1500 K, ker je bila nenavadno velika.
Dobrotnica slovenskega naroda umrla. V četrtek 12. jan. je umrla v Šiški pri Ljubljani gospa Marija Vilharjeva, rojena Skvarča, ter zapustila vse svoje premoženje v znesku 120 tisoč kron družbi sv. Cirila in Metoda. Gospa Vilharjeva je bila rojena leta 1856 v Rovtah pri Logatcu. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenem Vilharjem, sinom našega notranjskega prvoborite-lja, se je nastanila na gradu Kal-cu pri Knežaku. Ko je umrla e-dina 181etna hčerka, je prodala svoj grad Kaleq in poslej živela z možem tiho življenje v Spodnji Šiški. Odpeljali so jo rodbinsko rakev v Knežak. Blagi pokojnici in dobrotnici ohranimo veden spomin.
Grof Lev Tolstoj mlajši kot dramatik. Sin velikega Leva je vprizoril v Parizu pred občinstvom, ki se je sestavljalo večidel iz članov ruske kolonije, dvo-dejansko dramo “Mark”. Mladi nihilist Mark vleče pri seji revolucionarnega združenja v Ameriki loz, ki ga določi, da mora u-,moriti predsednika Zedinjenih držav. Mark, ki stanuje skupaj s svojo sestro Marijo, in s svojo’ nevesto Ano, pove poslednji svojo skrivnost, ki pa zopet razodene to Skrivnost Mariji. Marija hoče preprečiti, da bi izvršil njen brat ta atentat in skoči iz postelje, ko hoče Mark neko noč oditi 'z revolverjem v žepu. Vzame mu revolver in grozi, da se takoj ustreli, če odide. Mark pomišlja samo en trenutek, potem pa se bliža sestri, da ji odvzame revolver, ona pa sproži in se zgrudi mrtva. Vendar pa odide Mark, da izvrši atentat. Tedaj pa se ga oklene njegova nevesta, mu izvije revolver in ga vrše skozi okno na cesto. Mark hiti na cesto, da poišče orožje. Igra je pa najbrže posneta iz življenja. Tolstemu mlajšemu je bil gotovo atentat Poljaka Czolgona na predsednika McKinleva podlaga za njegovo igro, in sikoro se zdi. da je o-pisal resnične dogodke iz onega časa.
Antimodernistična prisega. Te
dni so prisegali proti modernizmu duhovniki v Pruski, Bavarski in v nekaterih diecezali Italije. Nekateri cerkveni učenjaki niso hoteli priseči. Tako:	dr.
Fran Wieland, subregens seminarja v Dillingenu, njegov brat Konstantin Wieland, dr. Jos. Popp, vseučiliščni profesor v Mo-nakovem, mons. Umberto Fracas-sini, rektor bogoslovne fakultete v Perugiji. Sveta stolica je odstopila vse te slučaje kongregaciji indeksa za preiskavo.
Želje za novo leto. Neki mož je rekel svoji mladi ženi, naj mu napiše svoje želje za novo leto, on napiše pa svoje potem si jih izročita drug drugemu. Želje žene so bile take: 1) Nov, popolnoma modern klobuk; obleka iz svile za ples; boa iz samurja; moderni o-grinjač za gledališče; biserna o-vratnica. — Mož pa je napisal ženi te svoje želje: da jed ne bo za-smojena ter da ne menjaš tako pogostoma služkinje; da ne poželiš kake moderne neumnosti kot klobuk zadnje mode, prav drag, kakih nakitov, ovratnic itd.; da mi ne godrnjaš, ko se po polnoči vrnem domov. Drugega nič.
Rusko gimnazijo v Parizu so o-tvorili ta mesec. Šolnina za učence znaša 500 frankov na leto. V Parizu živi 50.000 Rusov.
V	šali obešen. Delavec Peter Maillet je bil nepoboljšljiv pijanec. Ko je prikolovratil pozno po noči domov ter ga je žena hudo oštevala, pa je vzel včasih prijazni mož Peter vrv, jo pripel za žebelj in utaknil glavo v zanjko, kakor da se hoče obesiti. Žena je ob takih prilikah priskočila ter je odrezala'vrv. — Pred kratkim je zopet napravil tako komedijo, ali žena je bila tako ljuta, da je zapustila sobo; za šalo obešeni Peter je nekaj časa mahal po zraku,' nato je obvisel mrtev.
V	Toulonu na Francoskem stavkajo dijaki, to pa radi tega, kter so šolske sobe vkljub velikemu mrazu premalo zakurjene. — Stavkujoči dijaki hodijo po mestu in demonstrirajo, mesto da bi lepo doma na gorkem štrajkali.
Volkovi in strupene kače na Francoskem. — Vsako leto izda francoski poljedelski ministr nad 25.000 frankov za glave ubitih volkov in strupenih kač. Posebno golazni je mnogo na Francoskem. En sam lovilec kač je dobil 1000 frankov, vlovil je 500 kač. Ze eno volčjo glavo daje mini-sterstvo 50 frankov.
Umetni dijamanti. Iz Londona poročajo, da je izuimil neki Anglež, čegar ime se pa ne navaja, no devetletnem neumornem raz-iskavanju izdelovanje umetnih dijamantov, katere zamorejo razločevati od pravih edino le izkušeni izvedenci. Umetni dijamanti so skoraj tako trdi kot pravi in so za 4 petine cenejši od pravih.
Iz ruskih ječ. Na Dunaju se je vršil protestni shod delavcev radi grozovitosti, ki se dan na dan dogajajo po ječah ruskega carja. Malo vesti prihaja iz teh kotov, kjer trpijo ruski prvobrilci svobode in napredka. A v zadnjem času so prodrle grozne vesti one temne zidove, vesti, ki se morajo zgražati vsakemu človeku in ki le v skromnem obsegu kažejo ona hudodelstva, ki se s carjevo milostjo gode za temi zidovi. V neki ječi v Sibiriji so se pritožili arestanti, da trpijo lakoto. Bilo jih je okoli sto. Poveljnik dotič-ne ječe da preiskati te trpine po zdravniku, ki konstatira, da se jih 50 še lahko kaznuje radi te pritožbe, drugih 50 pa je že tako o-uemoglo, da ne morejo prenašati več nobene kazni. Drugi “zdravi” pa so bili bičani, dokler se niso zgrudili na tla. Take razmere vladajo po ruskih ječah. A to je le skromna vest, ki je prišla slučajno med svet. kdo pa ve za druga grozodejstva, ki se tu dogajajo? In vpričo takih grozodejstev, ki uničujejo v človeku še to, kar je človeškea, se ne gane nobena evropska država. Pa kaj jih to briga, kako trpi kak politični “zločinec” tam v mrzli Sibiriji. Je dosti druzega posla. Sedaj je predpust, je treba dvome plese in tudi dvorni lov daje dosti preglavice. Vsi meščanski listi tarnajo, zakaj ni bil en ud cesarske hiše povabljen na ruski dvorni lov. To jih le skrbi. Edino proletarno ljudstvo se je7 ob tej priliki oglasilo. To čuti še človeško in simpatizira z onimi nesrečneži sebi e-naikimi. A kaj hočejo proletarci pomagati, ko se jim skoraj ravno tako godi? S tem, da je to delavsko ljudstvo stopilo na dan vpričo teh zločinov, je pokazalo tudi, kako moralično propadla in gnila je vsa kapitalistična dražba, ki dovoljuje, da se gode v civilizirani Evropi taka grozodejstva. Priprost delavec je tedaj pokazal, da stoji stokrat moralično više in da čuti v sebi vzvišeno človekoljubij e, katerega oni, ki stojijo tako visoko in nad vsemi, ne poznajo.
ZAHVALA.
Skupni odbor za štrajkarje S. S. P. Zveze v Westmoreland o-kraju se tem potom zahvaluje za poslano pomoč in sicer so darovalci sledeči: Šobratje dr. št. 21 v Sublet, Wyo., po 75c, John Jamšek ; po 50c: L. Stopar, Fr. Petač, Filip Kolar; po 25c: J. Dolinar, J. Marold, J. Kolar, J. Keržičnik, J. Friel. Fr. Sades Fr. Oseničnik, Št. Gros. Anton Mekuš, Fr. Kor-že, Jos. Bosti, Fr. Gabrijan, Alojz Gabrijan, Fr. Fište, M. Bezovnik, Jakob Žmaic, Tony Tratnik, Geo. Fošner, Fr. Hlačun; skupno $8.00, poslano na dr. št. 2 v Claridge, Pa.
Bratje dr. št. 71 iz Marianna, Pa., so pa darovali za štrajkarje $2.85. Darovalci sledeči: Anton Jurca, 35c; po 25c: Fr. Sedmi-nek, Jos. Milanič, Fr. Mišjak, J. Sever, Fr. Beniger, Jak. Kokalj, Er. Primožič, Geo. Anžur in J. Srebernak. Denar se je poslal dr. št. 7 v Arona, Pa.
Še enkrat: srčna hvala:
Za odbor: •
M. Brunet, skupni tajnik.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
SV OJ K »-OJI/VI!
T
0
«
?
!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parohrodni in železniški listek C
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAK S ER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
13^ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^

a
8VUJ1 K SVOJIM»
“Ko me vsa zdravil:', katera sem poskušal, niso mogla ozdraviti hudega kašlja in pr hlada, sem kupil Severov Balzam za Pjuča in Tablete zoper Prehlad in Hripo — kmalu sem bil popolnoma o-zdravljen. Brez dvoma je vaš balzam najboljše zdravilo za pljuča in grlo. kar sem jih kdaj rabil To smete natisniti, da bodo vedeli drugi bolniki, kje iskati pomoči.”
Gorenji odstavek je povzet iz pisma, katero je poslal g. George Grega, Hazelton, Pa. tvrdki W. F. Severa Co., ki izdeluje zanesljivi
Severov Balzam za pljuča
Dvoje velikosti : 25c in 50c
Že trideset let je nepresegljiv po izbornosti kot zdravilo čez vsa zdravila za trdovratne, dolgotraj ne kašlje, prehlade, vnetje sapnika, naduho, težavno dihanje, izgubo glasu, vnetieo grla, o-slovski kašelj, nahod in vnetje pljuč, hripavost, in slična obolenja sapnih prebodov.
Pazite, da ne vzamete kacili drugih pripravkov, ki se dostikrat ponujajo na mesto pristnih Severovih Zdravil samo za to, ker donašajo druga manjvredna zdravila prodajalcu več dobička.
Se lahko dobite Severov Almanah in Kažipot do zdravja za leto 1911 Vprašajte svojega lek arnika ali pišite nam.
Zdravniški svet zastonj
W.l	F. S	EV	m CEDAR RAPIDS ERA VO. Iowa
			
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVE!
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tbl, 3889 MAIN

Dobra Unijska GosUlna
S. Stastny
kjer se » dobi
mrzel in gorak prigri-zek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
deiikš Dvorana za druStvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
lepo urejenim kegliščem in »ve-ie Sohoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
17 Blat Island Are. Chicago Ul.
«1
43
43
48
43
4{
m
43
43
43
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
I
m
»
v*
»
g J. J. DVORAK & Co.S
43
43
43	1853-55 Blue Island Ave.
g Telefon Canal 1198.
48
«h
£
£
Zadnji klic k Lurievi veliki požarni razprodaji
Vse cene predmetom so jako znižane in neB ni skoro nič od ognia poškodovano
Posteljne prevlečke. Cele dolžine, z lepim okraski, prej po $1.00 komad, sedaj samo
¡Perilne stvari. Batirane in vredne do 29c malo poškodovane, sedaj jard...........
Satin. — Fin in dvakrat podložen, Srn in druge barve, vreden do 35c, poškodovan, sedaj je jard...........................
Ročne torbice Cela vrsta ženskih usnjenih ročnih torbic do 89e, sedaj komad samo. ..
Beli muslin. Fin muslin, malo poškodo van od dima in vode, sedaj jard samo
Ženske rokavice. Cela vrsta ženskih in dekliških rokavic; volnene in vseh barvah v vrednosti do 50c par, sedaj par..............
Obšitki za obleke. V lepih okraskih, najboljše kvalitete, prej se prodajale po 15c, sedaj jard . . . . I......................
Spodnje oblačila. Velika množina ženskih rujavih spodnjih srajc v vseh velikostih. Prej po 50c komad, sedaj........................
Lepe gardine. Zavese za okna; čiste in do 'brega blaga; prej po $1.50 par, sedaj......
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Napoleonova vojska na pirenejskem polotoku.
Predrznost Napoleonova je bila tolika, da je tujim vladarjem dajal ukaze, kakor podložnikom svojim. Že smo povedali, da je hotel vso Evropo zapreti angleški trgovini. Sporočil je torej tudi portugalski vladi, da mora kar takoj pretrgati vsako občevanje z Angleško. Ravno portugalska pa se je najmanje mogla pokoriti temu saimolastnemu povelju francoskega cesarja, zato ker je z raznimi pogodbami bila do dobrega navezana na Angleže, a ko bi zdaj nagloma pretrgala to staro zavezo, škodovala bi največ sama sebi. Princ Ivan, ki je takrat vladal namesto na umu bolne matere svoje, upiral se je torej odločno kontinentalnemu zaporu. Napoleon je nato dne 13. novembra 1807 razglasil, da je “kraljeva rodbina portugalska jenjala vladati”, ob enem pa je generala Junota 'z vojsko poslal na Portugalsko. Da bi si odprl pot skozi Španjolsko, sporočil je tamošnje-mu ministru, da si boste Francoska in Španjolska delili portugalski plen, in dobil je celo špa-njolskih vojščakov na pomoč. — Portugalska je bila preslaba, da bi se silnim sovražnikom v bran postavila; zato se je kraljeva rodbina z zakladi svojimi na angleških ladij ah odpeljala prek morja v Brazilijo, narod pa se je hote ali nehote ndal v trdo oso-do. V Lisabomu so se sicer vzdignili zoper Francoze, ali ^zastonj; Junot je upor takoj zadušil z vojaško silo, pa vso Portugalsko u-redil, kakor da bi bila francoska pokrajina, v kateri je bil on namestnik cesarja svojega. Napoleon ga je za pjačilo imenoval vojvodo Abranteskega. Ne di se tajiti, da je Junot uvedel marsikatero dobro napravo, ali narod ni hotel sprejemati darov od sovražnikov svojih, ki so ga povrh Se odirali z velikimi davki. Obr-
nil se je na stare zaveznike svoje Angleže in brž ko je od njih dobil potrebne pomoči v novcih in vojščakih, vzdignil se je ter začel prav srečno in uspešno vojskovanje zoper francosko nasilje.
Da bi Francozi Portugalsko delili s Spanj olci, kakor so prej o-betali, na to zdaj niso več mislili, pač pa se je v Napoleonu obudila zelju, ida bi kar vso Španjolsko spravil pod svojo oblast. Tudi Amerika španjolska bi potem bila njegova in mogel bi reči, da pod njiegovim žezlom solnce nikdar ne zahaja. To mn je zdaj vedno rojilo po glavi in ni ga več imel miru, dokler ni segel po nevarni kroni španjolski, akopram so ga zvedeni svetovalci svarili, naj nikar ne razdraži ponosnega
sko republiko, dali so mu častno ime “knez miru”. Takošno povzdigovanje Godoi-a je razdražilo velikaše španjolske, najbolj pa je razkačilo kraljeviča Ferdinan-! da, ki se je bal, da mu ne bi kraljevi ljubljenec naposled tudi prestola vzel. Med očetom in sinom je zavoljo tega nastalo veliko sovraštvo, a meseca oktobra 1807 je Karol IV. dejal kraljeviča Ferdinanda v zapor, baje zato, ker ga je hotel s prestola pahniti. To je obudilo splošno ne-voljo v narodk, ki je dobro vedel, da je vsemu temu kriv “knez miru”, in da je Ferdinand le njega hotel odpraviti z dvora. Kralj je sina svojega zopet izpustil, ali Napoleon je te homatije znal porabiti na svojo korist. — Najprej se je dobrikal mogočnemu Godoi-u in brez ovir so njegove vojske šle skozi Španjolsko na Portugalsko. Kmalu pa je ua sa-
naroda španjolskega. Toda pre- mo Španjolsko poslal kakih sto velika dotedanja sreča je Napoleona čisto omamila, in niti mislil ni, da bi mu kdaj moglo kaj izpodleteti. Res so razmere na Španjolskem bile takošne, da bi človek na prvi pogled sodil, podreti se mora vse skupaj, kakor hitro bi kaka večja sila treščila v . to starodavno državo. .Še bolj je razpor v kraljevi rodovini o-slabljeval državne moč ter predrznega in vladohlepnega cesarja francoskega vzpodbujal, da se m dal odvrniti od nevarnega naklepa svojega.
Tedanji španjolski kralj Karol IV. je bil star in slab, in malo se je zmenil za vladarske stvari, katere je vse prepustil ženi svoji,
Mariji Louisi Parmenski in njenemu ljubljencu ministru Godoi-Don Mamuel de Godoi je bil
u.
sin siromašnega plemenitnika iz Badajoza, a leta 1787 je prišel v kraljevo telesno stražo. Brez potrebne omike in brez zaslug se je ta malopridni človek znal prikupiti kralju in kraljici, ki sta ga obsipala z bogatimi darovi in visokimi častmi, dokler ga nista i-m e no val a prvim ministrom ter mn poverila državno krmilo. Ko je leta 1795 sklenil mir s franco-
tisoč vojščakov, ki so brez ovir posedli najimenitnejše trdnjave. Tolikanj slavljeni “knez miru” si v tej zadregi ni vedel druge pomoči, nego da je z vso kraljevo rodbino hotel bežati v Ameriko, Španjolsko pa prepustiti Napoleonu. Že se je kraljevi dvor v Aranjuezu pripravljal na pot, ali v tem se je dne 17. marca 1808 v Madridu ljudstvo vzdignilo, vlomilo v palačo nevrednega ministra, in ko 'ga je našlo v nekem kotu skritega, hotelo ga je pri tej priči ubiti. Ali dobri kraljevič je sprosil življenje največjemu sovražniku svojemu, rekoč, naj ga sodi pravica. Nato se je dne 19. marca Karol IV. odpovedal kraljevi kroni ter jo prepustil svojemu sinu Ferdinandu, katerega je ljudstvo z velikim navdušenjem pozdravljalo. Mnogi so se nadejali, da bo on državo preporodil in uredil, kakor zahteva novi čas; ali za to je Ferdinand bil preslab, akoravno ni bil brez d!arov. Kriva izreja je zadušila v njem vse boljše kali, in niti on ni znal Španjolske ubraniti Francozov. Ni se ustavil, ko je Murat s francosko vojsko dne 23. marca posedel Madrid, ampak
nadejal se je celo, da bo Napoleon
njega priznal za pravega kralja španjolskega, a ne očeta Karola I|V., ki je zdaj preklical svojo odpoved.
Premeteni Napoleon je sporočil mlademu kralju, da se ne more odločiti na nobeno stran, dokler se do dobrega ne prepriča, kdo ima prav, ali on, ali oče. Obljubil je, da bo v kratkem sam prišel na Španjolsko, a njegov poslanec je nagovarjal Ferdinanda, naj mu gre naproti. Med tem ko se je Murat začasno polastil vladarske oblasti ter jel Španjolsko uredovati po francoskem uzo-ru, ujel se je Ferdinand v nastavljene mu zanjke ter se podal na' pot. Prišedši v Burgos pregovoril ga je francoski poslanec, da je šel še do Vitorije, Tu pa se je vzdignilo razburjeno ljudstvo, razpreglo konje in kar ni dalo, da bi kralj šel dalje v nesrečo svojo. Pa bilo je vse zastonj; neizkušeni Ferdinand je bil čisto zaslepljen in ni si dal ničesar dopovedati od svojih ljudij, ampak slušal je sovražnike svoje ter šel erez mejo v francosko mesto Bayonne. Napoleon se je kar čudil, ko je cul o njegovem prihodu in še bolj se je prevzel; zahteval je kar naravnost, da se Ferdinand njemu na korist odreče kraljevi kroni španjolski. Takošno nesramno zahtevanje je zadelo Ferdinanda kakor strela z vedrega neba, in odločno se mu je uprl. Zdaj so morali priti v Bayonne tudi stari kralj in kraljica ter knez miru, katerega je Murat izpustil iz ječe. Vsi trije so bili presrečni, da so se zopet videli, a Napoleon jih je kar očaral z ljubeznivostjo svojo. Ferdinand je še zmiraj bil trdovraten in ni se hotel odreči kraljevim svojim pravicam; zato pa je stari kralj privolil v vse, kar koli je Napoleon hotel. Rekel je, da se je le prisiljen olpovedal prestolu svojemu; zdaj pa da se svoboden odreka vsem pravicam do evropske in amerikanske Španjolske ter ju dobrovoljno prepušča francoskemu cesarju. Oče in mati sta silila v sina svojega, naj se tudi on odreče, pa za stonj. V tem se Napoleon zadere na-nj : “Princ, ali se odrecite, ali pa Vas dam ustreliti!” Nesrečni Ferdinand se je zdaj hote ali nehote moral udati. Kot ujetnik je živel odslej v francoskem mestu Valencey-ju o Napoleonovi miloščini in ni se menil za to ,kar se je dalje godilo v zapuščeni domovini njegovi. Stari kralj in kraljica sta se pozneje z ljubljencem svojim Go-doi-jem podala v Rim med tem ko je Napoleon na prazni španjolski prestol posadil brata svojega Josipa, dotedanjega kralja neapeljskega, svaka svojega Murata pa poslal za kralja v Neapolj.
Dalj© .¡prihodnjič.
Naznanilo.
Spodaj podpisani tem potom naznanjam vsem članom dr. št. 55 spadajoče k S. S. P. Z. v Broughton, Pa., da sem prevzel tajništvo, ker je prejšnji tajnik odpotoval. Prosim torej, vsa pisma nasloviti na moj naslov.
Opozarjam zajedno vse člane, da redno plačujejo svojo meseč-nino, da zamorem tako vse knjige v redu držati.
Potrudite se tudi Vsi, da pridobite novih članov, da bo kaj napredka pokazati ob koncem leta 1911.
Z bratskim pozdravom,
Jernej Janše, ta j.
Box 185 Broughton, Pa.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
KJE se nahaja moj prijatelj Ivan Peskar? Star 26—27 let. Doma iz vasi Lesa; v Ameriki je že 5 let. Pred dvema letoma sva bila skupno v Clevelandu, O. in pred 1 letom je bil v Joliet, 111. Kedor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi na Louis Zaletel, Box 601, De Pue, Bureau Co., 111.	(2-10-11.)
JOHN NEMETH
Inkorporiran pod zakoni v v državi New York.
KAPITAL: 25.000.00.
Denar se pošilja v staro domovino brzojavnim potom. — Prodaja vozne listke in notarijat.
BRATJE SLOVENCI POZOR!!!
Vsaki dan pošiljate svoje težko prislužene denarje v staro domovino. Ta denar pošiljate skozi razne “ba-nkarje”, kateri se nad’ zaupanem denarju večkrat izpozabijo. Vi pošiljate svoj denar po ljudeh, katerih ne poznate in kateri nimajo tudi po zakonih urejene bančne posle temveč se žive le od nevednosti dragih ljudi.
Takozvani bankarji se spuščajo v razne nevarne spekulacije, kupujejo zemljo in tvegajo Vaš denar in če se jim ne posreči za-puste svoj posel in ljudje pridejo ob svoj denar.
Bratje! Šola uči! Skušenj je že bilo mnogo in v našem interesu je, da vas svarimo, da ne poslušate samohvale takih ljudi. Naša firma nikoli ne špekulira z ljudskim denarjem; mi pošiljamo denar takoj, tudi telegrafičnem potom, na pristojno mesto in vaš denar je v desetih dneh doma.
Bratje Slovenci! Pozor pred ljudmi, katerih ne poznate in ne dopustite več, da se vaš denar tvega v špekulacije. Pošiljajte svoj denar po ljudeh, ki so v zvezi z domačimi denarnimi zavodi in kjer s© denar hitro in brez vseh sitnosti izplača.
Pošiljajte denar le skozi tvrdke, o katerih vsakdo ve, da so poštene. Kadar hočete poslati denarje v kraj, ali kupiti vožnji listek in kadar potrebujete zakon gkega sveta, obrnite se na firmo John Nemeth.
Ta firma obstoja že 30 let v Ameriki in vsi Slovani se obračajo zaupno do nje. *
Pišite po cenik na naslov
John Nenutb,
457 Washington Street, New York, N. Y.
w i •
John Nemeth, predsednik.
Bivši c. kr. konzul, agent.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
IV času dela in jela, spomni se | | na ne-delo in ne-jelo.-^^r |
Zemlja za kmetije, in kmetije §
MISSOURI!	MISSOURI! g
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake a vode, gozd ali deloma posekano, aker od i8—22 nj dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. jjj aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos =■ zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah ^ Ki enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz i? ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- W J/p reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih M» y laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov Ki zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na |tt pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se ¿j Ki mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.	I»
§ F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. §
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Cticagi po ecni od..............
$7.50 do $25.00
C 'kein suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 18S0.
Vsak slovenski delavec naj čita ‘GLAS SVOBODE”