98. številka. V Trstu, v sredo 7. decembra 1892. Tečaj XVII. „EDINOST" Nihaja dvakrat na teden, vsako irede ia soboto ob 1. liri popolnrine „Edinost" stane ; ta vse leto gl. ; izven At«. 9.— gl. ■a polu leta n ; . » 4.50 „ ■a četrt leta „ 1.50; n „ 2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trite po & nov.. ▼ Gcrlci in v AJdovidinl t>o nov. S a naročbo brez priložen« naročnina anravniitvo d* ojira. EDINOST Oglftll in osnanlU se rakune po 8 nov vrstica v petitu ; za naslove ■ debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi g* obseglo navadnih vrstic. Posl»ny >vn» »hvale, osmrtnice Itd. »v« račune po pogodbi. Viti d<» Naši nasprotniki. ii. Gospdda tržaška pravijo, da hočemo mi falsifi kovati ndrodni značaj pokrajine, da uprizarjamo agitacije na „njih tleh". A dokazali niso še nikdar te svoje trditve — tudi v poslednji mestni seji ne. Kaj hočejo reči gospdda s to svojo trditvijo P Nič dražega, nego da je TrBt izkljućljivo laiko mesto in da tudi po okolici ne bivajo Slovencih To pa je obče po-snana notoriška neresnica in se mora člo-vek le čuditi drznosti nadih nasprotnikov, da se poslužujejo taoih argumentov. Koliko je t Trstu slovenskega življa, prepriča se lahko VBakdo, ako se le borno urico sprehaja po ulioah tržaških. Saj govori ekoro vsak drugi človek slovenski. Veliko število tržaških Slovencev nam pa še bolj dokazuje obilica slovenskih društev, imajočih najrazličnejše svrhe in sestavljenih iz vseh razredov človeške družbe: imoviti in na* obraženi krogi, kakor tudi priprosti delavci ustvarili so si tu svoja domača, narodna, slovenska ognjišča. Tako imati n. pr. samo obe podporni društvi slovenski blizo 9000 članov. Kdo so člani vnem tem dru-Stvom P Morda-li Italijani P No, proti takemu mišljenju bi protestoval v prvi vrsti gospod dr. Spadoni sam. Ali so morda Nemci nadeli svojim društvom slovenska imena? Taka trditev bi bila seveda še ab-surdnejsa. No, gospdda: to so pravi, pristni Slovenci, naši rojaki! Italijanska gospdda ugovarjajo seveda, da to so prite penci, prišli tu Bem delat nemir in zdražbe. A to ni res : slovenki Živelj je prvoten tudi v mestu tržaškem. In da je prvoten, dokazujejo uprav imena premnogih „laSkih" kričačev: imena, ki vzlic vsemu pretvarjanju ne morejo zatajiti slovenskega izvora svojega. Mi da bi bili tu prltepenci P ! Gospdda naj bi molčali lepo v tem pogledu, kajti uprav v njih taboru •o glavni činitelj ljudje od onkraj laže. Saj se razumemo ! PODLISTEK. Prečaatitemu gospođu Ivanu Trevnu mnogozaslužnemu župniku pri a v. Ivanu ob sedemdesetletnici njegovega rojstva. Ne išči zl&ta ne srebra mej nami Ne išči dragocenih k&menov, Moža imumo vrednega nad zl&to Sedemdeset je letni dan njegov. Prirasel „naše gore list* v Krajini Mej brati milimi je rodni brat, Delil veselje je in bolečine On z nami čutil je vsakokrat. Bil steber trden veri, domovini On ljubil zvesto jo svoj mili rod, Kjerkoli bival je, so ga ljubili In spoštovali vdano ga povsod. Mej nami vrsto let prebiva srečnih Deluje v blagor naš neutegoma, Njegovih del se vedno bo spominal Še pozni rod hvaležnega srca. Poslušaj zvon iz lin svetoivanskih Poslušaj orgelj milozvočn: glas, In okolica P No, ta pa je zdržema slovenska, tu pa sestavlja jedino slovenski Živelj prvotno prebivalstvo. Pravega okoličana italijanske narodnosti ni jednega samega v vsej okolici. Će tu pa tam naletiš na kakega pojedinca, ki samega sebe ematra Italijanom, je gotovo naš odpadnik ali pa laški priseljenec. To ho, kakor rečeno, obče poznane istine. In da je tako, nam dokazuje šolska statistika. Uprav v poslednjem času smo priobčili celo'vrsto statistiSkih podatkov, iz kojih je razvidno, da je mej onimi otroci, ki pohajajo italijanske paralelke na slovenskih šolah okoličanskih, najmanje 98 odstotkov slovenske narodnosti. Podatki o šoli rojanski so zelo poučljivi posebno zato, ker je to selo najbližje mestu tržaškemu in bi moralo tu biti — ako mislimo lo-giško — največ italijanskega življa mej slovenskimi okoličani. A niti tu, na pragu mesta, nimamo nad 2 odstotka italijanskih otrok. Da jih je drugod po okolici, kjer niso v tako živi dotiki z mestom, še manj, je menda jasno. In na vse zadnje se lahko sklicujemo na vspehe istega ljudskega štetja, koji čin so izvršili naši nasprotniki sami, kakor se jim je zljubilo in kakor so hoteli. Tudi podatki ljudskega štetja so ne-ovrgljiv dokaz, da je okolica zdržema slovenska in da je število mestnih Slovencev toliko, da bi jih morali poštevati povsodi. S tem pa nismo pripoznali nikakor, da so je ljudsko štetje vršilo pravilno in da so podatki tega štetja pristni. O, da se je štetje vršilo tako, kakor zahteva resnični in pravi namen temu činu, potem bi se gospddi italijansko-radi-kalni kar ježili lasje na razmerji mej Slovenci in Italijani 1 Neovržna je torej resnica, da Slovenci bivajo v mestu in po okolici tržaški in da so tu prvotno prebivalstvo. Kot tako pa sme zahtevati slovenski živelj vse tiste pravice, koje uživajo Italijani, njih sodeže-lani. In če Slovenci naglašajo to, naglašajo le resnico, koje ne bi smela tajiti tudi Poglej na zunaj, cerkvi zri na znotraj 1 Oznanja njega ves corkveni kras. Poglej vrline v duše dnu mu skrite Ljubav, miloba, čut, jim je ime, Te bisere mu teža let zbrusila Da tim kasneje slednji dan bleste. in tacega moža ne bi častili, Bi ne ljubili ga iz src globin P Saj bo oznanjal pozni rod za nami: „Bil dika veri, rodu zvest je sin". In Tebi, mili starček beloglavi Ča utita danes rod hvaležno vdan : -Da čil in čvrst kot danes ta mej nami Zasvetil bi demantni Tvoj se dan" Pri 8v. Ivanu, dne 7. decembra 1992. M. Š. Iz vojaškega življenja. SpiBal Rudolf Doleuo. (Dalje.) Naš Gustelj poprasa tam nastanjene vojake, kje bi bila 24. bat. 4. komp.P Vojaki, sami krofasti Nemci, odgovori mu, da uprav tam. Bože I mislim si, od kje so mestna gospoda. Kdor trdi resnico, ne zasluži imena fulsifikatorja : zato pa p r o-testujemo z vso odločnostjo proti podtikanju, kakor da hočemo mi Slovenoi falsifikovatj n Ar o d n i značaji pokrajine. Okolica je slovenska, mesto pa mešano v narodnem pogledu — to je istina in pri tem ostanemo ukljub vsem resolucijam in preiskavam, koje uprizorjajo nekateri gospodje v mestni dvorani. GoBpod dr. Spadoni je rekel, da je ljubitelj svobode do skrajnosti, a se svojimi govori gospoda nasprotniki niso baš dokazali tega. Očitalo se je tudi duhovščini, da seje prepir in sovražtvo, mesto da širi mir iu ljubezen. Oe je kaka trditev na svetu krivična in neosnovana, je gotovo ta. V borbi tržaških Slovencev za svoja ndrodna prava je prečastita duhovščina — neradi konstatujemo to — Često še „prezmerna" in reči smemo, da so šle cerkvene oblasti — pokladajoč velike žrtve na žrtvenik preljubega „miru" : pro bono pacis — do skrajne meje dovoljenega. Toda pri vseh mogočih ozirih duhovnik vonder ne sme puščati iz vida vrhnega poklica svojega in poglavitne svoje dolžnosti: širiti krščansko mišljenje in krščansko moralo. In res se je duhovščina okoličanska — osobito velja to glede na slučaj prečastitega župnika rojanskega — uprla le tedaj, ako je videla pretečo nevarnost, da ne bi mogla izvrševati gori označenega poklica svojega. Gospoda zahtevajo, da duhovnik poučuj verski nauk v jeziku, otrokom neumljivem, a duhovnik ve, da tak način pouka ne doseže nikdar zaželjenega vspeha, da versko in krščansko mišljenje nimata pričakovati nikacega sadu od takega poučevanja, da je torej duhovnik v resnici v nevarnosti, da ne bi mogel izvrševati svojega poklica : je-li Čuda potem, da se upre, vzlic svoji zmernosti in popustljivosti, bodisi tudi proti mestni gospodi. Gospdda bi hoteli žrtvovati svojim „idnjalom" vso šolo, vštevši torej tudi verski pouk. A duhoven ne sme pa ti, ki ne razumejo po naše P Zvedel sem potem, da so na Gabrku pomešani od raznih bataljonov. Bila je ravno ura poludne, ko smo stopili na nerodovita Ga-brška tla. Trudui, lačni, žejni bili Bmo tako, da bi ae morali smiliti še tako trdemu kamenu. Mislite-li morda, da so nam privoščili kako kosiloP Britka ironija! Naš Gustelj nas je tam naznanil in reč bila je pri kraji. Odloživši svojo prtljago pri prejšnjih starih znancih, odpravimo se po Gabrku iskat kakih lekov, da potolažimo lačne svoje želodčeke: iskali smo kapljic, da si ohladimo od solnca sežgane našo ustnico. A zgodilo se nam je kakor onemu častitemu profesorju, ki je trdil : ,Wo icb anklopfte, dort fand ich Pech !« In kdo se nas je usmilil, kdo s čim poBtregel P vpraflal bi marsikdo. Krotka in usmiljena češka duša skazul se nnm je usmiljenega Samaritana, in ta je bil, „pa-ne Buchsenmacher". On je vidol našo rove, naše potrebe, postregel nam j« krožnikom juhe, katero je odtrgal od svojih ust. Pa kaj bode krožnik juhe za onem lačnih in žojnih kljunov P A vendar bilo jo nekaj ! žrtvovati takim idejalom — svojega poklica! Tu imajo torej gospdda uzrok, zakaj jim duhovščina ni in ne more biti na uslugo, kakor bi hoteli. Ne z namenom, širiti nemir in sovraštvo, uprl se je prečastiti župnik rojanski — to pa no na tak način, kakoršnega mu je podtaknil neki tukajšnji list — ampak zato, keree ni hotel izneveriti poklicu — dušnega pastirja. Napadi na duhovščino so krivični, k ak o r so n e u t e m e 1 j e n i srditi izbruhi proti takozvanim „f a 1 s i f i k a t e r j e m narodnega značaja pokrajine." Zato protestu-jemo po vsej pravici proti takemu postopanju. Odgovoriti nam je še na nekatere druge trditve ; to pa prihodnjič. K položaju. V včerajšnjem „II Piccolo" čitamo brzojavko z Dunaja, glasom katere namerava vlada razpustiti državni zbor, ako se še jedenkrat ponovi tako glasovanje, ka-korino je bilo predvčeranjim o odgovoru ministra-predsednika, tikajočem se razpusta mestnega zastopa v Libercu. (Glej politični pregled. Ur.) Ta vest „Piccolova" vidi se nam zelo zanimiva. Ne mislimo Bicer, da so stvari že dozorele tako daleč, a gotovo je, da dozorevajo v tem zmislu. Vest „II Piccola" morda še ni reBnioa, a gotovo je, da je zelo verojetna. Položenje sedanjega vladnega sistema je zelo podobno tietemu starčku, o katerem pravi nemški pregovor: Auf dem Dache sitzt ein Greis, der eich nicht zu helfon weiss. Sistem naš je starček;, ki čepi visoko gori na slemenu in bi ne more pomagati na nobeno stran. Pač pa mu je to v tolažbo, da ne čepi sam, ampak ima poleg sebe še druzega starčka v slični zadregi — nemško levico. Debata o dinpozicijskem fondu poka- Polegli emo se na trebuhe ter dogovorili, da sme vsak le po petkrat zajeti v krožnik; a še bi bilo kmalu zmanjkalo zadnjemu. Kar, pokličejo pri 4. komp. našega Gusteljna ter mu povedo, da nas k tej ne sprejmejo. Trkamo dalje, dejal sem jaz, morda nas vendar kje obdržč. Najraje bi se pa vrnil v Ljubljano, dasi sem imel vse noge ožuljene. Okoli pete ure popo-ludne pokliče nas neki stotnik od 3 komp. pred-se. Vstopimo se kolikor se je najbolj dalo po vojaški pred njega in jai šepnem Pivškemu Francetu: faut, le možko ae postavi, glavo po konoi, prsa ven ! Nisem pa hotel reči, kakor je stara navada, trebuh notri, kajti tega sploh nismo nič imeli. Zdaj velja, morda nas ta vendar ne požene spet naprej I Temu gospodu bo rekali „Korlč", toraj deminutivno ime, in menil bi, da mora imeti kake nežnosti in ljubeznjivosti na sebi; a človek, ki bi to mislil, varal bi se, Čemu torej KorlčP Morda radi njegove majhne ■ postave P Ne, tudi to ne. Bil jo prej velik kakor majhon. Kaj je bilo na njem tacega, zbok česar bi se ga moralo nazivati tako, kakor so ga sploh nazivali P Morda mu je k temu imenu pomagala sala nam je vse našo parlamentariško mizerijo. Odnošaji so zmedeni tako, da niti generali strank, niti prostaki, niti vlada sama ne ve, kaj nam prinese jutranji dan, kar je uprav ljubko najivnostjo pripoznal g. minister predsednik sam, ko je rekel: •krbimo za trenotek, na dalje nam že pomore ljubi Bog! Skoro da je imel prav tisti poslanec, ki je vskliknil, da tako „Iuštnega" ministerskega predsednika nima nijedna draga evropska država. Konstitucijona-liiem naš je zares prava pokveka, karikatura; parlamentarni odnošaji so ne-zdravi skozi in skosi. „Večino" hočejo imeti s vso silo in stlačiti bi hoteli v to večino najrazličnejše življe, katerih nazori in načela so si dijamentralno nasprotni. In to v vsakem pogledu: glede na gospodarske reforme, glede na iz-obražbo ljudstva, gledć na smer vnanje politike, gledć na notranjo organizacijo naše države itd. itd. Mi vsaj si ne moremo misliti slovenskega poslanca, ki naj bi korakal pod jednim in istim dežnikom z nemškim liberalcem iz denašnjih dni; kakor si ne moremo misliti nemškega konservativca, ki bi se šetal — roko lepo pod pazduho — z ljudmi, kojih liberalizem je identičen se sovražtvom do vere katoliške in nje ustanov. Pri takih razmerah se ni čuditi seveda, da ugled parlamenta avstrijskega pojema bolj in bolj in da že danes ni druzega nego senca, ki se leno vlači po politiškem odzorju n šem. Žalostno je, da je tako, a nemški liberalci nimajo najmanje pravice pritoževati se na tem, kajti le oni in jedino so krivi, da smo zašli tako daleč. Vse njih bitstvo prepreženo je samimi protislovji: vstvarili ho temeljne zakon«, a izvrševati jih nočejo; da £i se 'mogli ponašati se svojim liberalizmom, vsprejeli so v te zakone točko o jednakopravnosti vseh narodov, v istini bi pa hoteli uvesti absolu-tisem — ne jedne ndrodnosti — ampak njih lastne stanke. Le njihova neiskrenost, hjihovo hinavstvo spravilo je ob kredit pravi,'resnični in plemeniti liberalizem, zajedno žnjim tudi parlamentarizem. Prav ima vlada in prav ima tudi g. Plener meneč, da brez trdne večine se ne inore razviti zdravo parlamentarno življenje. Ni pa res, da taka večina ni mogoča pri nas, kakor trdi naša vlada. Odkritosrčni naj bodo, skrbe naj, da pisana besedo naših temeljnih zakonov zadobi meso in kri, pa jim vzraste taka večina sama po sebi. In ni imel že grof Taaffe take večine na svoji strani P Imel jo je, a razbila se mu je, ker ni bil odkritosrčen drobna, plešasta njegova glavica P Če mu je sploh ta pomogla do njegovega imena, dovoljeno mi bodi, da ga opišem vsaj nekoliko površno. Imel je toraj drobno glavico, z jako ozkim Čelom, kar je bilo jasen dokaz, da ni bogsigavedi kak veleum. Pod čelom svetilo se je dvoje vdrtih očij. Obraza bil je osornega, brado pokrivale so mu že belkaste kocinice. Gledal nas je tako, kakor je že navada pri takih ljudeh. Eonečno se nas usmili vendar, ter nam odkaže tretji šotor na vrhu. No, si mislim, ta nas vsaj hoče deti na vrh, kjer bodemo uživali prosti in Zveži zrak. V imenovani šotor privel nas je neki kadet, naše gore list, mej vsemi častniki in podčastniki najbolj čislana OBeba : spoštovali so ga sploh vsi. Kako bi ga tudi ne P Z vsemi je bil tako prijazen, ljubeznjiv, krotak; tu se je videlo, da tudi vojak zna ubogati lepi besedi in prijaznim ukazom prej, nego osornim ukazom. Gotovo, da ohranijo g. Skabarja, Tržačanoin dobro znanega, vsi stari in mladi v najboljšem spominu. Ta gospod privede nas v povo bivališče. Tja prišedši ogledamo si bodoče naše stanovanje. Na tleh bila je razprostrta slama, na sredi bil je vodoravno postavljen velik drog, na katerega smo naslanjali puške in obešali „tornistre". Kacih druzih priprav ni zapazilo opazovalčevo oko, toraj je bilo stanovanje prav priprosto 1 (Dalje prih.) žnjo, kar je konstatoval celo jeden glavnih stebrov sedanjega sistema, g. Jaworski, rekoč, da nekdanja večina — to je desnica — b i o b s t a 1 a še danes, da ni vlada vafej sili hotela stati nad strankami in ^aje bila v tesnejši zvezi z večino. Kdo je torej kriv, da vlada nima zandttjive večine P Vlada sama, ker je tej večini izpodkopala tla pri volileih, ker je vedno postopala tako, da so poslanci prihajali domov — praznimi rokami. Vlada je imela zanesljivo večino na svoji strani, a nikdar ni skrbela za to, da spravi v življenje načela te stranke, nasprotno : še izpodkopovala jim je tla. To postopanje vladino je izborno označil posl. H ero ld nastopnimi bese-dami: „grof Taaffe se je opiral na večino, sestavljeno po avtonomistih in jednakopravnosti prijaznih strankah, pri tem pa je izvel program one levice, proti kateri je vladal." Je-li po takem čuda, da se je pričela majati ta večina P To jo vender posebnost, kakoršne ni najti nikjer na svetu, da vlada izvršuje program opozicije. Nemci so se seveda smejali v pest, dobivši v vladi sami odličnega eksekutorja njih lastne volje, rfaravno je, da so postali pri tem — predrzni. Meneči, da je že došla njih ura in da odpor na strani desnice ni več mogoč, izzvali so sedanjo krizo. Pri tem pa so se zaračunali prav močno in sedaj pojejo z vlado vred tisto znano pesem : naprej ne vem, nazaj ne smem. Nemškim levičarjem zija nasproti prepad, kamorkoli se obrnejo: v opozicijo ne morejo, ker so prave ničle, ako jih ne podpira vlada; v vladni tabor pa zopet ne morejo, ker bi jih to komedijaštvo, koje so uprizorili, drago stalo — pred volilci. Grof Taaffe jih je sioer gladil kolikor je le mogel se svojim govorom v debati o dispozicijskem zakladu in pokazal s tem, kam ga vleče srce; dvomimo, pa da bi jim to koristilo. Mi avstrijski Slovani opazujemo lahko mirno vestjo vse to vrvenje, ki ni v posebno čast našemu parlamentarizmu. Kajti mi nismo krivi na tem, da je prišel ob ves ugled naš panlament, tako, da ga kmalu ne bodo več poitevali volilci — dočim ga vlada že davno več ne pošteva. Brezbrižni pa ne smemo biti, ampak izcrpiti si moramo nauk iz vseh teh dogodkov. Ta nauk nam pravi v prvi vrsti dvojno, kar smo trdili tudi mi že toliko-krati: a) da nam sedanji sistem ni prijazen, ker ni odkritosrčen; in b) da naj se vender enkrat otresemo tistega strahu, pred nemškimi liberaloi, kojemu strahu smo do sedaj žrtvovali svoja načela in svoje koristi. Politični pregled. Notranja dežela. Državni zbor. Dne 3. decembra je zboroval proračunski odsek poslanske zbornice. V tej seji je naglašal poročevalec posl, Šuklje^, da se je v letu 1891 v primeri z letom 1887 prodalo 227 milijonov smotek manje; osobito se je skrčilo razpečavanje „kub" po 5 in 6 kr. — Istega dne sta tudi zborovala davčni in obrtni odsek. Dne 5. decembra bila je zopet plenarna seja zbornice, pri kateri je vlado doletel drugi poraz. Grof Taaffe je odgovarjal namreč na interpelacijo radi raz-puSčenja mestnega zastopa v L i b e r o u. Grof Taaffe je navel razna fakta — govore, demonstracije, napise v kopališču, sedansko slavnost, prusko uniformo mestnih redarjev, bakljade, okolnost, da mestni župan ostentativno ni hotel nositi redu, podeljenega mu od presvitlega cesarja itd. itd. —, da opraviči ukrep na-mestništva, razpustiti mestni zastop v Li-bercu. Slednjič pa je naglašal seveda, da ta ukrep"ni naperjen proti občinski avto- l> 1 . . nomiji, niti proti nemškemu značaju mestaliberškega. — Vlada je mislila, da je stvar rešena s tem, a motila se je. Poslanec Plener je predlagal, da se v naslednji seji otvori debata o tem odgovoru ministra-predsednika. In res se je vsprejel ta predlog, za kojega so glasovali levičarji, nemški nacijoaalci, Mlado-čehi, del Coroninijevega kluba in anti-semitje. Čudno se bode zdelo, da so Mladočehi glasovali z levičarji; a njih namen je jasen: porabiti so hoteli to priliko, da opišejo bedni položaj čeških manjšin po nenlških mestih. Dne 16. t. m. zapričela se je razprava o omenjenem odgovoru grofa Taaffe-a. Oglasilo se je k besedi več govornikov in priobčimo natanjčneje poročilo prihodnjič. V tej seji so interpelovali nemški liberalci vlado, kaj misli ukreniti, d a se pride v okom hujskanjent a n t i s e m i t o r. — Bravo, Plener in družba! Dd daleč so prišli že, da zahtei-vajo od vlade, da jih ona ščiti kakot majhnega otroka. In pred tako stranko, koji se tresejo hlače pred peščico koraj« žnih antisemitov, naj bi trepetalp vse avstrijsko blovanstvo P! Pojte no, ne bodimo vender šeme 1 Iz Zagreba nam je došlo nastopno poročilo: Madžari imajo svoje ministarstvo. Tudi za Hrvatsko je ta sedež popolnjen in sicer tako, kakor se nismo nadejali. Sploh se je mislilo, da J o s i -p o v i č pojde zavoljo tega, ker se je preveč potegoval za Vučetičevo kandidaturo za zagrebškega nadškofa. To pa še ni jedini vzrok njegovemu odstopu. Zadnje dni izvedelo se je, da sta ban Khuen in minister Josipovič prišla v ojstro nasprotje in je baje ban močno delal na to, da bi vrgel Josipoviča pri popolnitvi ministerstva za Hrvaško, kar pa, kakor se vidi, ni dosegel; menda za to ne, ker madžarski vlastodržci grofa Khuena nekako pisano gledajo od tistega časa, kar ae je njegovo ime spominjalo kot naslednika Szaparyu. Ko so hrvaški poslanci čestitali Josi-poviču na sopetnem imenovanju za ministra, rekel jim je mož, da je on za tega delj dal svojo demisijo, ker se je „z neke strani v ministarstvu pokazalo brezozirno naprezanje, d a se rea 1 i z i raj o nokaterina-zor i, katere on ni smatral kot povoljnein izpravne za inte. res in položaj Hrvaške in Slavonije". — Po teb besedah, katere so bile cel6 v službenih „Narodnih Novinah",. dalo bi se sklepati, da so se Madžari hoteli zopet spraviti s „fokošem* na Hrvate, ali da se je temu uprl Josipovič. Kdo mu to verjamel — Taki inkarnirani madžaron, kateri ni nikdar branil pravio Hrvaške kadar je bila potreba, da bi ae adaj postavil po robu P — In zakaj ni ban soli* darno ustal, da tudi brani „interese i položaj" P — Ta izjava Josipovičeva o not vem namerovanem atentatu madžarskem na hrvaške pravice in interese razburila je vse javno mnenje na Hrvaškem, tako, da so službene .Nar. Novine", da opravi* čijo in obranijo Josipoviča, začele pisati, da njihov dopisnik sam ne more jamčiti, da je Josipovič ravno tako govoril, kakor je on temu časniku poročal. Tedaj nekaka kapitulacija. Kakor se govori, snide se skoro deželni zbor — okoli B. decembra — in potem pride menda več svitlobe v situacijo, ki je zdaj precej meglena. Slabo je znamenje, da Wekerle v svojem nastopnem govoru kot ministerski predsednik ni niti z jedno besedico omenil HrvaŠke. Različne vesti. Za VI. župno cerkev v Trstu podaril je presvetli cesar 500 goldinarjev. Imenovanja. Avskultant R i h a r d Paul in je imenovan sodnim adjunktom pri okrajnem sodišču v Kopru. — Mini- ster-predsednik je imenoval namastništve-nega tajnika pl. R osseti - S c a n d e r j a okrajnim glavarjem in okrajnega komisarja Lasci a ca namestništvenim tajnikom za Primorsko. Domenico Rossetti. Dne 29. m. m. se je v Trstu slavil spomin 50letnice po smrti tržaškega patrijota Dominika Rossetti j a. O tej priliki sešel seje tržaški mestni zbor v slavnostno sejo, kjer je tržaški župan izustil še precej stvaren govor, proslavljajoč umrlega spomin in postavljajoč ga v izgled sedanjemu rodu. Po »eji so se občinski odborniki podali pred hišo, kjer se je Rossetti narodil, ter je n. podpredsednik, dr. Do m p i eri, izustil drugi slavnostni govor o slavljencu. V govoru je liberalni govornik proslavljal Rossettija kot občana, rekoč, da je kot apostol omike douesel novemu ljudstvu, naselivšemu se v Trstu z namenom, da se tu bavi s trgovino, plodovito besedo — tradicijo, katera se dotika, po XX. vekih zgodovine, vsled svojih neizbrisljivih pridevkov starega Rima. D. Rossetti je skrbel za gmotni in duševni prospeh Trsta. Ono, kar je on branil najbolj (prosto luko), vzelo se je Trstu. Gledć duševnega napredka pa pravi govornik: »sedaj nas tepe silen naval strasti, kakoršne so se videle nekdaj nemogoče, in očividno rase drznost (baldanza) onih, ki napolnjeni z nezdravimi in razdirajočimi mislimi (srnama) želd pokončati ostanke davnine in raztrgati nit tradicij, katere nas vežejo z onimi, ki ao pred nami namakali s solzami in znojem to plemenito zemljo ! 1 In zato kličemo v spomin slavnega Rossettija". — Kako lepo, a kako „rudeče* ve pač govoriti liberalna gospoda v Trstu I Kratek je bil sicer govor gospoda Dompieri-a, a prepolen „rodoljubnih'1 misli. Iz navedenih Btavkov — koje, mimogrede rečeno, naziva uradni „Mattino" „accenti forti e di maschia in-spirazione !* — je jasno, da je govornik proslavljal Rossettija kot pospešitelja baje onih tradicij, ki vežejo Trst z rodom italijanskim. Mutatis mutandio je govornik v Rossetti j u proslavljal moža, ki je deloval za blažene tradicije, dočim se je spravil na „drznost" Slovencev, označujoč jih kot „drzne napadnike" in „razdirajoče elemente". Ves govor je bil nadahnjen po tistih poznanih „mislih", tako, da se le čudimo, kako so mogle c. kr. oblasti prezrti vse to, dočim dobimo mi Slovenci takoj ukor, ako le na rahlo opozarjamo naše ljudstvo na njega narodne dolžnosti v okvirjih državne ustave. D&, celo uradni listi so se pohvalno izrekli o slavnostih v obče in o tem govorty posebej. Člankar „Adrie" pravi v ponedeljski številki : „Pa-trijotiški vznos, s katerim se je udeležilo vse mestjanstvo te slavnosti, dokazuje nqj* bolj, kako seje idejal Rossetijev ohranil kot idejal mesta tržaškega ter kako se je njega delovanje, zapuščeno potomcem, vkoreničilo tako močno, da niti čas ne bode mogel pokončati teh korenia, tudi če bi nastali nasprotni odnošaji". Mi se nočemo spuščati v opisovanje življenja, mišljenja in delovanja Rossettijevega. Govornik dr. Dompieri nam je je označil zadostno ter je stavil kot vzgled vsem sedanjim laškim rodoljubom v Trstu. V svojem govoru nam je opisal njega mišljenje in i d e.j a 1 e — tradioije namreč, ki vežejo Trst z italijanizmom — in ti „idejah* prešinjajo, po prepričanju vladnega glasila, vse tržaške občane. Mi Slovenci pa hočemo braniti to zemljo, katero so naši predniki namakali b solzami in znojem, in na kateri se nam še vedno dogajajo vnebovpijoče krivice v narodnem obziru — mi jo hočemo braniti pred zlo-voljnimi napadi tržaških mogotoev, ki pred Beboj vidijo le svojo tradicijo kot edino „re-šiieljico" iz trdih „verig*. Vstrajati hočemo tu na svojih tleh navzlio prikrivanju istine od strani vladnih glasil. Mi sodimo danes Rossettija po izjavah tržaških kolovodij, a ne po njega realnih činih : dočim je bil on sam morda zvest Avstrijec in domoljub, slikajo ga tržaški radikalci kot svojega somišljenika v zatiranju nas Slo- vencev. Rossetti bi se obrmljv grobu, ako bi le Hlutil, da bodo njega „slavitelji" pretvarjali na tak način njegove Čine in misli. Taki 80 1 Poročali smo že, daje mestni «bor odklonil prošnjo okolidanov-Open cev, da bi jim se zgradil prepotrebni vodnjak. Označili Brao tudi ta sklep tako, kakor zaduži. Kakor pa je obžalovati sklep sam, tako neosnovano in čudno je utemeljevanje se strani glasil veČine mestnega zastopa. »II Piccolo" n. pr. je rekel, da je gosp. svet. Pahor preveč razburil čutstva skoro vseh svetovalcev, da bi se mogel nadejati, da najboljša stvar, kojo zagovarja on, ne postane najslabša. Mestni fizik je sicer naglašnl potrebo vodnjaka, a ta vodnjak je obsoj- n zato, ker sta ga zagovarjala svetovalca Sancin in Pahor. Ali ste čuii P Povsod drugod po vsem okroglem svetu vprašajo pri takih prilikah le po tem, ali je res potrebno to, za kar se prosi. Pri nas pa je'glavna stvar : kdo priporoča P Vodnjak je potreben, dokler ga zagovarja n. pr. dr. S p a d o n i; kakor hitro pa se potegne za stvar svetovalec Pahor, pa ni več potreben. Pri takih razmerah je seveda nemogoč vsak stvarni razgovor in tudi nepotreben, kakor je na vse zadnje tudi nepotreben mestni fizik. Gospdda nočejo slušati stvarnih razlogov, ampak prepuščajo prvo besedo strasti. Ali glodajo naj, da jim tako postopanj« ne obrodi grenak sad 1 Petardovci: Gvido Wallop, Ivan Me-neseni, Amedej Herlitzka — ta že mora biti „puro sangue" — in Romano Mauro pridejo pred porotnike na Dunaju. Mladi gospodje — tako jih nazivlje „II Piccolo* v dotični svoji notici — zapuste torej kmalu mesto tržaško. — Oblasti so imele izvestno tehtne vzroke, katerih pač ni treba naglašati, da so deiegovale drugo sodišče. A ne moremo si kaj, da ne bi pripomnili, da obstoje isti vzroki za delegacijo, kadar je tožen kak slovenski urednik. Italijani mej teboj. Včeraj se je pričela v Rovinju tiskovna pravda proti listu »Giovine Pensiero". Tožnik je bivii župan in sedanji deželni poslanec puljski, g. Wasserman, o katerem je pisal omenjeni list, kakor posnemljemo iz „Piccola", na-stopuo: „Galantuomo da ergastolo, Creso divenuto tale meroć una serie di ladrerie e d' imbrogli." (PoŠtenjakovič, ki sodi v zapor in ki je postal bogatin po izvršitvi velike vrste tatvin in sleparij). Ondflčkov koncert, ki se je imel vršiti pretočeno soboto, odpovedali so nenadoma in šele popoludne. Ta konoert bodejutriv četrtek zvečer v gledališču Rossetti. Opozarjamo enkrat vse tržaške Slovenoe, da naj nikar ne zamude te preugodne in redke prilike, da slišijo svetovnoznanega umetnika slovanskega. Ustop-nina je razmerno zelo nizka. Odbor »Slovanske Čitalnice* v Trstu javlja p. n. gosp. članom red zabav, ki bodo v letošnji zimski dobi: V soboto 8J, decembra 1892 Silvestrov večer. V soboto 14. januvarja 1893 tombola s plesom. V soboto 21. januvarja 1893 plesna aabava. V sredo 1. februvarja veliki ples. V sredo 11. februvarja plesna sabava. Začetek točno ob 9. uri zvečer. * Miklavžev večer* priredi nocoj „Tržaški Sokol" v dvorani tržaške čitalnice. Skrbelo se je na vse strani, da prekosi ta zabava vse svoje slične prednice. Moška beseda. Napadi drugorodnikov na našo družbo sv. Cirila in Metoda so že v navadi in nas ne bole, ker smo se jim privadili. Pač pa nas peče na*protstvo„ prihajajoče od — bratov. Nočemo trditi, da ti naši rojaki — izvzemsi jeden sam slučaj, ko se je napalo trdo in zlobno napadajo družbo s cepcem, pač pa jo v enomer zbadajo — s šivankami. A tudi to boli in utegne postati nevarno. In zato bi želeli sporazumka vsaj ob tem vprašanju, a to le pod pogoji, ki bi imeli na Bebi vse znake resnične sprave. Za da- nes priobčujemo nekoliko edstavkov iz obširnejšega članka, prijavljenega v poslednji številki „Novic* o tem predmetu, a spregovorimo morda o priliki obširneje v tej zadevi. Beseda „Novic" je zares moška boseda, koji mora pritrditi vsak resnični rodoljub. „Novice* pišejo: Naš pogoj za skupno delovanje jo, da očitno potrdite dosedanji namen družbe, namreč ustanavljati katoliške slovenske šole v krajih, kjer nam r jih kratijo krivični sosedje. Recite : „V tem smo vsi jedini*. Sedaj pa pridejo na vrsto sredstva, kako bolje dosezati ta namen. Vi zahtevate, da naj se: 1. družba preustroji ter zasnuje po farnih podružnicah in 2. deluje povsem v sporazumljenji a Škofi. Zoper prvi pogoj nimamo ničesar, ker je isto družba sama, če je le bilo mogoče, izvajala že pred vašim nasvetom. Menenja smo, da po obmejnih župah, kjer sta razne narodnosti, bilo bi to komaj izpeljivo. Zoper drugi pogoj smo pa še manj, ako le hočejo vsi škofje Slovencev podpirati zgoraj omenjeni namen družbe. Naprošeni so bili že vsi od njenega predstojništva, kakor je bilo to v „Vestnikih" natančno popisano. Ali jih niste brali P Treba tedaj le, da se vseh Slovencev višji duhovni pastirji za ta namen pridobe. Sedanjemu družbenemu odboru bode težko jih kaj več za to pridobiti, ker ste ga namenoma že preveč počrnili. — To je tedaj naš „ultimatum". Dobite nam, ako pišete v „Slovencu" odkritosrčno, to zagotovilo vseh škofov, ki vladajo Slovence, da bodo podpirali sedanji namen drnžbe, in mi vas zagotovimo, da smo potem v tej zadevi jedini in da z veseljem odstopi tudi, če treba, ves sedanji mnogo mučeni družbeni odbor, v tisti namen še bolj uspešno delujočemu. Dokler pa za družbo ničesar ne bodete storili, ampak le zabavljali in izbezavali delavce k prepiru, vračali vam bodo vsi zavedni Slovenci — nezaupanje in odpor. Družba sv. Cirila in Metoda bode pa po izgledu mnogo preganjanih svojih zaščitnikov, zaupajoč na božjo pomoč in na zmago pravične stvari, mirno čakala, da se zjasne vremena. Ako nas ne ubijejo strele iz črnega neba, ki ae vsled vednega „iz-bezavanja" razpenja tudi nad Kranjsko, storili bodo — če tudi brez vas — vsaj nekateri naši možje, „kar mož je storiti dolžan*. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovala sta povodom smrti Vladimirčka Mi-kotovega, mesto venca, gg. Ernest Pegan in Maka Cotič po 1 gld. —Vesela družba pri Andreji Čokelji na stari cesti nabrala 1 gld. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so nabrali gospodje, povabljeni v novo hišo v Barkovljah na z^jca, 2 gl ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. nrar, Corso štv. 39. 1-52 Prodaja in popravlja urc>. Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazehi zadavica, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina ajajnega uspjeha ito jih gotovi Prendinl, lučbar l Ijekarnar u Trata Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnč nočih, navadno jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opaska. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiŠe (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-*. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u PrendinljevoJ ljekarni j n Tratu (Farmarcia Prondini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnah svieta. 7—52 Komptoirist 2 zajedno knjigovodja, atnožen slovenskega in nemškega j«»ika vbesedi in pisavi, želi svojo službo premeniti v kako tovarno ali ekonomijo. Sprejel bi tudi posel magazinerja. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Edinosti* pod naslovom Tovarna 293. B. Modic in Grebene, nsV°tt in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašen je grobnih Bpomenikov. Cl. Pivarna Lavrenčičl**,?!^. Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina čaetitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom ae priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica. 26=33 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-40 TRST 12~12 Corso, Piazza della Legna Št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije i Id. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za Žvepljanje trt. Riuuione Adriatica di Sicurta 24-23 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890. Gravnica društva gld. 4,000.000- — Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 1'remijna reaerva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910 22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 33.594.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000-— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kui-zov,' bilanca (A) „ 183.788-21 Reserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov, bilanca (R) „ 137.573 85 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,127.605-98 Urad ravnateljstva : Via Taldtrlvo, br. » (v lastnej hiii) Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-23 franko I Nič več kašlja! i počastiti duhovščini Balzamakl petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 89—100 PRAXMARER , Ai dne Mori" Trst, veliki trg. Poštno pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov Cliiozza nujnsrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrt-žbo ter so priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104=28 p. Favera, se vljudno podpisani priporočam za na*1' pravo crkvenih posod in orodij is čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetllnlc, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovej-, šib in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pofiljem ilustrovane cenika franko. Teodor Slabanja •rebar V GORICI i » 1 CARLO PIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenal št. 2. 35_38 Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na VS6 (t Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spa-| dajoča dela kakor; STltOJE, PKEŠE, 8E-| SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, i CEYI. večja in manja POPRAVLJANJA. Telefon Die Maschinea-Fabrik und EisengiesBeroi von August Brunner Ubernimmt alle einschlii-gigen Arbeiten als: MA8CHINEN, PRESSEN, PUM PEN, GITTER, SaULEN, Rv HREN, grossere und kleinere REPARATUREN. Stv. 291. 23-24 Pisarna za oglase tu- in inoiemstva. za katoliAk*^ listo in poljndn« spise Huberta Friedla na Dunaju V. preskrbuje uvrščenje oglasov (reklam) v v s« h katoliških listih Inserent ni prihrani po tem zavodu pri naročilih različnim časopisom ne le truda in časa, ampak dobi gotovo tako nizko cene, kakor da je naročil neposredno. Izbirajo se p r a v i , to je primerni časopisi, sestavljajo so teksti oglasov na najboljšo mesto tur preskrbljajo cliclu ji po cenah, kolikor stanejo zavod sam. Seznami časopisov in proračuni stroškov dopošljejo se po želji (1 marka za 10 iivo.) Drogerija Arturo Fazzini ¥ Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbćr mineralnih vodft, zmletih oljnatih barv najfinejili vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novČ. kilo. Cinkovo belilo najiineje po 40 novč kilo. Razun toga velika izber barv na vodo in čopičev VBuke vrrtte ter po conah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kvrizde (Korneuburgor ViehnŠhrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modro galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 44—50 I i i 5 I * i I i 11 goldinarjev franko do vsako že-_ lezniškn postaje v Istri poslan, ako se naročnik sklic e na ta časnik, stane pri meni en modroc na pe-reslh (Federnmtratze). Ti modroci bo solidno iz najboljše tvarino narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim a tri kom tapecirani in močnim platnenim cvilhom prooblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postolje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko ilopoBlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča'-te zimnice, slaiunice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Ta domača, edina narodna tvrdka to stroko na Slovenskom bodi slav. občinstvu najboljo priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, za-griiijal in vsega v tapetniško obrt spadajočoga dela. Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizko cene posobno pri b a li i 6 i h in obširuojih ! naročilih, "e^i Otročji vozički i jako elegantni fin i, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in ' dan in sicer v vseli barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno | po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višjo po vsaki coni do 2u gld. Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov, ""^fi 2 bo Lastnik pol. društvo „Edinost11. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.