ERIŠKA DOMOVINA

AM6RIGM IN SPIRIT FORCIGN IN UNGUAGC ONLY
SIOVCNIAN HORNING NGWSPAPCR
LETO L. - VOL L
Vesti
IZ SLOVEHIJE
v
DE. ANTON JEHART UMRL. gore peljejo st<pe iz Titovega ra •kr	• ..	•!« in .. »-.aVol 7annrlnp Ttlvrnnp. nfn
- V, bolnišnici v Mariboru je umrl dne 18. marca 1948 upokojeni bogoslovni profesor dr. Anton Jehart. Doma je bil pri sv. Lovrencu na Pohorju. Kot sin kmečkih staršev se je rodil 24. junija 1881; študiral je v Mariboru, duhovnik je postal leta 1905, doktorat je položil na Dunaju. Kaplanoval je pri sv. Jurije ob južni železnici, v Sta-
ja v pekel zapadne Evrope, najprej na Koroško, potem pa dalje v svet. Vedno se dobi nekaj ljudi, ki so pomagali beguncem iz paradiža. Njeni angeli, ki varujejo izhod iz komunističnega zemeljskega paradiža, so tam na-
Griki minister je bil 1 umorjen pri zavratnem napadu komunista
Vlada je dognala, da so imeli komunisti namen pomoriti tri ministre
Atene. — V soboto je bil izvršen v Atenah atendat na justi-flnega ministra Christos La-das-a. Vlada ima v rokah pismo
šli domačine in Hrvate, ki so nekega bivšega komunista, ki spravljali ljudi čez mejo. Pri pravi, da so imeli komunisti na-tem so po poročilih Ozne dajali men v soboto umoriti tri mim-; tujcem tudi poročila o razmerah 'stre; premierja Sophouhsa ter
Volivni prostori so danes odprti od 7:30 do 7:30
Prej, ko snw imeli še standard čas, so bili volivni prostori odprti od 6:30 zj. do 6:SO zvečer. 'Zdaj pa, ko imamo hitrejši čas, so odprti volivni prostori od 7:SO zjutraj do 7:30 zvečer. Država Ohio' namreč ne prizna novejšega ali hi trejšega časa v svojem poslovanju.
Nasprotuje plačilu pokojnine unijskim premogarjem
Zastopnik premogovnih družb trdi, da je plačilo pokojnine nepostavno
Washington. — Van Horn, zastopnik lastnikov premogovnikov je naročil bankam, naj ne i dovolijo denarja iz pokojninske-1 ga sklada. Ta sklad znaša $34,-000,000 in sicer ga ima National
Viharji so divjali po Osrednjem zapadu
V soboto, nedeljo in včeraj so divjali viharji po Oklahomi, Kansas, Texas, Missouri, Kentucky, Illinois in West Virginiji. Smrtnih žrtev je do-
Sr;“i f&teaafeww: s CARINI VSE
' _______ 000,000 in sicer ga ima national
I IflflCI A1/1 I A Savings & Trust Co. v Washing-JUvvJLM V IJH tonu $33,000,000, Central Na-
profesor na bogoslovnem učilišču je predaval o svetlin pismu.. Strokovnjak je bil zlasti za orientalske jezike; Dvakrat je potoval po Sveti deželi ter drugih vzhodnih pokrajinah in je svoje znanstvene izsledke popisoval v knjigi “Iz Kaire v Bagdad” Govoril je mnogo evropejskih jezikov, iz katerih je tudi rad prestavljal v slovenščino.
JANEZ LANGERHOLC, ŽUPNIK V POKOJU, je odšel po zasluženo plačilo 15. marca 1948 v Šmihelu pri Novem mestu. Rojen je bil 20. dec. 1880 v župniji Stara Loka. V mašnika je bil posvečen 12. julija 1906. Mnogo let je bil župnik v Stranjah nad Kamnikom, odkoder so ga pregnali leta 1941 nemški okupatorji, živel je potem več ' Stični na Dolenjskem,
veliki grehi pod komunističnim da napad so izvršili samo na
režimom. Sodišče v Celju je ob- slednjega.	m	m
sodilo v soboto 3. aprila na smrt Ladas je bil justični minister, IT	AMEDIIfL
štiri osebe; Robnik Rok, kmet iz ki je z vso energijo preganjal !■	JUWHš»»ll*Ei
Solčave, Riga Miha iz Libije pri komuniste. Od septembra je	----
Mozirju, Marija Mihaljovič iz odobril že 125 smrtnih kazni. £a vge poslani) V paketih' van nur,‘ JC Zagreba in Nastran Marija, ho-. Napad je izvršil neki 22 let	• zdai nlačati ca- Potem’ko ata 8“ato,r Bridges in
telirka v Solčavi. Druge osebe j^ri tovarniški delavec, ki je ,	-	John Lewis sklenila, da bosta
so dobile kazni od 17 let navzdol, pridal da je komunist in da! nno	[začela nakazovati pokojnino pre-
“PROTILJUDSKI ELEMEN- mu je bila odkazana naloga, da od L aprila naprej je v Ju„ mogarjem iz tega sklada. Ta , „ i---------„„ [umor. ministra,	I g03iaviji y]adna odredba, da se sklad upravli‘J0 VS1 tnle ln S1'
tional Bank v Clevelandu pa $1,-
1000,000.
| Van Horn trdi, da je plačilo pokojnine nepostavno in če bo-I do banke unovčile čeke, da bodo to storile na svoj riziko.
Van Horn je posvaril banke
TI." — Vsi imenovani so seveda (Dalje na 3. strani)
------o-----
Arabske armade so invadirale Palestino na severu in jugu
Anglija hiti v Sveto deželo s tanki in topovi da ustavi klanje
liv/ii luamuva***	gumaviji v iuuiiu vwavuuut	oc
Minister Ladas je bil v cer- mora plačati carino od vsega kvi pri jutranjih opravilih za blaga, ki pride iz Amerike. Tisti velikonočne praznike. V nedeljo torej, ki prejmejo od svojcev iz so namreč pravoslavni prazno- Amerike paket, morajo plačati vali veliko noč in vsi uradi so bi- carino, predno dobijo paket na li zaprti od petka do pondeljka. pošti. Plačati je treba za vse, Ko je prišel minister iz cer- za staro blago, za novo, za živila in sploh vse.
čiitali smo pisma iz stare do movine, v katerih pišejo ljudje Ici granate so’zadeli ministra na svojcem v Ameriko, naj jim ne
glavo. Dva nolicista sta takoj pošiljajo več paketov,
kve in se je vsedel v svoj avto, je vrgel napadalec ročno granato skozi zadnje okno avta. Drob-
cer zastopa Lewis premogarje,
Van Hom lastnike premogovnikov, senator Bridges je bil pa imenovan za publiko.
Oba, Lewis in Bridge sta od-glasovala, da se začne plačevati po $100 mesečno pokojnine premogarjem, ki so stari 62 let ali več in ki ne delajo v premogovnikih že od 28. maja 1946.
Razne drobne novic« b Clevelanda b ta okolica
V bolnišnici—
Prošli teden je bil odpeljan v
zdaj javljenih 19, ranjenih pa St. Lukes bolnišnico poznani roje bilo na stotine oseb.	I jak Frank Pugelj iz 10724 Ply-
V Clarksburg, W. Va., je'mouth Ave. Garfield Heights, vihar razdejal 200 hiš in ka-jo. Obiski še niso dovoljeni, ker kih 500 oseb je brez strehe, je še vedno v opasnem položaju. Neka priča pripoveduje, da je j Vsi mu želimo, da bi se mu kma-z lastnimi očmi videla, kako je[lu obrnilo na bolje, vihar pograbil skupino hiš na i prijazen obisk— nekem hribu v West Virginijij Včeraj se je mudil v Cleve-ter jih nesel kot peresca čez landu Rev. Vital Vodušek iz San dolino in jih treščil ob drug Francisca, Cah Popoldne se je hrib.	! odpeljal že naprej v Pittsburgh,
Vihar je začel v Oklahomi pa. ter nato divjal proti vzhodu. Smrt v domovini—
Preko južne Ohio je ruval dre- Johanna Jert iz 18215 Hiller vje in odkril nekaj streh, nato Ave. je prejela iz domovine ža-
pa udaril v West Virginijo.
lostno vest, da ji je 2. aprila j umrla mati Ivana Smerke. Stari j so bili 84 let. Doma sc bili iz 'vasi Gomila, pošta Mirna. Tu-| kaj zapuščajo hčer Johanno, v ■Pueblo, Colo. pa hčeri Molly Jer-j šin in Mary Mihelič. Za pokoj-Ino mater je bila darovana danes ob 8:30 v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. Naj jim bo lahka domača gruda.
Nove bančne ure—
Clevelandske banke bodo imele od 14. maja naprej nove ban-
Zapadni zavezniki so zavrnili zahteve Jugoslavije
Odbita je zahteva po Koroški in odškodnini, kakor sklenjeno v Moskvi
London. — Zed. države, An-1
glija in Francija so zavrnile za- j’	.......	. .
htevo Jugoslavije za Koroško in Icne “re °b **,h	Slrer f 0
vojno odškodnino. Zastopnik*,ziiprle °b f*0, watt* I*«
| treh zapadnih zaveznikov so

govo poljudno pisano berilo.
DR. HERBERT SOUVAN, državni pravobranilec v pokoju, ’"se je preselil v večnost v Ljubljani 30. marca in bil tam pokopan.
DR. MILAN PAPEŽ, zdravstveni nadsvetnik v pokoju, se je poslovil od tega sveta v Ljubljani 30. marca.
Y	HORJULU NAD LJUBLJANO je zapustil dolino solz Anton Čepon, posestnik, 1. aprila letos v visoki starosti 84 let.
V	VELIKIH LAŠČAH je za vedno zatisnil oči organist Anton Brejc 1. aprila 1948.
ŠTIRI SMRTNE OBSODBE V CELJU. — V Solčavi so tudi našli zločince. Kjer titovska ljudska oblast išče, tudi najde. Solčava je na meji in tam čez
Tri na dan
vzel slaščice in jih jedel. Pravijo, da je bila to zanj največja pokora, toda ženskam se ne kaže zameriti pred volitvami, sili vrag muhe... saj veste.
t •	*
Kakor mora imeti vsaka armada poveljnike, tako mora imeti vsaka politična organizacija
Jeruzalem. — Regularne arabske armade so vdrle v Palestino na severu in jugu, tako zatrjujejo židovski in arabski viri. Sirija, Lebanon in Egipt so poslale močne vojaške formacije čez svoje meje. Tudi iz Saudi Arabije, Transjordanije in Iraka se poroča, da so ukazale četam v Palestino, da udarijo na Žide.'
Zanesljivi viri trdijo, da je prestopila armada že v petek večer mejo v Palestino. Depeše iz Damaska poročajo, da je kralj Abdullah ukazal šestim arabskim državam, naj pošljejo armade v Palestino. *
Anglija, ki je že prej izjavila, da se bo zoprstavila vsaki invaziji v Palestino pred 15. majem, dokler ima mandat na deželo, je ukazala oklepnim četam iz otoka Cipra in Malte v Sredozemlju v Palestino, da prepreči klanje med Arabci in Židi.
Anglija je poslala v Jeruzalem ojačenja ter s tem prisilila, da prenehali boji med Arabci in Židi. Angleške vojaške oblasti imajo zdaj Jeruzalem v popolni oblasti, da lahko prisilijo obe
dve granati. Druga se ni raz tela, tretja je pa ubila nekega' policista ter ranila napadalca sar mega in nekaj drugih oseb. Ministra so naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali, toda ga niso mogli ohraniti pri življenju.
Ladas je bil voditejl liberalne stranke, ki se je pridružila vladi. Radi tega so komunisti sklenili, da se maščujejo nad liberalci in so tri “obsodili” na smrt.
7	.......PgBBf
DAJ BRAT. DAJ SUTRA. SPOMNI SI BK5CNCIV 8 KAKIM DOLARJIH
ženske, ki občudujejo senatorja Tafta, so hitele na njegove shode, da ga slišijo. Mnoge so se hotele izkazati s tem, da so mu doma spekle razne slaščice in mu jih prinesle. Senator je stranki k miru vsaj do 15. ma-
taska unija je ponudila klavnicam nanjio zahtevo
Unija je pripravljena sprejeti 9 centov na uro višje mezde
ja, dokler je Palestina pod an gleško oblastjo.
Angleška letala so dopeljala ojačenja z otoka Cipra, kjer imajo Angleži pod nadzorstvom 30,000 Židov, ki so se hoteli vti. hotapiti v Palestino.
Ko so dospele nove angleške čete v pristanišče Haifo, so jih
svoje voditelje. Nekateri jim Židje veselo pozdravljali kot re-
pravijo: politični bossi, ki jih slikajo kot kakšne zmaje z devetimi glavami. Ampak za volitve so pa za kandidate kot mana z nebes. Zato pa pravimo, da je politika pocestna vlačuga, ki ji ni zaupati.
• » *
Nek časopis v Texasu prerokuje, da bo senator Taft zmagal za predsednika. Toda časopis je pozabil povedati, če bo zmagal Taft samo v Texasu, ali tudi kje drugje.
šitelje. Boje se namreč arabske ofenzive, ki jim preti iz vseh sosednih arabskih dežel. Arabci so odločeni poplaviti g svojimi četami vso Palestino, čim se
Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik Ustje opazi
Chicago. — Ralph Helstein, predsednik unijskih mesrajev (CIO), ki so na stavki pri klavnicah, je izjavil, da bi bila unija pripravljena sprejeti 9 centov priboljška pri mezdi za.delavce, ako klavnice obljubijo, da bodo znižale ceno mesu.
Klavnice so ponudile delavcem 9 centov več na uro še predno so šli na stavko. Unija je to ponudbo zavrnila ip zahtevala 29 centov več na uro.
Stavka je zdaj od 16. marca pri štirih velemesnicah, Armour, Swift, Wilson in Cudahy in pri nekaj neodvisnih. Unija zdaj pravi, da če ne bo prišlo do poravnave, da bo sklicala stavko
kil blaga v paketu 2,000 dinar-1 jev, to je 40 lameriških dolarjev. Težko, da bi bilo blago v paketu toliko vredno.
Najbrže je za vsake vrste blaga drugačna vsota carine.
Neko pismo iz Ljubljane govori svojcem v Ameriki, da leži v vladnih skladiščih na tisoče paketov iz Amerike, ker ljud-1 je nimajo denarja, da b; plačali za carino. Vladni uradniki pravijo, da takih paketov ne bodo poslali nazaj v Ameriko, ampak jih bodo izročili Rdečemu križu, ali kam.
Torej kdor bo poslal še pakete domov, naj bo prej gotov, če imajo njegovi domači denar, da bodo plačali carino za paket.
Torej res ni vredno več pošiljati domov paketov, ker kdor i-ma denar, da lahko plača tako visoko carino, ne potrebuje da-rij iz Amerike. Tako vse kaže. Ljudje v Ameriki pa tudi ne pobirajo denarja po cesti, da bi toliko žrtvovali za pošiljke domov, pa ki še ne vedo, če bodo poslano tam dobili ali ne.
Kaj je dovedlo Titovo vlado do tega koraka, ne vemo. Toda naj bo že kar koli, je taka odred ba največji zločin nad narodom, o katerem vemo, da je sestradan in nag, pa mu ne dovolijo dobiti niti najpotrebnejših stvari zastonj iz Amerike. To bo najbrže zopet eno tistih dejanj — svoboda narodu.
UUIUL1| CC Jv J/J«
ikoj-
nine postavno ali ne. Zato je posvaril’ banke, naj ne vnovčijo čekov, dokler ne reši te zadeve) federalna sodnija, na katero se je Van Horn že obrnil.
•Inski parlament je odobril pogodbo z Rusijo
Helsinki. — Finski parlament je z 157 proti 11 glasovom odo-'dei Koroške lahko mirno živi v
umaknejo Angleži, kar je določe- tudi -pri drugih neodvisnih in no za 14. maja ponoči, ako Zve- manjših klavnicah, za narodov Med tem ne sklene Gori omenjene štiri velemesni-kaj drugega?	ce so dale uniji ultimat, da če se
delavci do gotovega roka ne vrnejo nazaj na delo, da ne bodo več sprejeti nazaj. Wilson je postavil rok do včeraj, ostale tri pa do 10. maja.
sodnija je odločila, da se potom sodnije ne more preprečiti zamorcem kupiti hiše in se naseliti med bele ljudi. Dokler taka zadeva ne pride na sodnijo, je vsak tak sporazum veljaven. Ako pa hoče kdo prodati zamorcu hišo v beli našel-
preprečiti potom sodnij, ne fe-
priznajo južno Koroško Jugoslaviji in določijo, da ji plača Avstrija $150,000,000 vojne odškodnine.
Samuel Reber, zastopnik Zed. držav, je zavrnil zahtevo Jugoslavije z izjavo, da je plebiscit leta 1920 pokazal, da hočejo prebivalci dotičnega dela Koroške ostati pri Avstriji in da ni vrjet-no, da bi se od tedaj premislili.
Dogodki med 1920 in 1938 $o dokazali, je rekel Reber ,da ta^tetkaštorkUalnTinTp^

Clair Ave. in Waterloo Rd. bo poslovala kot dozdaj ob petkih, namreč: zapre ob 2:80 popoldne, potem pa zopet odpre za poslovanje od 6 do 8 zvečer.
Seja in party—
Podružnica št. 14 SŽZ vabi nocoj članice na sejo v navadne prostore. Po seji bo pa prijeten party za Materinski dan.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Joseph Jakšič, 322 E. 161. St. se je
bril prijateljsko in vzajemno pogodbo z Sovjetsko zvezo, kakor jo je podpisala finska delegacija
Moskvi 6. aprila. Proti je glasovalo' 7 liberalcev, trije agrar-ci in en koservativec. Toda 32 poslancev se je vzdržalo glasovanja.
Premier Pekkala je pred glasovanjem izjavil, da bo s svojo vlado odstopil, ako parlament ne odobri pogodbe. Notranji minister Leino, komunist, je pa posvaril desničarje, naj ne začnejo kakšne akcije proti temu aktu parlamenta.
Avstriji.
Reber je tudi zavrnil zahtevo Jugoslavije po vojni odškodnini rekoč, da je bil tak zaključek v Potsdamu in da so tako določili zavezniki že prej z deklaracijo v Moskvi, -ki so jo dali Avstriji.
General Motors zapre v Kaliforniji
Los Angeles. — Na 7. maja bo nehala z obratom tovarna General Motors, ker ji je zmanjkalo premoga. Do 7,000 delavcev bo prizadetih.
stila zalo hčerko prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Krajc. Mati in dete se prav dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. čestitke!
Važna seja—
Društvene zastopnike za klub društev Slovenskega doma na Holmes Ave. se tem potom opozarja, da se udeležijo važne seje v četrtek 6. maja ob 7:3G zvečer.
IMENA ONIH, KI SO DOBILI NAGRADE V KONTESTU PRI FARI SV. VIDA
V nedeljo večer je bil zaključek kontesta pri sv. Vidu in sledeči so dobili rizne lepe in vredne nagrade, kakor sledi;
Philco radijski set za televizijo je dobil Frank Pishnery iz 6221 St. Clair Ave.
G. E. ledenico je dobil Frank Debevec iz 1158 E. 61. St.
Maytag pralni stroj je dobil
Zamorci se lahko selijo med bele ljudi
Washington. — Najvišja Anton Strniša iz 6505 Bonna
SENATOR TAYLOR JE ISKAL SLAVO IN JO JE DOBIL
Birmingham, Ala. — Senator Glen Taylor ki je kandidat tretje stranke z Henryam Wallace, je prišel v časopise za nekaj reklame. Hotel se je udeležiti kongresa mladih zamorcev v nekem zamorskem svetišču.
Tukaj imajo posebne vfiode j za bele in posebne za črne ljudi.
Ave.
Domestic šivalni stroj je dobil Rudy Brancel iz 1296 E. 59. St.
Philco radio aparat je dobila Jennie Lavrich iz 6209 Edna Ave.
Philco radio aparat je dobil
bini, mu tega ne more nihče D. Derov, 6620 SL Calir Ave.
Sandwich & Waffle Maker je
deralnih ne državnih, je odlo- dobil Joseph Bevcic, 1018 E. čila najvišja sodnije.	76. St.
Mlinček za kavo je dobila Mrs.
Angela Virant 1161 Norwood Rd.
Sobno svetilko je dobil J.
Blatnik, 1026 E. 71. St.
Prireditev je bila izpeljana od 'Nihče ne sme v notranjost pri društva Najsv. Imena fare sv. drugih vratih. No, Taylor je si-Vida, ki je bila v korist cerkve. la pri vratih, ki so določena sa-V nedeljo je bila pod cerkvijo mo za zamorce in ker se ni uklo-zelo lepa udeležba in društvo se nil Prepovedi policije, so ga are-želi tem potom zahvailti vsem, -tirali in odbijali na glavni stan. ki so se udeležili in vsem, ki so Tam so mu vzeli odtise prstov, kupili “delnice” ter drugače po-mogali k uspehu.
Vsi, ki ste deležni nagrad, kot zgorej omenjeno, pridite jutri večer med 8 in 9 v šolo sv. Vida, soba št. 4, kjer boste dobili nagrade. Vsak naj prinese s seboj odrezek od listka.
Kupna cena gornjih nagrad je nad $1,200, kakor nam poroča odbor za to prireditev.
ga deli pod varščino $300 in izpustili. Ta dogodek bo dal tretji stranki dosti zamorskih glasov, kar je bil tudi Taylorjev namen.
Senatni odsek je odobril letališča v Alaski
Washington. — Senatni trgovinski odsek je odobril graditev letališč v Fairbanks in Anchor age v Alaski.
Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Editor)
1117 St Clair An.	HEndenon 0628	Clenland 1, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holiday!_
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol lete $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
MAV__________
s
I
2	3	4	5	6	7	8
9	K)	H	12	13	M	15
K	17	18	19	20	21	22
“/»	■</,	25	26	27	28	29
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months, Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. __________________________
83
No. 88 Tues., May 4, 1948
O zmernih socialistih
Pri zadnjih italijanskih volitvah se je mnogo pisalo ne samo o komunistih, ampak tudi o socialistih. Večji del socialistov pod vodstvom Nennija je šal na volitve skupaj s komunisti pod imenom “ljudska fronta.” Besedo ljudstvo namreč komunisti silno radi zlorabljajo. Komunisti in večji del socialistov so postavili skupne kandidatne liste, da bi tako dosegli večje število glasov. En del socialistov pod vodstvom Sarragata pa je šel v volilno borbo na svojo roko in dobil nekaj čez 7</ vseh oddanih glasov. Ti zmerni socialisti, ki so odločno proti komunistom, so vzbujali pri opazovalcih italijanskih volitev in pri onih, ki študirajo politični in družabni razvoj po svetu, posebno pozornost, kajti hodili so čisto svojo pot. Tudi po volitvah bodo igrali v Italiji kljub ne prevelikemu številu precejšno vlogo, ker bo moral voditelj krščanskih demokratov De Gasperi v boju proti komunistom z njimi sodelovati. Radi jih imenujejo desničarske socialiste. Ime sicer malo pomeni in ne odgovarja dejstvom. Le to je res, da so toliko proti desni, da komunistov ne marajo. Omeniti je treba, da je njih samostojni in primeroma uspešni nastop vzbudil sedaj po volitvah vsaj pri nekaterih med onimi socialisti, ki so drli za komunisti, željo, da se tudi sami otresejo komunistične bratovščine.
Pravimo, da bodo morali krščanski demokratje v boju proti boljševiškemu komunizmu v Italiji korakati skupaj z zmernimi socialisti. Ali bo to mogoče? Morda je za poznanje razmer dobro, če pogledamo kaj krščanske demokrate druži z umerjenimi socialisti, pa tudi kaj jih loči.
Krščanska demokracija zahteva, da pride v človeški družbi do takih sprememb, da bo povsod zavladala pravica in spoštovanje do vsakega delovnega človeka ter da se prepreči (kolikor je na svetu to sploh mogoče) vsako izrabljanje enega človeka po drugem. V liberalni dobi, v kateri se je razvil kapitalizem, je kapital zasužnil delo, delavec je postal odvisen od podjetja, ki mu je rezalo kruh po mili volji, ne pa po pravici. Če tu govorimo o kapitalizmu ne mislimo toliko na to, da je eden lastnik, drtigi samo njegov delavep, ampak pred vsem na krivično izžemanje delavca po delodajalcu. Danes je v modernih državah to izsesavanje delojemalca omejeno po mnogih socialnih zakonih. Država je posegla vmes in nebrzdani kapitalizem močno zavrla. Vendar je, kot vemo, še povsod — tudi v naši Ameriki — mnogo ne-
•	reda v razmerju med delom in kapitalom. To razmerje prav urediti in preprečiti, da bi močnejši zmagoval nad šibkejšim kot zmaguje velika žival nad malo v džungli, to je naloga socialnih reform. In v tej točki, da je namreč treba mnogih globokih sprememb v človeški družbi, se v praktičnem političnem delu morejo najti skupaj krščanski demokratje in umerjeni socialisti.
Oboji so na pirmer mnenja, da je treba včasih omejiti moč posameznikov in preprečiti izrabljanje drugih ljudi po premočnih kapitalističnih družbah na ta način, da se podržavijo tista podjetja, ki imajo prevelik in škodljiv vpliv na gospodarsko življenje v državi. Tako socializacijo ali podr-žavljenje so do neke mere izvajali na primer krščanski politiki na Francoskem skupaj s socialisti. Tudi angleški socialisti so po zadnji vojni napravili nekaj korakov v tej smeri. Pri teh razlastitvah seveda niso ropali kot so to delali ti-tovci v Jugoslaviji, ampak plačali primerno odškodnino. Rekli smo, da gre to do neket primerne meje, kajti socializacija vsega bi naredila državo samo za vsemogočnega kapitalista. Tudi so krščanski demokratje mnenja, da je veliko bolje kot podržavljenje, če kje delavci sami postanejo solastniki podjetja.
Drugo kar zbližuje krščanske; demokrate in zmerne so-
•	cialiste, pa je zavest, da je mogoča dobra človeška družba le tam, kjer naravne osebne pravice človekove tudi država spoštuje in se jih ne dotakne. Skušnje, kam je pripeljal boljševizem toliko narodov in kako jim je vzel vsako svobodo, kako so v teh deželah delavca napravili za sužnja, kako je postal samo brezpomembna mravlja v velikem državnem mravljišču, te skušnje so zelo mnoge socialiste prepričale, kako pogubno bi bilo, če bi dobila družba toliko moč, da vzame posamezniku vsako osebno svobodo. Tako krščanski demokratje in socialisti oboji visoko spoštujejo vrednost dela in še višje vrednost delavca samega. V komunizmu, ki mu oboji nasprotujejo, pa se pač zahteva od delavca mnogo dela, toda delavec nima sam nobene besede.. V sovjetskem sistemu ni svobodnih volitev, ni svobojnega časopisja, ni svobodne besede. Nad vsem življenjem državljanov bdi tajna policija, vsak njihov korak spremlja starih. Vsi umerjeni socialisti se z grozo obračajo od komunizma, ki iz države napravlja jetnišnico.
To tedaj: želja po socialni pravičnosti, po zdravih družabnih reformah in želja ohraniti človekovo svobodo kljub poseganju družbe v socialne razmere, to dvoje more v praktičnem političnem delu zbližati kristjane in protikomuni-sitčne socialiste.
Vendar ne smemo pozabiti da oboje žalibog le marsikaj loči.
Najprej so med socialisti različna mnenja, kako daleč naj bi šla socializacija ali podržavljenje. Večina odklanja misel komunistov, da je treba tudi kmeta in njegovo zemljo napraviti za skupno last. Toda mnogi med njimi hočejo socializacijo vseh produktivnih sredstev in vse trgovine. Na krščanski strani je upravičeno mnenje, da bi to pomenilo strašno moč države. Skupina, ki bi vodila upravo države, bi imela v rokah vso industrijo; vse delavstvo bi bilo odvisno od te skupine, ki bi dajala delo in jelo. Kdor ne bi ubogal, ne bi dobil drugod dela, kgr bi bilo vse delo državno. Svobodne izbere dela ne bi bik) več. S tem bi padla volilna svoboda, svoboda časopisja, svoboda govorjene besede. Zavladal bi strah pred silnim delodajalcem državo, kot to vidimo v komunističnih režimih. Računati je treba, da bodo ljudje zmeraj nagnjeni k temu, da svojo moč izrabljajo v svojo in svojih korist. Tako bi mogle ob splošni socializaciji trpeti ravno tiste človeške svoboščine, za katere se zavzemajo zmerni socialisti in kristjani. Če bi tedaj kje socialisti zahtevali popolno socializacijo vsega, bi se njihova pota ločila od poti kraščanskih demokratov.
Silen razloček med enimi in drugimi je pa seveda tudi v razmerju do krščanstva ali, kar recimo, — do Boga. Kristjan je prepričan, da je mogoče izboljšati človeško družbo le, če se zboljša tudi posamezen človek. NJobena reforma ne bo držala, če se človeštvo ne vrne k zavesti, da človek ni ustvarjen samo za ta svet ampak da bo odgovarjal za svoja dejanja in ndhanja Onemu, od katerega je ustvarjen. Tu je podlaga za pravičnost. Samo dobri dohodki ne narede ne dobrega človeka ne dobre družbe. Menda ni treba šele dokazovati, da bogatini z dobrimi dohodki niso kar sami po sebi ali radi svojega bogastva boljši od reveža. Premnogo-krat jd ravno narobe.
Socialisti pa, če so res socialisti, ki z Marksom ne priznavajo Boga in krščanstva, mislijo, da bo družba samo po sebi postala dobra, če bo zavladala- enakost in če bo vsak prejemal od družbe'enak delež In v tem je njihova velika zmota, da še ne računajo, kako je človek nagnjen k slabemu in kako potrebna so mu sredstva vere, ki ga dvigajo k Bogu in njegovi ljubezni, da more zmagati slabo v sebi in v celi družbi.
Govorili smo o človeških pravicah in svoboščinah. Kristjani so prepričani, da ima človek te pravice po svoji naravi. Ustvarjen je za Boga in zato ne more biti mutasto orodje nikogar, ne drugega človeka, recimo kapitalista, ki bi ga hotel zlorabljati kot žival, ne komunistične družbe, ki bi ga hotela napraviti za sužnja države. — Socialisti, ki ne verujejo v vzvišeni namen čolvekov, nimajo s čim utemeljevati človekovega dostojanstva in njegovih pravic.
Ali bodo torej mogli ob teh razlikah sodelovati krščanski demokratje in socialisti? če je dobra volja na .obeh straneh, koristiti svojemu narodu, bodo mogli marsikaj napraviti skupaj. Obenem z dobro voljo pa je seveda treba poštenja. Strahote, ki jih doživljajo dežele, kjer divja komunizem, so mnoge naučile, da brez morale, ki jo uči krščanstvo, zavlada samo nasilje, ki se obrne danes proti enemu jutri proti drugemu. Komunisti so že mnoge naučili, da je krščanstvo največja odporna sila proti krivici in nasilju. Morda spoznajo tudi socialisti bolj in bolj vrednost vere za posameznika in za družbo. Potem bo sodelovanje vedno lažje.
BESEDA IZ NARODA
wwihh»w«hi imuni
Begunjska graščina klavnica in mučilnica Slovencev pod komunistično diktaturo
To zgodbo je napisal mlajši gorenjski mož. Popisal je svoje lastne doživljaje. Mož je šele koncem lanskega leta pribežal iz titovega raja V začetku setovne vojne, potem, ko je bila jugoslovanska vojska premagana in se ni mogla več vojskovati z nacisti in fašisti, so Nemci o-kupirali tudi njegovo vas. Na Gorenjskem so se razvili “go-šarji.” To je bilo ime za tiste mlade navdušene slovenske može in fante, ki so zapustili domove in šli v gozdove, da bi se tam, skriti v senci obširnih gozdov na Gorenjskem, borili proti okupatorju. V gozdu — goši -r- so se zbirali, tam so delali načrte in sklepali zarote, od tam so napadali, v trdnem prepričanju, da se žrtvujejo za osvobo-jenje svojega naroda. Komunisti so posebno na Gorenjskem dolgo skrivali svoje ime, svoj program in svoje načrte, ker so, vedeli, da bi jih velika večina njihovih najboljši borcev zapustila, če bi jim bilo jasno, da se prav za prav. bore le kot komu-nisična priprega, ki naj pripravlja komunistično revolucijo in novo diktaturo nad narodom, hi je hujša kot je bila nacistična in fašistična strahovlada. — Tudi pisec teh vrstic je sodeloval z “gošarji,” kot njihov obveščevalec in zvezni kurir. Sodeloval je z mnogimi, ki so se pozneje izkazali kot komunistični kolovodje. Takrat so bili njegovi prijatelji in sodelavci.
Kasneje so postali njegovi rablji in mučilci. Mož tudi kasneje ni bil nikak “upornik” proti titovski “ljudski oblasti.” Njegov edini “greh” je bil v tem, da jle imel nekaj premoženja in lepo delavnico, da je mislil, da bo v “novi Jugoslaviji” lahko mirno nadaljeval svoje delo, skrbel za svojo družino in živel kot kristjan in katoličan. Ker se je novim oblastnikom zahotelo njegovega imetja, ker je vedel za neštete skrivnosti “partizanske borbe,” in ker se je pokazalo, da ni komunist, je postal “sumljiv iri nevaren.” Ne da bi mu mogli očitati karkoli nezakonitega, so se ga hoteli znebiti in ga spraviti s poti. Tako je prišel v kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. Preprosto popisuje, kaj vse je tam doživel:
9. maja 1945. V vseh krajih Slovenije so bili “mitingi,” “povorke,” vse je bilo v zastavah in cvetju. Begunje, naša sveta graščina, klavnica in mučilnica tisočev in tisočev slovenskih bor-cčv za svobodo pod nacisti, ta jetnišnica je bila izpraznjena. Okoli sto naših ljudi, ki so bili še zadnje dni vojske v njej, kamor jih je Gestapo zaprl, so izpustili sami Avstrijci, nemški žendarji. Maja 1945 so tudi to jetnišnico prevzeli “naši” novi oblastniki. Na svečan način smo počastili vse žrtve gestapovskega nasilja in obljubili narodu, naj bo ta graščina spomin vsem, ki hočejo vladati z nasi-
ljem, z metodami mučenja, kakršna so aeAtršila ravno na tem mestu. Partizanski komandant je obljubil, da bo begunjska graščina preurejena v narodni muzej, da bodo postavili pred njo spomenik vsem žrtvam, ki naj bi spominjal še pozne rodove na grozodejstva nemških zavojevalcev nad Slovenci,
Teden dni rdeče svobode so Begunje počivale v svpji tišini. Niso se še polegli kriki mučenja, niso se le izsušili in potemneli krvavi madeži na stenah celic. Begunjski kmetje so se zgrozili, ko so se obnovile stare slike zapora. Kamijon za ka-mijonom je vozil iz vseh smeri Gorenjske, ob vsakem času in vremenu, proti Begunjam. Begunjski zapori so se ponovno polnili.
Med prvimi zaporniki sem bil tudi jaz. Trpali so nas v začetku v skupne sobe prvega in drugega nadstropja. Gledali smo skozi zamrežena okna je€-nišnice, z raznimi namigi prosili kruha, pomoči. Toda vse naše prošnje so bife zaman. Vsi mimoidoči so nas imeli za izdajalce, resnične prave krivce. Žugali so nam, nas zasmehovali, pljuvali in grozili ter privoščili prav vsi, da nas “narod sodi.”
V sobah nas je bilo po 50 do 60. Bili so to ljudje vseh stanov: Od delavca do obrtnika, ravnatelja, inženirja, od deset let starega fantka do starčka preko devetdeset let starega. Ležali smo na golih tleh. Ob šestih zjutraj nas je zvonec prebudil. Stražarji so nas nato od-peljali v pritličje k zajutreku. Dobili smo tenek košček ovsenega ali koruznega kruha, včasih seveda tudi tega ne, ter rjavo pobarvan krop. To smo morali v petih minutah zavžiti, da smo naredili prostor sotrpinom drugih sob. Vrnili smo se nazaj in čakali v sobi na našo nadalj-no usodo, fteilor. si im
Ključi v vratih so ropotali vsakih deset minut. Tedaj smo vedeli, da dobimo novega sotrpina ali pa pride kak ‘visok obisk.’ Partizanski oficirji, ki so hodili po sobah in iskali žrtve, nad katerimi so potem znesli vso svojo jezo in divjost. Bili so to ljudje, kateri so zgolj iz osebnega sovraštva mučili in zasliševali svoje sosede ali svoje stare nasprotnike, politične ali gospodarske. Vsake pol ure so se skupne sobe odpirale in vedno novi partizanski “majorji” in “polkovniki,” komisarji in navadni partizani so prihajali na “oglede” in iskali žrtev. Ugibali smo, kaj neki mislijo z nami. Stražarji so nam povedali, da bodo pričeli naslednji dan z zasliševanji in sodbami ter da bodo navzoči pravi sodniki-ju-risti; nikomur se ne bo las skrivil, če je nedolžen. Prosili smo jih, naj bi nam dovolili, že vsaj toliko kot so nam poprej Nemci, da nam domači pošljejo pakete s hrano in perilom. Toda odgovor je bil vedno isti: — (Dalje prihodnjič) ----------------o-------
fr vebJA^
AL PA NE
. \
Bom mimogrede povedal mi- glas ter nam naravnost in brez
čen dogodek, ki se mi ni pripetil slučajno, ampak sem ga Sam izsilil, da se mi je primeril. Kaj bi človek vedno čakal, kaj bo prišla, včasih je treba prijeti kiz-met za rožičke, da je lepše življenje na tem svetu, ki je včasih za krave plašit.
Bilo je prav tiste dni, ko so me naš oče priznali za največjega osla na svetu, ker sem nesel Bonaču tistih 40 krone nazaj, ki mi ni za to izkazano poštenje rekel niti v uh me piši. (Naš oče so povedali to pihanje z nekoliko drugačnim izrazom). V naši vasi smo bili na vojaški manevrih in jaz sem si predstavljal, da imam nekoliko več pravic po občinskem čarterju, kot druga cesarska armada. Sram me je bilo, da bi naši vaščani mislili, da sem pod -kakšno komando, zato sem sklenil, da se bo to nekoliko popravilo.
Na Kržičevem dvorišču je stala naša stotnija, ko nam je visoko cenjeni poročnik Koračin či-tal dnevno povelje. Pripovedoval nam je vsakdanje stvari, ki nas niso prav nič zanimale: kdo bo imel prihodnjih 24 ur službo pri stotniji, kdaj bomo drugo jutro odrinili na strelišče tje k Pretržju, pa kaj vem, kaj še vse. Ker se je to ponavljalo redno vsak dan, nas taki ukazi niso posebno ganili, vendar smo bili toliko vljudni, da smo stali lepo v vrsti in se delali, kot bi zvesto vklekli na ušesa. Kar se tiče mene sem se prav tisti čas bavil z važnim vprašanjem: kaj mi bo skuhala sestra Francka za večerjo. Izprosil sem si bil namreč mitostno dovoljenje, da sem smel stanovati doma tiste dni in Francka je vedno gledala; da je vrgla kaj prijetnega čez ponev, za svojega milega bratca Jap-čka, ki ga je (guneveta) na vso moč rada imela, saj se je kot vojak vendar tako postavil, da je celo Mežnarjev Tone k Bezulja-ka pred pričami Slovesno izjavil, da lepšega Soldata takrat ni bilo na vsej Menišiji. K-hm! Kaj boš pil, Tone? Za vse večne čase mu bom hvaležen za to priznanje, ki je bilo (pa ki veste, da se ne baham rad) brez vsakega pretiravanja. Vsak večer mi je naša Francka lepo postregla, potem mi je pa še kakšno kronco stisnila v roke, da sem šel lahko k Cencovim.
Tako sem bil zamišljen v predstoječa telesna dobra dela, ki me čakajo, da bi bil morda preslišal tisto prelepo besedo, ki lepše nobena ni zaptozala na ušesa vojaku: a-btreten— da ni poročnik pri čitanju dnevnih pripetljajev povzdignil svoj uradni
Podružnica št. 32 SŽZ
Euclid, O. — Bliža se nam velik dan in to je dan naših mater, katerega praznujejo po vsem svetu in sicer v vsakem kraju na svoj način. Tudi me se. bomo spomnile naših mater in sicer umrlih v molitvi, prav tako tudi naših bolnih, da bi jim ljubi Bog dal zdravje in vseh zdravih pa se bomo spomnile s posebno prireditvijo na “Materinski dan.” Zato pa le pridite pa ne samo matere, vabljeno je vse naše cenjeno občinstvo, čim več nas bo, tem bolj bomo razveseljene.
Pripravljene’ bomo z vsem, da vam bomo lahko dobro postregle, Naš veselični odbor se pridno pripravlja, da bo založen s poticami, krofi in raznimi drugimi dobrotami. Za plesaželjne bo igral poznani Vadnalov orkester, ki nas bo zabaval v SDD na Recher
Ave.
Nocoj pa ne pozabite pridit na sejo, ker je treba še marsikaj ukrenit za našo veselico in po seji bomo imele tudi malo zabave.
Opozarjam vas vse matere tudi na to, da ne boste pozabile danes iti na volišče in gotovo oddajte svoj glas Frank J. Lauschetu. Pozabimo, kaj smo mislile o njem v zadnjih volitvah in mu dajmo sedaj priliko,1 da bo lahko popravil, če ni kaj prav naredil.
Terezija Potokar, preds. -----------o------
— Smodnik so najbrzže prvi iznašli Kitajci, nekateri učenjaki pa trdijo, da Indijci, v Evropo pa so ga prinesli arabski trgovci koncem 14. stoletja. V vojni so ga prvi uporabili Turki pri obleganju Carigrada. Nadomestil je dotedanje slabo orožje in popolnoma spremenil način bojevanja.
ovinkov svetova!, da bi bilo gospodu polkovniku, kateremu je cesar zaupal naš slavni polk v varstvo zelo po volji, če bi bili fantje tisti večer ob devetih spravljeni na varno po kozolcih in skednjih, kjer so bili ajn-kvratirani po Menišiji. In bi to očetovsko svarilo bolj zaleglo in da ga ne bi morda kateri napačno tolmačil, je gospod polkovnik postavil za tisti večer stotnika Hueblerja od 6. stotnije za našega varha. O, sveta pomivav-ka 1
Ne bom sicer prisegel, da je bilo tako, ampak skoro bi se pa zagvišal, da so segle te besede našim fan$om v dno srca in daje vsak, od prvega četovodje, pa do zadnjega prostaka vzdihnil iz dna svojega komisnega Srca: naj ga le hudič vzame, kjer je. Vzrok tej sladki želji je bil pa ta, ker je bil ta stotnik znan kot eden najbolj vražjih, kar jih je kdaj služilo pod Francljem. Ka- , dar se je zvedelo, da ima ta' oficirska pošast službp, ni noben vojak ostal po devetih zvečer zunaj brez uradnega dovoljenja. Vseh 24 ur službe je stikal okrog in gledal, kje bi mogel koga zasačiti pri kršenju cesarske postave. Za vsako malenkost je gnal kršilce k raportu. Zato je prišlo tako, da smo se ga zares bali in tudi temu primerno vsak večer legali k zasluženem počitku z iskreno željo, da bi se mu • kaj primerilo, ki bi bilo za nas pl-av. Kadar smo zvedeli, da ima . on službo, smo mi, ki smp oprav-. Ijali službo pri stotniji 'ali bata-Ijonu vedeli, da bo treba biti vsak trenutek na pažnji. Gledali smo, da je bilo pri stotniji vse v redu, ker drugače se je drl, razsajal in vpil, kadar je priropotal na pregled, da ni bilo za nikamor. Pri drugih častnikih smo lahko ukradli kako urco spanja, ker smo vedeli, da so ljudje kot mi in obratno in da so ponoči lepo smrčali v svoji stražni oficirski sobi.
Ko je torej naš poročnik povedal, da bo imel tisto noč službo ta stotnik, je za trenutek o-brnil oči od uradnega branja in jih uprl vame. Prav natančno sem opazil, kako mu je nekaj porednega zaigralo v njegovih, očeh, kot bi hotel reči: aha, nocoj boš šel pa enkrat ob devetih spat, pa čeprav si doma. Naš poročnik je bil Slovenec in zares fin dečko. Vsi smo ga radi imeli in midva sva si bila kar na -roke. če smo bili sami, to se pravi, kadar je poveljeval stotniji na kaki vežbi brez višjih prič, nas je zmerjal po naše, da nam je šlo bolj do srca. Drugače je moral pa z nami občevati tajč pohrusten, kar je bilo nekaterim tudi prav, ker niso razumeli zmerjanja, torej niso bili prav nič ganjeni. "
Poročnik ni rekel nič jaz'pa tudi ne, ker ni bilo take navade ob čitanju “befela,” dočim je on mislil svoje, jaz pa svoje. Saj ne verjamem, da mi je ravno privoščil. V meni je pa menda prav radi tega namigavanja vstala v srcu hudobna misel, da bi se enkrat prav pošteno zabaval na račun cesarsko kraljeve armade in pokazal fige ukazom in zlasti pa eno zagodel dežura nemu častniku, ki je najbrže takrat že koyal strašne načrte, kako bo izpraznil gostilne in cesto tisti večer še pred deveto u-ro. Pa gl ih nalašč ne, sem sklenil in premagovati sem se moral, da se nisem naglas zasmejal ob mojem črnem naklepu. Pa se nisem smejal, ker bi ne bilo lepo in naš poročnik bi mi morda zameril.
J
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
“Fant je le prav imel! Zakaj ga nisem ubogal?”
Tako je glasno mislil Glavan in nejevoljo, ki je vstajala v njegovemu srcu zaradi dozdevne škode, zadržal z ugovorom:
“I, kdo je pa vedel, da bo tako! Strela!”
Glavanka se je pa nosila po kuhinji. Nobene reči se ji ni zdelo škoda za tesače.
“Da ne bodo hiše'grdili in pravili, da so-bili lačni!”
Zjutraj je prinesla na mizo zelje z bobom in krompirjeve žganca, opoldne vrh vsega še skledo štrukljev, zvečer je bila pa zadnja jed mlečna kaša, ki kri ■pomiri. Ko bi bili tesači tiste dni vse pospravili, kar jim je mati Glavanka nanesla na mizo, tedaj bi jim bilo popokalo jermenje in nihče ne bi mogel govoriti, da ni bilo nobene reči za pod zobe.
Tako je bilo vse zadovoljno, delavci in gospodar.
Janeza so imeli seveda dostikrat v mislih in ugibaii, kaj bo z njim in kdaj bo Drišel domov; ali bo prej nova streha na hlevu ali bo Janez prej doma.
Skrb za Janeza je imel Kri-vanoga, ki je še vedno spal v pridevku v slami in pisal pri mizi in jedel s tesači, zakaj povedal je vedno kaj novega in kaj posebnega, česar tesači še niso videli.
“Nič bati se! Janez bo tako gotovo prišel domov, kakor pride za postom gotovo velika noč.”
Pravil je, koliko jih je že iz luknje ven dobil. Že so imeli
pripravljen konopec, pa ga je primerjali z graščino. Tudi ...l—**.1'*—	'—	‘ rahu niso imeli vdč tako ve-
pri nas dobite zdravilo “STREPTOMYCIN”
ki se ga sicer težko dobi
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander ‘
0419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
Radijski aparati, praktiki in čistilci
popravljamo—rune dele itn je
Popravljamo net vnt
likokrat se je že sprijel s kako graščino in kako jo je ugnal, kako se sedaj trese Turjak pred njim, je povedal vse tako na-zornp, da so kar videli, kako se turjaška graščina maje.
Jože je ugovarjal, da je bil Janez nespameten, ker se je šel z graščino, da se sedaj pokori za to.
Toda je slabo naletel.
“Kaj? Janez? On je pravi! Taki bi morali biti vsi- Ta kar na glavo nameri. Tam primaže, kjer se najbolj prime. Kaj boš ti, ki se graščine bojiš. Ti misliš, da bi se ti roka posušila, ako bi kakega graščinca z njo ohladil. Sram <te bodi!"
In Jože je moral molčati, zakaj vsi tesači z Glavanovim očetom vred so se smejali, kakor bi hoteli reči:
“Tone, ti si pravi!”
Skrilj ani so hodili gledat, kako gre ^elo od rok, zlasti v mraku so prihajali mladi in stari. Tesači so počivali, sedeč na tramovju in kadili, vasovalci so pa precenjevali, koliko se je naredilo čez dan in čez koliko dni bo les obrezan, koliko dni bodo ogredje vezali. Vmes so obujali-še sveže spomine, kako so les spravljali z Mokrca in kako se jih je graščina ustrašila, da je kar odnehala in jim pustila pravice “Kaj ?
treba zagrabiti!”
“Samo jaz jo lahko zagrabim za roge!” se je ipotolkel Kriva-noga .po glavi.
Skrilj ani so bili tiste dni zopet nekoliko zrastli, da se niso zdeli več tako majhni, ko so se
(Nadaljevanje s 1. strani)
po poročilih komunističnih listov protiljudski elementi. Pod tem se razume ljudi, ki so proti režimu. Toda vedne obsodbe, ki se vrste ena za drugo in težke kazni, ki jih nakladajo onim, ki ne marajo ljubiti Tita, kažejo, da je strašno veliko ljudi v Sloveniji, ki jim Tito, Kardelj, Kidrič, Marinko niso nič kaj pri sr-Vse kaže da bo treba še lepo število ljudi pobiti predno bodo slovensko ljudstvo sedanji njegovi rablji ustrahovali.
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
-
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo,
IVanhoe 4121 18116 NEFF ROAD
ONE 1*1 DAY
mirtMITUHCinan YOUR BUY WORD <>•*
»*• *mlm ** ""

*a kM «**■**•
TlŽEnsSSS.
H, Im m* tm	•»
MaKONOMV.
OUAUNT* »->
Mb* a ds* OmAOtt
ala vesah tnali aasr dar hi *»r
trnu pa« «•*»
»kat hi OaahOar *">*
sh M C gum lAkORATOCM, MC
L
pred graščino, ko so videli, d« ne more vsega požreti. In kakor je povedal Glavan, si tudi sodnik ni prav zelo na roke z graščino. Vse to je napravljalo zadovoljnost,.ki se je v tistem času razlivala obilo po Šriljah.
Kdo bi bil zameril Škriljan-skim fantom, ki so zopet in zopet veselo prepevali tisto pesmico, ki se končava:
“Pa se je zvrnil.jager Menat.” Samo Glavanov Jože ni bil zadovoljen. Nič mu ni bilo prav. Nobena jed ni bila prav kuhana. Vsako delo odveč. Vedno je godrnjal. V vseh Skriljah ni bilo takih volov kakor so graščinski in še marsikaj ni bilo v Skriljah, kar je bilo na Turjaku. Nič ga ni veselilo. Se Namre se je bolj. veselil nove strehe na Glavanovem hlevu kakor sin, ki bo gospodaril \ njem- Mati je -premišljala, kako bi mu kakšno stvar pjra»v zadovoljen, in oče je ugibal, kako bi mu kakšno stvar praz ukazal, da bi jJ ne ovrgel. Pa nič! Jože je vedno godrnjal.
“Ako ni zate, pa pojdi nazaj v graščino.”
Teh misli sta bila naposled oče in mati. Še nekaj let naj bi bil tam, potlej bi pa dala gospodarstvo iz rok. In ko je nekoč sin dal razumeti, da bi šel nazaj, ako bi mogel, sta mu dejala stara dva: “Pa pojdi vprašat, če te vzemo nazaj. Zeniti se ti itak še ne mudi!”
Jože je bil mnenja, da naj bi šel oče do grofa in prosil zanj. Toda oče ni hotel.
“Kar sam pojdi, saj te poznajo in vedo, čigav si!”
Tako brž pa tudi Jože ni bil pripravljen za pot, zlasti še do grofa. Šele čez nekaj dni, ko se je bil nekoliko ujezil, da ni šel k mizi in se sprl z materjo m očetom, se je vendarle odpravil v graščino. Oglasil se je pri majerju, da bi poizvedel, ako je kakšno prazno mesto zanj. Namesto njega niso bili še nobenega dobili, najbrž ljudje še niso vedeli, da se zopet eden lahko odtegne vojaščini s službo v graščini. In ker je bil
a TITU, toda med ljudmi splošno znana. Glasi se:
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVE1EJSEGA IMENA
Ustanovljena leta 1938—^Cleveland, Ohio
’	ODBOR ZA LETO 1948
Častni duhovni vodja, Rev. J. J. Canon Oman, Cleveland, O.
Častni predsednik, Anton Grdina, Sr., Cleveland, O.
Duhovni vodja, Rev. Victor N. Tomc, Cleveland, Q.
Predsednik, Matt F. Intihar, Euclid, O.
1.	podpredsednik, Jacob Resnik, Cleveland, O.
2.	podpredsednik, John Stopar, Jr., Barberton, O.
Tajnik, Frank A. Hochevar, 21241 Miller Ave., Euclid, O. Blagajnik, Lawrence Bandi, Cleveland, O.
1.	nadzornik, Michael Kolar, Cleveland, O.
2.	nadzornik, Lawrence Pausic, Cleveland, O.
3.	nadzornik, Michael Anzlin, Cleveland, O.
Maršal, Frank Snyder, Cleveland, O.
Uradno glasilo, Ameriška Domovina, Cleveland, O.
Redne seje Zveze se vrše štirikrat na leto, vsakikrat v drugi fari. Dan in kraj se določi na seji za prihodnjo sejo.
Stalno delo
Stalno delo dobi v restavraciji strežkinja. Delo je od 8 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v šor-novi restavraciji, 6036 St. Clair Ave.	(x)
VE5TI
IZ SLOVEillJE
SEVEDA ŽUPNIK TUDI — Na pravem koncu je Slovenska duhovščina je bila vedno z ljudstvom to se pravi z večino ljudstva zato se je vsak diktatorski režim vanjo obregnil. Pbsebno divja proti duhovščini sedanji režim. Skoro ne berete o kakem večjem procesu, da ne bi pritaknili na en ali drugi način kakega duhovnika. Tudi pri tem solčavskem so sodili župnika iz ko Kolmana. Rekli so, da
Za zgled naj navedem dve obsodbi proti Hrvatom Bunjevcem v Vojvodini iz letošnjega marca. V prvi obravnavi je bilo obsojenih 9 oseb na kazni od 13 let do 18 mesecev. Ti “zločinci” so širili razne letake, ki niso bili všeč režimu. V Jugoslaviji se sme namreč tiskati in brati samo, kar odobre komunisti. Drugače bi se mogel kak premalo previden državljan pohujšati. To imenujejo menda vaši “napredni” še vedno “nova svoboda.” Pa tudi za križarje in Mačka so se nekateri med kaznovanimi zavzemali. Med obsojenimi so trije duhovniki: Ivan Ku-jundžic, Franjo Vujkovič in do-' minikanski redovnik Stanko Stanišič.
Kmalu za prvim procesom je bil drugi, kjer je bilo spet obsojenih devet takih političnih hudodelcev za podobne grehe. Ka-
Barab rdečih sem glavar, Balkan me ves pozna.
Od Moskve tja do Londona Smrdim kot kup gnoja.
Vlomilec bil sem robijaš Pod Jugoslavijo,
A zdaj spoštljivo tepčki vsi Maršal mi pravijo.
še više, više se povzpem — že vrane krakajo.
Nazadnje oh, nazadnje Me gavge čakajo.
Ne sejem nič, ne žanjem nič, Pa vendarle živim,
Vihtim v rokah kravi bič Ter ropam in morim.
-AND IBE WORST IS IRMO CONS —in najhnjše šele pride
BELO DOBIJO
Delavce se sprejme
Za delo na prostoru starega železa, 16201 Saranac Rd. Plača od ure, 45 ur na teden.
(90)
Za splošna tovarniška dela
Dnevni šift
5 dni, 40 ur na teden
Dobra plača od ure
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
(90)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Obsega 15 akrov, v North Madison, cesta 20. Ima 6 sob bungalow, vse mestne udobnosti, hlev 30x40 čev., kokoš-njak 14x80; kakih 50 kokoši, nekaj orodja, vseh vrst sadno drevje, trta, maline. Ne zamudite te prilike- Cena ugodna za nakup. Pokličite za Dodrobnosti YE 2388 ali PO 6727.	(88)
umnjmnjmimarmn rijmmTJirLTrum.ri
5
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
mu dve leti. Kmalu bo na Slovenskem sumljiv krive vere duhovnik, ki ni v eni ali drugi obli. ki okusil prijaznosti Titove tajne policije. Vaši ameriški “napredni” lahko torej pripišejo v svoje litanije “izdajalcev” enega duhovnika več.
OBSODBE V VOJVODINI.
■ iPa ne mislite, da so izdajalci in zločinci, ki ne dajo Titu spati, samo na Slovenskem. Taki procesi proti “ljudskim” sovražnikom se ponavljajo po celi državi.
jal drugim potuho. Prisodili so Grunčič,
Jože zanesljiv delavec in ga je maj er rad imel, je rekel, da ga rad vzame, samo doli naj stopi k pisarju ali pa h grofu, da ga bo kdo videl in' zopet zapisal. Jožetu ni kazalo nič drugega kakor ravnati se po navodilu majarjevem in iti v kanclijo-(Dalje prihodnjič.)
Stanovanje iščejo
Družina 4 odraslih oseb išče
j 4 do 5 sob. Najraj ! St. dal#1 irr Superior do ceste. Kdor ima kaj pri-
AVTOMAT1ČNI VODNI GRELCI, po)no inzuiirani in čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej. ./
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel.
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko
Odplačujete na mesečna odplačila.
15601 Waterloo Rd.	HE 7248
Hiša naprodaj
Blizu 185. ceste, 4 sobe, opremljene, cottage za vse leto; plinska g o r k o t a, garaža, lot 40x287. Cena je $8,150. Se lahko financira. Prodaja lastnik.
(90)
zar Križanovič.
NABORI DUHOVNIKOV V SLOVENIJI. — V Sloveniji kličejo vedno znova ljudi v vojaško službo, kakor da se začne že po-jutršnjem vojna. Celi letniki so poklicani in po nekaj mesecih spet puščeni domov. Jugoslavija drži pod orožjem za njene Pokličite KE 2847. razmere naravnost ogromno armado. Tito ne pomisli, kako si s tem nakopava jezo vsega prebivalstva, ki mora nositi ta silna vojaška bremena. Tudi ne razume, da ga bo taka armada, ki ga sovraži presneto slabo branila, če bi res prišlo do spopadov. Toda kot posebnost moramo omeniti, da so klicali na nove vojaške nabore tudi precej duhovnikov. čeprav je dan na dan v listih, kakšni izdajalci so, na vojsko bi jih Tito le rad peljal.
NESPODOBNA .PESEM .0
pravnega, naj pokliče EN 6891.1 utnJLTUmiirm/lJTrtrLnjT^
(88)
Soba v najem
V najem se odda opremljeno sobo poštenemu moškemu. Vprašajte na 1081 E. 68. St. spodaj.
LAHKO KUPITE PRAV POCENI
Imamo nekaj rabljenih električnih ledenic, rabljenih § pralnih strojev in rabljenih plinskih kuhinjskih peči. Vse § v dobrem stanju.
Pridite in si izberite!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 1
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK, lastnik
anininniiiiiiiiiiiinmiiiiiniiiiiiiiniiniinniniiiiiiiiinniiiimiinmiimmiiniiinir
Cementna dela
Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo.
Leo Troha
22031 Miller Ave.
Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Tue. Thurs. X.)
irumriai^iinjmrirLmmnji^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
lz krvave revolucije v Bogoti. — Naš državni tajnik Marshall pravi, da so komunisti krivi neštetih umortv in uničenja privat ne in javne lastnine, ki je bila povzročena v revoluciji v Bogota, Colombia, katerih namen je hit, da bi motili ati razbili zasedanje pan-ameriške konference. Na sliki je videti'razbite vozove poulične in avtomobile in poškodovana vladna poslopja ter pohištvo, ki so ga zmetali na ulice.
POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po &% obresti na zempa in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila to napravljena na tak način, da se glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pičite na;
GLAVNI URAD K. S. K. JEDN0TE
351-63 NORTH CHICAGO STREET

lumjmmmruinjmrirLri^^
TetrinKa
IVAN MATIČIČ
TJOXjXXXTlTLXXXXXXTJTJTjlJTJl-riJXXXTnJT
Ah, tu pa je drugo življenje!
Na sredi brloga je neka debela rogovila in na vsak način skušajo splezati nanjo trije mladi kosmatinci, medvedka pa taca okrog po brlogu in se venomer ozira na mladiče kakor prava skrbna mati, da bi kak bosec ne telebnil s češnje. Naenkrat pa se prične ozirati stara nekam kvišku. Sprva gleda samo iz-podmolato, potem pa dvigne glavo in zarenči. Polonica in Tinče se sklonita in gledata, kaj utegne neki biti, pa opazita gori na obzidju nekaj paglavcev. To še ne bi bilo hudo, ali ko prične padati na kosmatince kamenje, tedaj se pa dvigne v brlogu burja. Mladi capljajo sem in tja, doklpr jih stara ne speha v jazbino, sama pa bega in tuli jezna. Ko slednjič j pri hr-'žai
prileti kamen še staremu v hrbet, se šele dremavh zamaje pa preneha lizati svoje šape. Dvakrat, trikrat ošine kvišku z jeznim'pogledom, nato se spusti urnih šap po brlogu. Ce paglavci mislijo, da lahko brez skrbi dražijo zverine ,se kruto motijo, kajti zver lahko v svoji togoti tudi to obzidje preskoči. Kaj bo potlej ? Kaj se zlikavci menijo za potlej, oni so si v svesti samo tega, da jim nihče nič ne more, zato pa kar naprej dražijo živali. Pa je končno grmavsu tega izzivanja dovolj. Iz globine prsi zarjove pa se požene na deblo in isto stori njegova zvesta družica. Medveda tulita, paglavci pa se smejejo. Toda zveri sta že na pdl poti, še eri skok, pa bosta na obzidju. Res je sicer, da mora biti ta skok silno tvegan in dobro premišljen, ali togota vse premaga. In se je pred leti ■tudi že dogodilo in tedaj je bilo joj po vsej okolici. To pot si grmavsi sicer niso sami’hladili togote, jim jo je potešil nekdo drugi. Zlikaveem sta se namreč kar nenadoma pojavila za hrbtom dva grajska .paznika — pa je bilo uhanja, lasanja in vpitja, da so zverine kar utihnile. Polonica. in Tinče pa sta jo tudi urnih krač odkurila.
In sta pokrepčana in spočita vlekla koreto v silne klance nad Učanko, da bi skoro dušo izsop-la. Za žgance, za ljubi kruh družini.
Prihodnji dan pa prižene Jože vola iz gozda, rekoč: “Mati, vol je bolan; pretegnil se je ali pa se okužil, z kalužo.”
Kakor sinu objame Petrinka volu glavo: “Kaj ti je, , ubogi moj? Trpiš? So te pretegnili ti robavsi? Te je pičil gad? Ali si se morda nalokal sparjene, ginle mlakuže?” Vol ji ni nič odgovoril, samo glavo je klavrno povešal. Žena mu je natanko pregledala oči in smrčke ter mu pretipala kite — in je ugotovila, da je le mlakuža kriva. • Brž je stolkla . nekaj strokov česna, zavrela ga na lanenem olju; velela je odpreti volu gobec pa mu natresla z roko zdravila globoko v požiralnik. Vol je otresal z glavo in sila nakremžil smrčke; drugi dan je bil pa zdrav in Jože ga je odgnal zopet na delo.
Mar ne pride naslednji dan Jože zopet domov. Podleht ima •evezano z jermenom pa težave ga obhajajo. Kaj pa je?
finejši in strašnejši:
“Gori, gori! — Pomagajte!”
Usmiljeni Bog! Gori! Kje gori? Ljudje planejo iz hiš,|dolgo časa obotavljal in je bil Btranijo v žar noči, v blisk in kar moder do nje, prav ko do
Martin sčasoma čez ramo. Ko zdaj ne zapletala z Martinom v čajno sešla.
ga je tako preklicano zamikala Orešnikova Manica. Saj se je
Kaj se je zgodilo?
“Mati, gad me je p;čil!” “Križ božji, kam pa?” se pre-trasi Petrinka-
plamen.
“Pri Viharjveih gori!”
Da, Viharjev kozolec je v og. nju! Strah božji, naj lepši kozolec v vasi pa do vrha založen! Pomagajte, pomagajte! Viharjeva družina vije roke, ljudje hitijo, pogumno se zaganjajo možje in fantje v ogenj. Naglo vlačijo vozove zublju izpod zob, izganjajo živino iz hlevov, rešujejo, kar kdo' more. Vsi križem nosijo in vlačijo proč, gasiti ne utegne nihče in tudi nima s čim, ker požar ima že ves kozolec v oblasti. Tu so pozabljene vse rlazprtije, nevolja in jeza je prestala na Viharja. Nasprotno, vse ga .pomiluje. Saj še ni dolgo, ko mu je poginil vol; nažrl se je vele detelje pa ga je razneslo. Petrinovi trije delajo, kakor bi branili lastno hišo. Petrin ukazuje in modro vodi reševanje, Martin je ves črn od saj- Jože odganja živino na vrt.
Zjutraj je bil kozolec na tleh in ogenj je pojemal. Po strahotni noči je posijaio zopet sonce in ljudje so šli na-delo.
Orehovje je kar tekmovalo, kdo bo bolj pomagal: Z živino,
vsake druge, nazadnje je le pričel popuščati. Imel je vsekakor še obzire do Drejca, čeprav je vedel, da je Drejc to prvo svojo ljubezen že davno pozabil. Nu, naj bo, kakor hoče, Martin bratu s tem nič ne škoduje, sebi pa leuteši svoje srčne tegobe. Ko je Manica tako brhka ter popolnoma dozorela in razvita, prav naravnost za pred oltar. Le kdo naj bi se ustavljal taki sladki vabi? Martin se je pričet kar bolj pogosto ozirati v Orešnikov kot in se smoliti okrog dekleta.
Manica ga tudi ne odklanja. Saj ni neumna, tako zali mladeniči ne čakajo za vsakim voglom. Razen tega je tako močno podoben Drejcu; ki ga Manica še zdaj ni pozabila, dasi so že leta potekla, kar ji je zadnjič pisal in ji najbfže nikoli več ne bo, vsaj Manica nima več upanja. No, da bi se
besede, hm, zakaj ne, vendar bi se le nerada zapletla ljudem v jezike, posebno če iz te moke ne bo nič kruha. Treba je torej skrajne previdnosti, ker na Orehovju se zaljubiti je bridko. Poznati moraš vse ovinke in daljice, o vsem mogočem govoriti, samo nič o ljubezni. Ljudje imajo izvrsten voh in tenek sluh, ne ukaniš jih z nobeno ponarejeno kretnjo in z nobeno še tako pretkano lažjo. Najbolje, da se že naprej vdaš ter se pustiš oklicati po soseskinem pismarju v nedejo dopoldne pod farno lipo.
Petrinov . Martin p^ bi tega seveda ne hotel, zato se je spustil rajši na ovinke in daljice. Saj v tem ni vendar nikake pretkanosti, če je zavil iz gozda grede daleč po ovinku mimo Orešnikove ograde. Kaj more on zato, če je ta ograda tako preklicano od rok; Marjici pa tudi nihče ne more zameriti, če še tako žene za delom in hoče iti na vsak način zadnja iz ograde. In tako sta se pač slu-
“0, Manica, sem mislil, da si že odšla.” Za roko jo je prijel Martin pa dodal tiše; “Veš, žal bi mi bilo.”
“E, ne verjamem, Martin,” de ona pa ga ognjevito pajjleda-
"No, Manica, pa povej, bi ti meni odprla, če pridem pod okno?”
“Veš, to boš pa potlej videl, če prideš.”
Čimbolj se je temnilo, tembolj jo je pritiskal k sebi. Ah, ko je bila tista pot tako preklicano kratka! Kar naenkrat sta bila za vrtovi, potem pa še nekaj korakov — in morala sta narazen.
Martin sicer ni mogel vedeti, koliko
z rokami, s sekiro, z vsem so I priskočili na pomoč. In še ti-“Tu v roko.” Mati mu brž'ste jeseni je stal nov kozolec priviha rokav in vidi, kako j e jna Oiehovju. Bil je velik in roka neb rek la in čudno maro-! mogočen, da bo kljuboval nove-
V BLAG SPOMIN
PETINDVAJSETLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA SOPROGA
in očeta
Joseph Zakrajška
ld je zaspal v Gospoda dne 30. aprila 1P23.
Dragi soprog in ljubljeni oče, petindvajset let že počivaš v grobu, zaklad spominov na Tebe predragi večkrat prisili tihe solze v oči.
K Bogu naše prošnje hite za Te, da enkrat vidimo nad zvezdami se,
Vedno žalujoči:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland, O. 4. maja 1948.
gasta. Brž vzame nožič in mu razreže rano, da brizne motna kri na tla. Nato mu izpere ra-z arnkio in tropotcem ter mu opha roka z nekim zagovorom. Potem mu da piti žganja- Medtem ko mu gre zavret še mleka, ji on pripoveduje, kako je bilo. Z Martinom sta bila preložila neki tram pa je zbodlo Jožeta nekaj v roko. Še mar mu ni bilo. Ko je pa zapazil nato gada šiniti pod ,pro-tje, se je uetrašib- Martin mu-je brž podrezal podleht in ga odpravil domov.
Mati mu je ponudila skodelo vročega mleka, rekoč: “Na, vsega spij pa pojdi nazaj! Ubij gada in Martina pozdravi!”
7.
Jes, jes, botra, kaj bo, kaj bo! Taka neznanska suša, vse se bo posušilo, vse bo zgorelo! Treba bo oklicati procesijo za dež na Planinsko goro. Vodovodi so usahnili, vodnjaki so suhi — in treba bo po vodo. v. Učanko. Petrinka pa sama. Poprej so ji dekleta in otroci nanesli vode, zdaj si jo mora največ sama. Ljudje jo že vozijo polne sode iz Učanke, ker sila je sila. No, pa sč že nekaj pripravlja za dež, oblaki se že zbirajo, a Bog ne daj, da bi se oblak utrgal ali da bi toča omla-iila polje! Ljudje »rajši trpijo sušo in previdne gospodinje že pripravljajo blagoslovljen les za hudo uro-
Zvečer se je pričelo bliskati, ponoči se je ulilo- če bi samo samo lilo, hvala Bogu, a ko je tako strahovito treskalo in grmelo! Tudi to bi se preneslo, za vsako dobro je treba nekaj žrtve in premagovanja, kaj šele za blago močo po suši. Je pa bila žrtev za namakanje žejne zemlje le prehuda. Da bi bilo tisto hudo enokomerno porazdeljeno na vse Orehovje .potem bi se že preneslo, ko je .pa navalilo vse na enega, je bilo pa res bridko. Strahovito je treščilo, vrglo iz spanja Orehovje. Pričeli so se oglašati klici in so postajali mo-
mu viharju. N'a Orehovju ne sme noben grunt propasti, podreti se ne sme noben kozolec. Kar zdrobi nesreča, morajo znova zgraditi vsi Orehovci,, kajti vsi jamčijo za prospeh in večno rast vasi na sončnem klancu.
To je že vse prav, si je mislil Petrinov Martin. Ali od samega večnega garanja nima človek tudi nič. Delati v gozdu dan (na dan kot črna živina, naaadmjtt pa.migl.iti namo trn tflr kdaj bo kam švignila strela, potem pa gasiti in' znova postavljati J>a še poslušati večno tarnanje; — kam pa to pride, kam pa to .gre! Martin je nazadnje tudi iz mesa in, krvi, tudi njemu se zahoče kakih sladkob. Tisto o ženitvi na roko, o doji ;n j utrni in gruntarskih nevestah, vse te pomisleke je vrgel
nanjo, on je samo zase občutil, da mu v prsih neprenehoma nekaj vzburkava. Da, začutil je v srcu neko izredno toplino :n srečo pa si domišljal, da ni nikjer na svetu lepše in mikavneje, kot je na Orehovju. Tu je Orešnikova Manica, a ta je samo ena pod božjem soncem. Kako se bosta vzela, na roke ali na grunt, o tem Martin prav nič ne razmišlja, to se bo že kako uredilo, kakor bo pač Tia-neslo.
In bi se morda res kako uredilo, da ni sam gospod vojnih trum tu posegel vmes pa Martinu pregnal njegove sladke sanje. Nenadoma ga je namreč poklical na vojaške vaje. Ne samo Martina, temveč še več
vplivali drugih z Orehovja.
V BLAG SPOMIN
TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠIH DRAGIH STARIŠEV
Jožef Bizjak Marije Bizjak
Umrl 3. aprila 1918
Poteklo že trideset je let, odkar zapustila sta ta svet, šla v večnost sta živet, pustila nas same tu na svet.
Umrla 4. maja 1918
Če tudi doba je že dolga pozabili še vaju nismo žalostni spomin nas še obdaje, ko krasimo vama to gomilo.
Res tu imamo le gomilo, kjer trupla vaše počivajc duše pa v raju večnemu plačilo večno jVživajo.
Žalujoči ostali:
OTROCI, VNUKI in DRUGI SORODNIKI, Cleveland, O., 4. maja 1948.


Don't 'folfjet lUotkels Da\j
Flobuers for Mother's Day
CVETLICE ZA MATERINSKI DAN
Member of T. D. S.
We Telegraph Flowers Everywhere
Se priporoča
James A. Slapnik
HEn

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potnti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem, in znancem žalostno vest, da je umrl in nas zapustil naš dragi nikdar pozabljeni sin in, brat
ANTON ZORC
ki je v cvetju svoje mladosti mirno v Gospodu zaspal dne 9. aprila 1948. Blagopokbjnik je bil rojen 11. novembra 1927.
Pogreb se vršil dne 13. aprila iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v cerkev Sv. Lovrenca, ter od tam po opravljen: sv. maši zadušnici na Kalvarijo pokopališče, kjer smo dragega sina položili v naročje matere zemlje k večnemu počitku.
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti preč. župnik Rt. Rjev. John J. Oman za opravljeno sv. mašo zadušnico, za tolažilne besede, in za spremstvo na pokopališče, ter čč. gg. Rev. Julius Slap-ša& in Rev. Andrew Seebold, S. M., za asistenco pri sv. maši.
Enako se zahvalimo č. g. Rev. Rudolph Prazniku, ki je pokojnega v njegovi bolezni previdel s svetimi zakramenti.
Posebna zahvala sorodnikom za pomoč v teh najbolj žalostnih dnevih.
Enako iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti; vsem ki so dali svoje avtomobile; ter vsem, ld so ga prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše.
Dalje se Iskreno zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnega na njegovi zadnji poti.
Prav iskreno se tudi zahvalimo pogrebnemu zavodu Louis L. Ferfolia za vse tako vzorno vodstvo pri pogrebu, ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej tako. žalostni uri.
* Končno se zahvalimo prav vsem z iskrenim: Bog plačaj!
Ti pa dragi Tony, šel si k svojemu Bogu, a Tvoj duh živi med nami in nas bodri, da žamoremo prinašati bolest, katero nem je kruta smrt storila.
Počivaš mimo v tihi hladni jamici — mi Tvoji stariši in brat pa milo gledamo proti nebeškim višavam, kjer je sedaj Tvoj novi dom! Prosi Boga da kadar božja previdnost katerega imed nas pokliče v Tvoj nebeški Dom, da ostanemo združeni na veke!
“O tistih dneh — zlatih dneh, sanjamo:
Kot o rosni pomladi cvetica.
A solza za solzo nam zdaj, kaplje na lica — kaplje v srce — na naš nekdanji raj!”
Počivaj v miru!
Tvoji žalujoči:
ANNA in ANTON ZORC, starši;
FRANK, brat.
Cleveland, O. 4. maja 1948.