- Založil

L.5chwentner v Ljubljani

K. k. Studienbib!foi*?8k Laifeaeh

(

15300 4

Ko pride večer,
zleti netopir
in išče hrane
do zore

v jutro,
kdsno v noč,
slavček poje
na vso moč.

Ko zatuli
lev na glas,
vse živali
strese mraz.

Na visoki veji
opica stoji,

a šimpanz, veš, njeno
se ime glasi.

Oj, zajček, hoj, hoj,
kaj bode s teboj!

Si v zelju gostil se,
zdaj boš pokoril se.

Bister vrelec
gre čez polje,
Tibice v njetn
vidra kolje.

Krokar, krokar,
črni ptič,
peti ne
čisto

Sneg praši in ledeni,
burja ostro brije —
sivi volk je jezen stric,
kadar glad ga vije.

Koza, divja koza,
to je huda zver,
skače, strmo pleza
kakor sam hudir.

Kozel, kozorog
gre čez skale v skok,
na strme planine
r strela šine.

Lastavica,
mila ptica
gnezdo sezidala,
ga mladičem dala.

Oven, ovca, jagnje,

lepa je družina,
ko se pase zunaj,
bela je planina.

Na jasni planici,
visoki gorici
srnjak se sprehaja
od kraja do kraja.

Na drevesu
drozd sedi
in presladko
žvrgoli.

p?v

■ '

Medved, rjavi medved
se po gorah skriva,
ako sreča ovco,
ne ugre mu živa.

Oj, kalin,
ti zali sin,
ves si pisan,
kot narisan.

Podlasica drobna
zares je hudobna,
če ptičke dobi,
jih koj pomori.

r

Veverica na hrastu
sedi

in se z želodom trdim
gosti.

Solnce sije,
roža klije,
ptica poje,
dete moje!

Oj, strnad, oj, strnad
rumen kožušček nosi,
ko je sneg,
zrna mu

Oj, kraljiček,
droben ptiček,
le zapoj vesel,
rad te bom imel

Črn grobar je krt,
ves prekopije vrt,
da dobi črviča,
to je slastna piča.

Pastarlčlca,

ljuba ptičica,
hodi ob vodici.

Na plen ponoči
lisica gre
in ostre hude

ima zobe.

skače po stezici.