PLANINSKI VESTNIK
SLIKAR FRANCE KREUZER V GRADU GRIMŠČE NA BLEDU
TOPEL POGLED NA GORE
DRAGICA MANFREDA
Stoletnici organiziranega planinstva se je na slikarskem platnu odzval priljubljen slikar planinskih motivov France Kreuzer s Koroške Bele. Svoje najnovejše motive je razstavil v galeriji gradu Grimšče na Bledu, že v nekaj dneh pa je bila celotna razstava z 18 gorskimi podobami prodana in je najbrž te dni že na poti v Avstralijo, Tam naj bi spominjala naše rojake na najlepše slovenske kotičke, še lepše zato, ker so nastali pod umetniškimi rokami slikarja, ki je uveljavil povsem novo slikarsko tehniko, s katero so sicer mrzle gore dobesedno za-žarele.
Medtem ko je v preteklosti slikar najraje slikal v olju in akvarelu, se mu je zdelo, da te barve ne izražajo razpoloženja, ki ga planinec občuti med pohajanjem v gorah; »Barvni toni nikakor niso bili točno to, kar sem v gorah videl,« pravi slikar In vnet občudovalec gora France Kreuzer. »Nekaj sem želel svojim slikam še vdihniti, morda tisto razpoloženje, ki ga v dolini ne občutiš tako elementarno kot v gori. Poskušal sem to in ono in na koncu mi je uspelo odkriti barvne tone, ki so bili tisti pravi, tehnika, ki sem jo s tem razvil, pa je bila povsem nova." Tako vseh 18 umetniških slik Zgornje Krme, Vršiča, Triglava, Jalovca, Debele peči. Bohinjskih vratc. Sedmerih jezer, Škrlatice in drugih slovenskih lepot zažari s stene v posebnih toplo rjavih tonih, kot bi jih še zadnjič obsijalo zahajajoče sonce. Slikar je zanje uporabil barvo za les lesol, klobučevino in konico najdebe-lejšega flomastra, slike pa dajejo vtis starih fotografij. Zanje in za to tehniko so mu čestitali mnogi naši slikarji, čeprav, kot pravi napol v
France Kreuzer v pogovoru s kolegom In prijateljem akademskim slikarjem Jako Torkarjem 2 Jesenic
France Kreuzer: Moja gora
šali, so bili tudi takšni, ki so si želeli avtorstvo te slikarske inovacije kar prilastiti. Seveda je ta danes že 83-ietni slikar tudi s temi problemi kar sam opravil.
Slikarska prizadevanja Franceta Kreuzerja so sicer tesno povezana z razvojem likovne dejavnosti v severozahodnem koncu Gorenjske, predvsem Jesenic Vseskozi je povezan s člani Likovnega kluba Dolik na Jesenicah, katerega soustanovitelj je bil po končani drugi svetovni vojni. Z njim ni sodeloval le kot slikar, marveč tudi kot organizator številnih Dolikovih likovnih prireditev, razstav in kolonij, med 1955. in 1963. letom pa je bil tudi njegov predsednik. V njegovem bogatem slikarskem opusu je zbrano
PLANINSKI VESTNIK
nepregledno število olj, akvarelov, risb, France Kreuzer pa je znan tudi po svojih kaligrafskth sposobnostih, saj velja za izvrstnega oblikovalca najrazličnejših priznanj, spominskih listin in drugih dokumentov.
«Najbolj me vse življenje privlači voda,« nam je ob koncu pogovora zaupal sogovornik. ■■Vedno
sem imel občutek, da voda pripoveduje, zato bi rad z videokamero posnel tako njen tek kot njen zvok. Morda bom na filmu ujel še kaj več.« pravi naš slikar, ki želi še letos govorico gorskih rek in potokov spraviti na slikarsko platno. Morda prav tako prepričljivo, kot mu je to uspelo z gorskimi motivi v toplih in optimističnih razpoloženjskih tonih.
PROSTRANA BELA POBOČJA ROŽ, KI JIH POZNAMO KOT NARCISE
KARAVANSKE KLJUCAVNICE
NAO A PHAPROTN1K
»V poslednjih letih mi je prešlo v navado, da sem jo obiskoval na telovo... Kljub lepemu, toplemu vremenu zgodnjega poletja je bilo videti, da je zgoraj zapadel svež sneg, kajti zelena pobočja so bila kot s sladkorjem posuta... Množice belih narcis $o pokrivale vse gorske travnike, narcise tako lepe in v tolikšnih množinah, da še nikoli in nikjer nisem videl kake cvetice prevladovati tako obilno. Narcise brez kraja, narcise vsepovsod... Vzpenjal sem se na pravo pravcato narcisno goro. Jaz pa sem prihajal skozi bele narcisne vrtove na vrh Golice od telovega do telovega, iz leta v leto, kot na božjo pot k cvetnemu oltarju. Prepoln pobožnih spominov sem z njega poslušal in zrl v deželo svojih očetov.«
J. Kugy, Iz življenja gornika
Tako kot Julius Kugy so že desetletja in desetletja na goliške travnate vesine in na rovte nad Jesenicami romali planinci. Še vedno v maju in začetku junija prihajajo množice in njihovo občudovanje belih preprog je prav tako otroško preprosto kot nekdaj. S ključavnicami žive domačini, občudovali so jih tudi naravoslovci, ki so botanizirali v tem delu Karavank, o njih so pisati v planinskih spisih In v leposlovnih delih.
Tone Wraber je v knjižici »Rastline od Krasa do morja« zapisal, da je »skoraj moteča zakoreninjena predstava o bedenicl kot značilni rastlini karavanških rovtov«. Hkrati pa je to ve, likokrat vse. kar mnogi o narcisi vedo, S ključavnicami sem se srečala že na osnovnošolskih izletih. Iz tistih časov se je ohranila rahlo zabrisana gasilska stika našega razreda. Sram me je priznati, vendar smo vsi imeli v rokah velike šopke narcis. V študentskih letih sem nanje gledala že z očmi bodoče bota-ničarke. V zadnjih letih, ko se spet ukvarjam s karavanškim rastlinstvom in z zgodovino botaničnega raziskovanja pri nas, pa se tej vrsti nisem mogla izogniti. Zanimivo je, da je herba-rijskih primerkov zelo malo, med nahajališči je
največkrat navajana Golica In senožeti od Javorniškega Rovta do Hruške planine. Prehodila sem rovte in vrhove od Seče do (Dovške) Babe, brskala po stari strokovni botanični literaturi in planinskih vodnikih in spraševala domačine. Kar zajeten šop različnih, ne samo botaničnih podatkov se je nakopičit v posebni mapi.
NARCIS IZ GRŠKE MITOLOGIJE
Narcis je bit sin nimfe Liriope in rečnega boga Kefisa. Bil je zelo lep, »vendar pod nežno lepoto se krila je trda oholost«. Boginja ljubezni Afrodita ga je kaznovala. Zaljubil se je v zrcalno podobo samega sebe, kot jo je videl na vodni gladini. Po eni različici se je v obupu sam usmrtil in iz njegove krvi je zrasla narcisa. Po drugi različici, ki jo v Metamorfozah opeva Publij Ovidij Naso, pa je v tej ljubezni nesrečni mladenič koprnel in medlet:
»Glavo nemočno Narcis povesil je v travo zeleno, smrt mu oči je zatisnila, lastne lepote pijane.«
»toda telo je izginilo; našle namesto telesa
cvet so rumen, ki čašo obkrožajo beli mu listi.«
SI STE MATI K A IN RAZŠIRJENOST NARCIS
Brez nekoliko suhoparnih podatkov iz takso-nomije ne gre. Rod narcisov (Narcissus) spada v družino narcisovk (Amaryliidaceae). Ime izhaja iz grške besede narkao, kar pomeni omamiti. Rod je sredozemski oziroma sub-mediteransko-montanski. Tudi razširjenost 30 taksonov, ki jih navaja Evropska flora, je pretežno mediteranska.
Zaradi gojenja in križanja različnih vrst so težave pri določevanju posameznih taksonov precej velike, sistematski položaj pri nekaterih še ni docela jasen, vrste so lahko zelo variabilne.
Našo narciso lahko uvrstimo v podvrsto Narcissus poeticus subsp. radiiflorus. Cvetni listi so
33