.z- ie- ;a- .v- .D — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOSNI SEKTOR l" e iaa' ivi' .2" ne" 10f oktober 1931 Leto izdaje r I v o'O o ■ ; . -asa- ORGMIZACIJA ZA JUTRI fl?odekt:ORGANIZACIJSKA KONSOLIDACIJA je zaključil s prvim mesecem svo- ■ Na dela. Pred nami ostaja še pet mesecev, v katerih naj bi okrog; 40 klavcev DO AGIS v šestih delovnih.skupinah (TIMIH) v sodelovanju z Za-Nom za.oroduktivmbst Ljubljana izoblikovali predlog reorganizacije 'NAGIS^ ^ f posedanjem delu,., so se ze pokazale smeri in cilji nove organizacije °2iroma bistvene razlike med sedanjim in bodočim stanjem: o- Predvideni bodoči trije TOZD-i bodo postali kolikor toliko zaključene tehnološke produktivne enote ‘ Pripravljalne' in servisne funkcije, ki so sedaj raztresene^po TOZD (hpr. tehnologija, konstrukcija, planiranje), se bodo združile v močnih in učinkovitih centralnih funkcijah DO AGIS, ki bodo delovale po it Proizvodih in tehnologijah v "bistven poudarek se daje na proizvodnjo in pripravo proizvodnje Pse poslovne odločitve se bodo sprejemale s poudarkom na skupnem.interesu; pripravljeni pa so tudi temelji za stalno in kvalitetno koordiniranje dela in odločitev "kvalitetne metode dela bodo zajemale celo DO, ne. samo posamezne TOZD število vodstvenih nivojev je zmanjšano, pri tem pa je upoštevana kon-centracija kadrov na področjih, kjer■so najbolj potrebni . . de javnosti',, .d-^i o in odgovornost bodo z novo organizacijo natančno ;• °Predel jene., , ’ . ' ‘Ndamo se, da je oblikovanje predloga reorganizacije DO AGIS' zahtevno t strokovno delo, Ob polnem angažiranju vseh odgovornih članov projek-^ smo trdno prepričani, da bomo do konca februarja 1986 (ko se izteče ^d-elovanje z Zavodom za produktivnost) izoblikovali učinkovit in pri-Nen organizacijski model. Sledila bo faza javne razprave in šele ta-Nt, Ao bodo razjasnjene vse nejasnosti in.dvomi v učinkovitosti pred-Nane nove organizacije, in ko botiio predlog sprejeli za svoj , bomo pri-Nili k samoupravnemu odločanju. Vabimo tudi vas^ ki ~berete te vrstice, da se aktivno vključite v delo _ projektnih skupin: vprašajte kan'vas zanima, informirajte se, zahtevajte pojasnila, predlagajte svoje zamisli Na podlagi izkušenj v preteklosti smo namreč prepričani, da je mogoče samo z vsestranskim sodelovanjem vseh oblikovati in uresničiti organizacijo za vse o To mora biti naše geslo in vodilo! ,RB PRI DLT JE BILA USTANOVLJENA SEKCIJA INOVATORJEV V četrtek, 3. oktobra 1985 je bil ponovno sklican ustanovni sestanek sekcije inovatorjev pri Društvu ljudske tehnike DO Agis„ Kljub ponovnemu sklicu je bila udeležba na ustanovnem sestanku nezadovoljiva. Ob dilemi, speljati "sestanek ali ne, je obveljalk ugotovitev, da- naj-d^ sekcija šteje toliko članov kolikor jih je priprkvljenih v njej resni0 delati. Po obravnavi in potrditvi poslovnika o delu sekcije je bil 1 jen tudi njen prvi predsednik. Prvi mandat, ki traja eno leto. bp cijo inovatorjev pri DLT vodil Dušan Žnidarič. 'Vksekcijb se lahko''VklJ či vsakdo, ki ga zanima inovatorstvo in ki je, ali pa se včlani v DLT° ' Torej sekcija je ustanovljena, meni pa ostane le to, da jim zaželim čim več uspehov. NASA POT V INOVACIJSKO DRUŽBO__________....................___... "NAŠA ŽELJA JE, DA'SE Z INVENTIVNIM DELOM UKVARJA VSAK DELAVEC" V petek, 4„10.1935 je bilo. že drugič letos v okviru inventivne dejavn0 sti organizirano posvetovanje, ki je tokrat potekalo pod imenom "NASA POT V INOVACIJSKO" DRUŽBO"„ Poudariti moram, da je bila razprava kljub skromni udeležbi živahna 1, . zanimiva. Nanizala, je vrsto problemov, ki ovirajo večji prodor inovac v naš vsakdanjik. Nakazala pa je tui nekatere rešitve„ Predvsem je bil tokrat poudarek k realizaciji dogovorjenih stališč i^. ukrepov, dogovorjenih na prvi "okrogli mizi" spomladi letos. Iz por0? la referenta za inovacijsko dejavnost, je bilo razvidno, da je inventi^ na dejavnost v naši DO v porastu in do danes beležimo že 115 inventi"'7" nih predlogov, ali 6,7 na 100 zaposlenih. Ob tem je seveda pomembno P vedati, da je 'gospodarska korist še doslej dosegla 8-..milijonov dur 9 milijonov planiranih v letošnjem letu.■Izračunavanje dohodka in od. OD °L inovacij najbrž ni lahko« To nam- pove že dejstvo, da je treba pri ^ 4--; ^v.r. n v„„n ^Skratlca, gre za SA* 1 * * * V- - napraviti celi niz■ kalkulacij in analiz .stroškov, kjaj.-o.ojs.o., 7- a. matično spremljanje delovnega naloga pred, ;med in po uveljavljeni j ciji. To je seveda zelo široka problematika. Predvsem pravilnikov s pomočjo katerih urejamo' to področje„ Pri tem je pomembno povedati se.s to, da bi morali imeti jasno opredeljeno in seveda kasneje na plačil^ listu razvidno, koliko OD izhaja prav iz inovacij. To je iz tistega c naše dejavnosti,ki je izven naših delovnih obveznosti. -5 5 k k o "it -j k k 'tavedati se namreč moramo, da' je finančni učinek inovacije še največja ^tivacija za pospeševanje oziroma popularizacijo» J^sno pa je, da se ta korist vedno ne da lahko izračunati oziroma se ko-le sluti, ali z drugimi "besedami, z inovacijo smo lahko dosegli ^aliteto, ki nam je omogočila boljši plasma izdelkov. aC' ao y. /.srednjeročnem planu razvoja smo ti tudi zapisali, da v prihodnje že--d©o imeti 20 predlogov na 100 zaposlenih, oziroma da bo vsak delavec,, ^poslen na delih in opravilih za katere se zahteva visoka oziroma viš-izobrazba, moral podati letno vsaj en inventivni predlog« Ob tem bi ^veda lahko kdo pomislil, da ni sposoben svoj inventivni predlog tudi ;ehnično opremiti, To pomeni izrisati ali predlagati vso spremno doku-'‘6btacijo, ki je za to potrebna, Tu je zadeva popolnoma jasna, kajti Rokovne službe so dolžne predlagatelju inventivnega predloga pomaga-^ s ciljem čimprejšnje realizacije inventivnega'predloga,• ^oblemov je veliko, rešitev pa je le v tem, da bo naše- delo in misel-L°st postala inventivnost. Za prehod v inventivno družbo--ni bližnjice, /?Pak dokaj težavna pot in pa dejstvo, da vse, kar delamo zdaj, mora '/ti boljše od tega kar smo delali včeraj, To je tisto kar želimo!' In 0 aiora biti v bodoče na^š stil dela. '5cembra bo okrogla miza na temo INOVACIJA V ADMINISTRACIJI "ep -lei, da je tema dovolj zanimiva in da bo udeležba tudi temu primerna. M, Bračun nadomestil od za invalide poslej kvartalnoi ^OMESTILA OD za invalide II, in III, kategorije in za delavce s spre-c/jeno delazmožnostjo se bo poslej obračunavala kvartalno, Razlog za s/sen sklep odbora^za spremljanje sistema delitve dohodka in OD je več t jasen in upravičen. Doslej so se nadomestila poračunavala enkrat hho, kar pa je v današnji stopnji inflacije nesprejemljivo. V tem smi-■;u pa se bodo tudi podale in vnesle pripombe k SaS o skupnih osnovah berilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke, ki bo te dni dan. Javno razpravo, o čemer bomo še posebej poročali. M. " ^)ITI ALI NE KADITI, TO BO POSLEJ VPRAŠANJE ... //ko bi rekli, da se je zadnje čase vsaj enkrat možno pokadilo, in si~ , 1 takrat, ko se je začelo govoriti okoli osnutka novega republiškega Z/pka o varstvu pri delu. Ta bo namreč prepovedal kajenje na delovnih •e" sestankih, zborovanjih, drugih prireditvah in javnih prevoznih -gv S'stvih * * • Se 113111 ? nekadilcem, obetajo bolj zdravi časi? .-5; ■ jgkor pa bi na to temo bilo zanimivo slišati kadilce in nekadij.ce. ' 5 /i imajo dovolj tehtne argumente za svoje trditve. Prvi predvsem to, ^ :5.si cigarete kupujejo sami, da so se le-ti podražili za čez "normalne" ,\0- Tk6^ Cena jabok-je od 60 do 100 din. Mesec oktober je tudi mesec občnih zborov 00S TOZD in DSSS. Dokončno_ so dogovorjeni tudi d.dtumi izpeljave občnih zborov. Ker menimo, da .bi bilo prav, da bi se občnih zborov udeležilo čim več zaposlenih, tudi n6' tem mestu objavljamo datume: AVTOOPREMA - TAP 11.10. velika jedninica PRECIZNA MEHANIKA 11.10. jedilnica, na Bregu DELOVNA SKUPNOST SK. SLUŽB 18.10. velika jedilnica KOVINSKA OBDELAVA 18.10. mala jedilnica SERVIS MOTORNIH VOZIL 25.10. mala jedilnica ORODJARNA 25.10. velika jedilnica VELIKA OPREMA 25.10. jedilnica na Bregu VZDRŽEVANJE 30.10. velika jedilnica KOMERCIALA 30.10. mala jedilnica VZMETARNA 25.10. na Forminu KONFERENCA SINDIKATA DO 15.11. velika jedilnica. Brez dvoma je bočni zbor sindikata pravo mesto za reševanje med letoik nakopičenih problemov, s ciljem skupnega reševanja. Sindikat, to smo -vsi, prav zato ne bi smelo biti slabe udeležbe na sindikalnih obČnin^ zborih, kjer bomo volili novo vodstvo sindikata in načrtovali nalog6 prihodnje. ,^£iv:4 . ^noyp_i l,0VLJENA IZLETNIŠKA SKUPNOST DELAVCEV DSSS ■Po spoznavanju naravnih lepot, ogledu kulturnih znamenitosti in ^da še kaj je vodilo delavce DSSS, da so začeli razmišljati o usta--izletniške skupnosti, s katero "bi nam lilo omogočeno na prijet-in organiziran na-čin potovati po domovini in po možnosti tudi v Pobuda je s časom dobivala vse konkretnejše oblike in prišlo je pjleč,- da je ■pristopno izjavo in s tem obveznost, da -se jim z ok-či®: izplačilom OD začne odtegovati 1 =000. din mesečno, podpisalo cca Mov. Da bi bili člani, pa tudi 'ostali, bolje seznanjeni z dejav--Skupnosti, so bila v ta namen izdelana pravila izletniške skupno-^ jih objavljamo: .... |. j . 1, člen 3°st ima namen organizirati izlete za svoje člane doma in v tujini» 2. člen ■ ■ :lse organizirata dva izleta, nravi lom a eden v Jugoslaviji, drugi pa ,jlPi. gj, | 3'očlen i ',skupnosti mesečno odvajajo dogovorjeni znesek na skupno hranilno ij^o, ki jo o tvori blagajnik skupnosti „ Blagajnik vodi evidenco o d« ^ v blagajni in deležih posameznih članov. i sv s 4, člen 1 ' , Izmed sebe izvolijo blagajnika in koordinatorja, Pzletov. ki skrbita za iz- le \ ; . 5o člen suvereno razpolaga s svojim deležem združenega denarja. Če j ^igne svoja vlogo, se mu obresti ne obračunavajo. Obresti se up o ' za skupne potrebe, :v- ... a i 6, člen 1 odločijo za izlet najmanj 2 meseca pred izletom. Na sestanku |°Vorijo tudi o možnem povečanju mesečnega zneska, v Nemotenega poteka delovnega procesa se izleti organizirajo pravi-^ vikendih oz, državnih ali republiških praznikih, 7, člen N v 1 ^tevilo udeležencev za konkreten izlet že določeno, je možna odpo-v Zaradi izrednih dogodkov (bolezen, smrtni primer, neodložljiva č8- haloga, višja sila)„ Možna pa je zamenjava. Prosta mesta v pre-V sredstvu se ponudijo ostalim delavcem DSSS oz, DO in družinskim elanov sku-.pnosti, B,M, 2AHVALA ^b boleči izgubi očeta Stanka VIDOVIČA se Zahvaljujem sodelavcem DO AGIS za izrečena Sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti Stanko Vidovič ALKOHOLIZEM - 'UITICEVALEC DRUŽIN Začenjamo s serijo Člankov, ki .M vas naj v kratki, ciljani, enostf^ obliki povedali oimveč o najmnožičnejši omami Slovencev in tudi eni množičnejših.omam nasploh v svetu. Približuje .se mesec"boja~ proti alkoholizmu". Vsako leto v novembrt kajo določene aktivriošti v vseh naših občinah, ki jih 'običajno vodil, občinski koordinacijski odbori za boj proti alkoholizmu in narkom311, , v sodelovanju z 00 Rdečepa križa Slovenije', Tudi v Ptuju smo aktiv0 tem področju in se pripravljajo aktivnosti za letošnji november! Da pa ne bi samo čakali križem rok na to, kaj nam bodo pripravili-Si, sem se odločil, da vas v prijetni obliki kviza seznanim z ..neka rimi temeljnimi spoznanji o alkoholni odvisnosti Zl Pred alkoholizmom je varnih vse^a 4-"% prebivalstva Jugoslavije i-n3i ki na kakršenkoli način morda ijm so izključno abstinenti. Vsi pa še v tako neznatnih količinah, uživajo etilni -- . alkohol, so kot čl^ činske skupine takozvanih zmernih pivcev (preko 80 % prebivalcev; večni nevarnosti, da nekoč postanejo alkoholiki. In kaj se dogaja z alkoholiki? ULC' 0 tej in številnih drugih dilemah v zvezi z alkoho-lizrnom se bomo ^ j_z nili v kvizu, ki ga je v celoti pripravil Rdeči križ Slovenije in -°loČ nekaterimi dopolnitvami začenjamo objavilati danes, .pUp . ' . tog g Kot vsak kviz, ima tudi naš vprašanja in odgovore, L Pa začnimo s prvim vprašanjem: |lZ ^ ir 4_ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ m ^ -,ti__;_^-u J J l _j_y __n_-<_o ^ 2rQj Katere dežele v Evropi porabijo največ alkohola? Odgovor: Med največjimi potrošniki alko.hola je Francija, kjer Mes- 22 litrov alkohola na prebivalca, sledi ji Italija z 18 litri 5isVa .kPla' alkohola na prebivalca, za njo pa je Jugoslavija s 15 litri alkobok^Mom prebivalca letno (15 litrov čistega alkohola pomeni približno ^e, ■'.ri n fl 'l „ TAndAT1 -nn-h-rn.č-i "FP-nAnr-Z ta Aid nlm-nnn 00 1 i"-h-no-tr lo r>V-r>nn- O 8 ll M1" iz vo-^vo. xcvixu X,-L^ -LJ- U V