DOLENJSK
Št 3(2213) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 16. januarja 1992 • Cena:40SLT • YU ISSN 0416-2242
NOVOTEHNA
MiaMoSini
SALON CITROEN
Novo mesto, Partizanska 2, otvoritev 21.1. ob 11. uri
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
LU
I-
cr
i—
Ul
>o
Obkolpje noče biti »slepo črevo«
Dežela Petra Klepca hoče ostati, kot je bila — enotna kljub novi državni meji — Premalo posluha za zgornjo Kolpsko dolino s slovenske in hrvaške strani
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
OSILNICA — Zbora krajanov v Osilnici 11. januaija so se udeležili predstavniki več ministrstev republike Slovenije, Republiške uprave za ceste, najvišji predstavniki občin Kočevje, Delnice in Cabar ter krajani iz tako rekoč vse dežele Petra Klepca. Krajani so zastavili mnoga vprašanja v zvezi s težavami zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško, predlagali so tudi nekatere rešitve.
DOLENJSKI LIST
»m:«.
NOVOLETNO PRESENEČENJE ZA MALE BEGUNCE
Ministrstvo za šolstvo in šport sodi, da je v Sloveniji približno 4000 šoloobveznih otrok, ki so vojni begunci iz sosednje republike. Zato predlaga, da bi jim otroci v vrtcih in šolah pripravili novoletno presenečenje. Za osnovnošolske učence po nekaterih občinah že organizirajo pouk, drugje pa ga še bodo. Pri tem se srečujejo z različnimi težavami, med drugim tudi s pomanjkanjem šolskih potrebščin. Mogoče imate odvečen svinčnik, barvico, radirko, barvni papir? Prinesite ga v šolo. Zbrana darila nato lahko skupaj odnesete v šolo, ki jo zanje organizirajo po nekaterih občinah. Ministrstvo si želi, da bi se akciji pridružilo čim večje število slovenskih otrok.
Če delate na Hrvaškem in živite v Sloveniji, lahko z dokazilom o zaslužku prenesete plačo v Slovenijo. Carina vam ne bo delala težav. Če pa s hrvaškimi dinarji v Sloveniji ne morete kupovati, pa to ni več zadeva carine, ampak banke. Na tak, nezadovoljiv odgovor so krajani predlagali, naj bi za menjavo denaija poskrbela podjetja, kjer so ljudje zaposleni.
Če delate na Hrvaškem, stanujete pa v Sloveniji, kjer imate tudi registriran avto, lahko točite bencin tudi za hrvaške dinage (in ne za devize) na Hrvaškem v Čabru, če je vaše podjetje dostavilo bencinski črpalki v Čabru seznam delavcev iz Slovenije, na katerem ste tudi vi.
Območje KS Osilnica nima neposredne cestne zveze s Slovenijo, ampak le preko Hrvaške. Za neposredno zvezo bi bilo treba zgraditi 17 km ceste po slovenski strani. Letos bo za to cesto izdelana le projektna dokumentacija, kdaj pa bo zagotovljen denar za to cesto in kdaj bo zgrajena, se še
CENA ODBIJA
KOČEVJE — Svoj čas seje okrog novih stanovanj pri kočevski Nami vzdignilo veliko prahu zato, ker so devet stanovanj prvotno dodelili »znanim« »zanimivim« kočevskim obrazom, nato se je pritožila Socialistična stranka Kočevja in postopek podelitve je bil razveljavljen. Vse »karte« so bile vržene na prodajo stanovanj na licitaciji. Toda tu se ni zgodilo nič. Ceni okrog 160.000 DEM se ni nihče približal. Tri stanovanja so že dodelili za kadre, ostala bodo najbrž doživela isto usodo.
M.G-Č
Danes v Dolenjskem listu
/////////////////////////////////////////////////////////z*.
j
na 2. strani:
•	Posavcem neslavno
na 4. strani:
•	Zdravstvo odraz
na 6. strani:
•	Jugotanin v najtežji
na 7. strani:
•	Takšno smetišče jezi celo
na 8. strani:
•	Novinarji Dolenjskega lista
na 9. strani:
•	Vsak dan bliže
na 11 ■ strani:
•	Škof gori, pravica
na 12. strani:
•	Skrite solze nemočnih
na 15. strani:
•	Pionir se še ni odrekel cvrupi
%
%
z
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
'/j
ZELENI O SODELOVANJU — Prejšnjo sredo so se v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah sestali predstavniki zelenih Metlike, Črnomlja, Novega mesta in Kočevja, prišla pa sta tudi sekretar Zelenih Slovenije Božo Flajšman in predsednik izvršilnega odbora Peter Jamnikar. Beseda je tekla o tesnejšem sodelovanju zelenih na območju cele Dolenjske in Bele krajine, kjer so ekološki problemi prepletajo, zlasti to velja za vprašanje Kolpe in Krke, kijih onesnažujejo že v zgornjem toku oz. že pri izviru. Zeleni so zainteresirani za ustanovitev 'lobčinskih odborov v Trebnjem in Ribnici O varstvu Kolpe oz. o celotnem sklopu vprašanj v zvezi s krajinskim parkom Kolpa pa bodo predvidoma konec februarja pripravili razgovor v Osilnici (Foto: A. B.)
ne ve. Podobno vprašanje in tudi brez zadovoljivega odgovora so zastavili prebivalci hrvaške vasi Hrvatsko, ki tudi nimajo neposredne cestne zveze s svojo republiko, ampak le preko Osilnice.
Zgornja Kolpska dolina, dežela Petra Klepca (občine ali deli občin Kočevje, Delnice, Čabar), je bila vedno enotna in ljudje, čeprav v raz-
OD JUTRI V ČRNOMLJU ŠTAJERSKA BANKA
ČRNOMELJ — V petek, 17. januaija, bo ob 11. uri Štajerska banka obrti in podjetništva iz Celja na Kolodvorski 34 v Črnomlju odprla svojo prvo ekspozituro izven sedeža banke. V začetku bodo v banki opravljali le tolarsko poslovanje, vendar obljubljajo, da bodo kmalu začeli tudi z deviznim poslovanjem. Sicer pa bodo poslovali z občani, obrtniki in podjetji, v banki pa bo moč odpirati tekoče in žiro račune, hranilne knjižice ter vezati denarna sredstva.
ličnih državah govore isti jezik, razmišljajo enako in zgledno sodelujejo na vseh področjih. Zato so proti meji, ki bi jih razdvajala, in niso bili zadovoljni z odgovori o zaposlovanju tujcev, o pokopavanju pokojnikov na riajbližnjem pokopališču, kije zdaj v drugi državi; o šolanju otrok v najbližji šoli, ki je zdaj v drugi državi; o oskrbi delavnic in obratov s surovinami in zapleti v zvezi s tem; o delovnih vizumih; o ureditvi zdravstvene in veterinarske službe; o plačevanju elektrike, telefona in televizije; o vzrokih za upadanje turističnega pro- * meta; nasploh o znižanju standarda človekovih pravic in še o sto in več težavah, ki jih je povzročila meja v tej nekdaj enotni deželi Petra Klepca, ki se bo prizadevala, da bi bila še naprej enotna. Zanimivo in povsem naravno je, da seje eno izmed vprašanj glasilo tudi: Zakaj dežela Petra Klepca ne bi imela svoj, poseben, status kot brezcarinska cona ali posebna pokrajina. To vprašanje in predlog sta lahko nenavadna le za ljudi, ki ne vedo, daje bila ta deželica v svoji zgodovini že večkrat tako rekoč v eni državi. V vsej deželi Petra Klepca govore ljudje tudi isto narečje, ki ni ne slovensko in ne hrvaško.
Vsa vprašanja in predlogi niso bili niti prav razumljeni. Se največ raz-
(Nadaljevanje na 2. strani)


%
z

i
NOVO V NOVEM MESTU — Tam, kjer je bila nekoč Zastava, bodo sedaj prodajali vozila Citroen. Kvaliteten skok je občuten, čeprav se v Novotehni Zastavi niso povsem odrekli (Foto: T. J.)
Odslej tudi Citroen v Novem mestu
NOVO MESTO — V torek, 21. januaija, se bo na novomeškem avtomobilskem tržišču pojavil tudi Cimos Citroen. Sem ga bo pripeljala Novotehna, točneje oddelek No-votehna Avtomobili, katere direktor Stanislav Romih pravi, da bo s tem dosežena še ena stopnička v Novotehninem avtomobilskem programu. Sedaj že imajo odprta avtomobilska salona v Metliki in v Krškem ter prodajo v Trebnjem, letos pa načrtujejo odpreti še salon avtomobilov General Motorsa, tudi v Novem mestu. Salon avtomobilov Citroen je na Partizanski cesti 2, tam kjer je bila prej Zastava, s tem daje prostor obnovljen, razšiijen in moderniziran, v njem pa bodo poleg Citroena prodajali tudi druge avtomobile.
»Že dlje časa ugotavljamo, daje zanimanje za Cimosov program na Dolenjskem veliko. Do sedaj je bila najbližja poslovalnica v Ljubljani, mi pa želimo dosedanjim in novim kupcem Citroena ustreči s Siljenjem naše dejavnosti, kar je tudi v duhu
• Otvoritvi v torek ob enajsti uri bodo prisostvovali številni gostje in poslovni partneiji, med katerimi je trete vsekakor omeniti slovenskega notranjega ministra Igoija Bavčarja in podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Dagmaija Šustra.
naše nove tržne usmeritve. Poleg prodaje avtomobilov nudimo tudi rezervne dele in servis,« pravi direktor Slavko Romih.
T. J.
PRESEGLA NAČRT
KRŠKO — Jedrska elektrarna Krško je lani za 8 odst. presegla letni proizvodni načrt. Podatek za december govori, daje bila nuklearka v tem mesecu izkoriščena 99,93-odstotno. V zadnjem lanskem mesecu so v nuklearki uskladiščili 17 sodov srednje radioaktivnih snovi, tako da je bilo ob koncu leta v začasnem skladišču skupno 8.241 sodov. Koncentracija radioaktivnosti v 500-metrskem pasu ob nuklearki je bila po podatkih za december v mejah dopustne.
SPREMEMBA V VLADI
KRŠKO — Pred kratkim je odstopil član krškega izvršnega sveta Franc Pavlin. Odšel je na novo delovno dolžnost v obmejni milici.
NOVOLETNO
SREČANJE
NOVO MESTO — Preteklo sredo je predsednik novomeške občinske skupščine Maijan Dvornik povabil uredništvo Dolenjskega lista na srečanje s člani predsedstva skupščine. V triurnem vročem pogovoru seje marsikaj razjasnilo, vprašanje pa je, če bo zadovoljstvo nekaterih članov predsedstva z novinarskim delom na ta račun poslej lahko kaj večje.
SPREJEM ZA NOVINARJE
KRŠKO — Predsednik občinske skupščine Krško Vojko Omerzuje povabil v torek na ponovoletno srečanje novinaije, ki poročajo iz krške občine. Hujših besed ali morebiti obtožb za slabo delo niso izrekli na krškem srečanju ne časnikaiji ne gostitelja; poleg župana je z občinske strani sprejemu prisostvoval tudi predsednik izvršnega sveta Franc Černelič.
ZBOR V OSILNICI — Zbora krajano v v Osilnici so se udeležili ljudje s slo venske in hrvaške strani Kolpe in Čabranke. Udeleženci so opozarjali na mnoge krivice in težave, kijihje povzročila meja. Zahtevali so ustreznejše, pametnejše in hitrejše reševanje zadev tako s slovenske kot hrvaške strani Na fotografiji udeleženci zbora, ki so sega udeležili tudi mnogi predstavniki najvišjih organov države Slovenije, so povsem napolnili dvorano v Osilnici (Foto: J. Primc)
Avtomobilski sedeži za Revoz
Proizvodnja bo v kratkem stekla v obratu Tovarne posebnih vozil — Najprej za R _________4 in R 5, potem tudi za clio — V začetku 80 zaposlenih_
NOVO MESTO — Te dni bo v novomeški Tovarni posebnih vozil, najmanjši in najmlajši delniški družbi nekdanje IMV, stekla poskusna proizvodnja avtomobilskih sedežev. V začetku marca pa naj bi po načrtih stekla redna proizvodnja.
V prvi fazi bodo izdelovali sedeže za R 5 in R 4, in to izključno za novomeški Revoz, kije doslej moral sedeže za svojo avtomobilsko proizvodnjo uvažati iz Francije. Ko bo v Revozu stekla proizvodnja clia, naj bi v Tovarni posebnih vozil izdelovali sedeže tudi za ta avto. Že letos bodo izdelali več kot 80.000 avtomobilskih sedežev oz. garnitur za R 5 in R 4 in s tem bodo v celoti krili potrebe za letošnjo proizvodnjo Renaultovih av-
IMENOVALI KOMISIJO
KRŠKO — Krški izvršni svet je imenoval občinsko komisijo za denacionalizacijo. V njej so Magana Breznik, ki je predsednica, ter Jelko Metelko, Andrej Božič, Rafko Krajnc, Stane Tomazin, Niko Šomrak, Janko Slabšak, Vilma Jan in Brigita Gabrič-Tomazin. Po nekaterih informacijah bo komisija obravnavala okrog 100 primerov.

r
S
Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in ne preveč hladno vreme.
tomobilov v Novem mestu. Vrednost letošnje prodaje naj bi znašala okoli 2 milijona nemških mark.
Celotna investicija za proizvodnjo avtomobilskih sedežev bo veljala dobrih 97 milijonov tolaijev, od tega je domače opreme za 12 in uvožene za 11,5 milijona tolagev. V proizvodnjo sedežev — proces ima tri faze, od varjenja ogrodij do tapeciranja — bodo uvajali robote. V prvi fazi bo pri tej proizvodnji zaposlenih 80 delavcev,
• Predstavitve tega novega programa se je v ponedeljek udeležila tudi slovenska ministrica za delo Jožica Puhar, ki je tudi to novo proizvodnjo pohvalila kot eno od zgovornih primerov novomeške spretnosti in prodornosti. Program proizvodnje avtomobilskih sedežev je prišel na republiško prednostno listo, ker izpolnjuje merila, to pa je v prvi vrsti zaposlitev novih ali presežnih delavcev in zagotovljen trg. Po zagotovilih direktorja Tovarne posebnih vozil, Vlada Bahča, bo proizvodnja avto-mobiskih sedežev izredno kakovostna.
in to takih, kijih bodo zaposlili nanovo, ter iako imenovanih presežnih delavcev iz svoje dosedanje proizvodnje
in iz Revoza, ki bi sicer ostali brez dela. Na račun odpiranja novih delovnih mest so iz republike dobili 9 milijonov tolagev, in to kot nepovratna sredstva.
A. B.
TANJA STARIČ SLOVENKA LETA
LJUBLJANA — Slovenska Jana je tudi za leto 1991 že tradicionalno akcijo
„ ________leta. Za Slo-
1991 je bila izbrana Tanja Starič, novinarka Televizije Slovenija, po rodu iz Novega mesta. Novinarke slovenske TV so zasedle še naslednja tri mesta, kar po svoje govori o tem, kakšno I leto je bilo leto 1991.
Nujen socialni pakt
Strokovnjaki Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani v zadnji analizi gospodarskih gibanj odsvetujejo napihovanje črnih gospodarskih scenarijev, ki predvidevajo padanje družbenega proizvoda in galopirajočo inflacijo, saj naj bi to še povečalo črnogledost gospodarstvenikov. Profesor Bajt s sodelavci gotovo ne želi, da bi si zidali Potemkinove vasi, verjetno pa pričakuje, da bo prevladala, v republiški vladi in podjetjih, treznost in zmernost pri ocenah in tako se znajdemo v začaranem krogu.
V takih razmerah pa ni več treba veliko, da prekipi delavsko zadovoljstvo, četudi je delavstvo še tako pohlevno, kot je naše. Prav zato bi bilo še toliko bolj pomembno socialno partnerstvo med delodajalci, sindikati kot predstavniki delavcev in državo, da pravočasno proučijo vse možne posledice nepriljubljenih ukrepov, kot so presežki in pošiljanje delavcev na začasni dopust To so poudarili na dobro obiskanem ponedeljko vem posvetu kadrovikov, podjetnikov, posavskih vlad, zbornice in sinidi-kata v Krškem, ki ga je pripravila enota republiškega zavoda za zaposlovanje iz Sevnice. Socialni pakt med omenjeno trojico bi v takem primeru pomenil resen preizkus, koliko seje kdo pripravljen odpovedati povečevanju davkov, plač in profita.
PAVEL PERC

Naša anketa
Posavcem neslavno prvenstvo? Obkolpje...
V Posavju pričakujejo letos večje presežke delavcev še med papirničarji, narji, gradbinci idr. — Prvi v Evropi po brezposelnosti?____________
kovi-
SEVNICA — V razmeroma kratkem času, od leta 1988je brezposelnost v Posavju narasla za triinpolkrat. Na novinarski konferenci enote republiškega zavoda v Sevnici je njen vodja Tone Koren s sodelavci z vrsto podatkov ponazoril, da se letos kaj lahko zgodi, da se bo v Posavju armadi prek 3200 brezposelnih do konca leta priključilo približno 1500 novih iskalcev zaposlitve in bi Posavje utegniio z okrog 15-odstotno brezposelnostjo poseči celo po samem vrhu neslavnega evropskega prvenstva.
Krizne gospodarske razmere, kijih je 10-dnevna vojna v Sloveniji z vsemi posledicami le še zaostrila, se kažejo v vse večjih presežkih delavcev. V brežiški občini so lani predvideli 460 odvečnih delavcev (v t.i. odprto brezposelnost jih je prešlo 220, na zavodu za zaposlovanje pa se jih je prijavilo 80), v krški 720 (650—450) in v sevniški 320 (100—30). Poglavitni vir presežkov v regiji predstavlja ko-
vinskopredelovalna industrija v krški občini, kjer sta šla v stečaj Kovinarska in Sop, v brežiški občini pa Remontno-tehnični zavod Bregana.
Pri brezposelnih je opazen manjši delež žensk in mladih, značilna pa je tudi precej boljša izobrazbena raven brezposelnih od tiste iz prejšnjega leta. 1566 je upravičencev do denarnega nadomestila, kar je skoraj petkrat več kot leto poprej, denarno pomoč
DOLENJSKA ZAOSTAJA
Povprečni slovenski OD
Sl
is
m
:
1
I
18866 16886 14608 12888 18888 3888 6000
LjC H! 71! »I ER KO t€ SE « BI PLITVI DOLENJSKI ŽEPI — Podatki o bruto osebnih dohodkih, ki so bili v Sloveniji izplačani novembra, se pravi oktobrske plače, kažejo, da po vprečni osebni dohodki v občinah na območju Hrže Dolenjske zaostajajo za slovenskim povprečjem. Nekoliko nad njim so le v krški občini, medtem ko so vseh ostalih osmih občinah pod njim, ribniška občina pa je sploh na republiškem repu. Na grafu smo za primerjavo izrisali višino povprečnega bruto osebnega dohodka v občini Ljubljana — Center, kjer so bila izplačila najvišja, in višino povprečnega BOD za vso Slovenijo. Občine si sledijo vtem vrstnem redu: Krško, Trebnje, Novo mesto, Brežice, Kočevje, Metlika, Sevnica, Črnomelj in Ribnica.
pa prejema 629 brezposelnih.
Z nekaterimi uspešnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa je zavod za zaposlovanje precej ublažil nezaposlenost. Sofinancirali so pripravništvo za 393 mladih Posavcev. Za zaposlitev so pripravili 180 brezposelnih, s tem da so jim krili stroške usposabljanja, šolnine ter tečajev gostinstva, računalništva in tujih jezikov. To pomoč so v naj večjem številu izkoristili Sevničani, prav tako so ti prevladovali med 116 delavci, ki so v
• V Posavju je oz. še bo letos dobilo delo po 70 delavcev v novonastalem podjetju Silex na Blanci in v carinski službi na meji s Hrvaško, 30 pa v invalidskih delavnicah v Skopicah. Drugih večjih novih zaposlitev ni videti razen iz natečaja »1000 novih delovnih mest«. Pač pa pričakujejo večje presežke delavcev, zlasti v papirni, kovinski, kemični, lesni in tekstilni industriji ter v gradbeništvu in rudarstvu.
vseh treh občinah sodelovali v javnih delih. Najnovejši razpis za javna dela ‘seje iztekel 15. januaija. Večina izmed 60 brezposelnih je pri iskanju samozaposlitve poiskala pomoč pri zunanji svetovalni organizaciji, ki jo plačuje zavod. Prve konkretne rezultate tega svetovanja pričakujejo letos. Prek natečaja »1000 novih delovnih mest je spomladi 40 vlagateljev dobilo denar za 137 delovnih mest, jeseni (do 20. decembra) pa je 40 lastnikov podjetij oz. obrtnikov zaprosilo za denar za 144 novih delovnih mest.
P. PERC
Porodnišnica do januarja 1994?
Gradnja nove novomeške porodnišnice, ORL oddelka in kirurškega bloka poteka po načrtu — Iščejo denar za nadaljevanje gradnje, ko streha bo_
NOVO MESTO — Travnika za »novo« novomeško bolnišnico ni več. Takoj po položitvi temeljnega kamna pred štirimi meseci so se delavci GIP Pionirja na njem namreč lotili gradnje nove dolenjske porodnišnice in otorinolaringološkega oddelka ter novega operacijskega bloka in centralne sterilizacije. Gradnja poteka po predvidenih rokih, saj ji gre v glavnem na roko tudi vreme. Vse kaže, da bo nova porodnišnica pod streho sredi pomladi, kot je bilo ob podpisu pogodbe tudi načrtovano.
Za novomeško zdravstveno nalož-
bo je bil do začetka gradnje zagotovljen denar do tretje gradbene faze. Gre v glavnem za denar samoprispevka prebivalcev novomeške občine in 0,3-odstotnega deleža iz prispevne stopnje za zdravstvo. Le simbolične zneske so za gradnjo doslej prispevali iz črnomaljske in metliške občine, še nič pa iz trebanjske in krške. Slednja niti tovrstnega sporazuma ni podpisala, čeprav njeni občani koristijo usluge novomeške bolnišnice, del Krčank pa rojeva v novomeški porodnišnici. Republika
pa je utemeljenost novomeške gradnje zaenkrat potrdila samo s pozitivnim mnenjem strokovnega odbora ministrstva za zdravstvo in obljubo zdaj že nekdanje ministrice dr. Bohove, da investicija bo izpeljana. Pionir seje obvezal stavbo spraviti pod streho za 52 milijonov, takrat še dinaijev, ki jih je dobil vnaprej.
V bolnišnici seveda vztrajno iščejo finančne vire, ki bi omogočili nadaljevanje začete gradnje brez prekinitev. Se vedno je v igri dogovor z italijansko firmo, po katerem bi ta

Premier na konju, kobila bosa
Tovornikova pozitiv-ka, Rous negativec
MARIBOR — Kaže, da se je predsednik mariborske vlade Tone Rous dokončno vdal v usodo: tudi če bi vsako noč lastnoročno z mariborskih ulic in trgov odstranjeval kramo, ki jo je ukazal odstraniti svojemu komunalnemu ministru, tudi če bi se še tako bleščeč, eleganten in nasmejan prijavljal povsod, tudi če bi v Maribor po svojem nedavnem (spornem) obisku v Kanadi pripeljal deset milijonarjev, ne, vse to mu očitno ne bi nič pomagalo. Magda je kratko malo boljša. Karkoli že bo storil, bo ona to vedno storila prej. Dejstvo, da so jo Mariborčani izbrati za pozitivno, njega pa za negativno osebnost leta 1991, govori o tem, kdo zna staviti na pravega konja in kdo ne. In to celo dobesedno, kot bomo videli kasneje.
V čem je skrivnost njenega medijskega uspeha, je jasno celo Ro-
usu, ki mu koketiranje z javnostjo tudi ni ravno tuje: od prvega dneva, ko je po precej čudnih strankarskih igrah Magda Tovornik postala predsednica mariborske skupščine, je znala »prodajati« svoj govorniški dar, simpatičen nastop in dejstvo, daje ena od redkih žensk v politiki — na republiški in na občinskih ravneh.
Predvsem pa je pokazala izrazit občutek za vse tiste «drobne stvari«, ki ustvaijajo politikovo podobo v javnosti —od zadnje domislice o novoletnem zajtrku z mariborskimi novinaiji in njene elektronske božične čestitke, izpisane na velikem displayu v središču mesta, do rednih sprejemov za vse Mariborčane, ki so karkoli pomembnega storili, in spretno »doziranih« potovanj v tujino ter zelo redkih potovanj v Ljubljano. Nič čudnega, da večina o njej govori kot o nekom, ki »se ne klanja republiki« — in to je kajpada Mariboru, še vedno precej obremenjenemu s kompleksom province, všeč.
Javna skrivnost je, da se Rous in Tovornikova »ne moreta« oziroma se bolj težko »prenašata«. Mariboru to sicer doslej ni povzročilo kdove kakšne škode, koristi pa tudi ne. Ima le eno dobro stran: občasno je njuna rivaliteta prav zabavna. Ko je, denimo, Magda napovedala, da bo tekla na nedavnem Večerovem novoletnem teku, je Rous bojda začel mrzlično razmišljati, kako bi jo »z...... In seje domislil: na start teka
je prijahal na konju. Vendar mu tudi tokrat županja ni ostala dolžna. »Rous na konju, kobila pa bosa,« je pokomentirala v mikrofon.
MILAN PREDAN
zgradila novo novomeško porodnišnico, ORL in kirurški blok na račun dolgoročnega posojila Sloveniji. Garancijo za tak aranžma bi dala slovenska vlada, novomeška obveznost bi bila dati v republiški proračun vsa sredstva, ki se zbirajo za gradnjo. Po mednarodnem priznanju Slovenije bo za takšen dogovor veijetno mnogo več možnosti kot pred njim. Projekt
* Da ne bi bilo v gradnji zastoja, bodo šle v prodajo tudi stavbe sedanje porodnišnice, ORL in rehabilitacije, za katere naj bi iztržili okrog 5 milijonov mark. V bolnici sicer sprejemajo mnenja, da bi bil lahko ta kompleks uporabljen za vse kaj drugega kot za policijsko postajo, a kaj, ko bo celo vključno s tem denarjem od prodaje še vedno precejšnja finančna luknja, da bi gradnjo lahko dokončali in nove prostore primerno opremili. Ne glede na vse neznanke, ki so še okrog nove ' novomeške porodnišnice, v. d. direktorja bolnišnice dr. Tone Starc upa, da bodo uspeli s selitvijo v nove prostore za stoletnico obstoja novomeške bolnišnice. Ta bo januaija 1994.
je pripravljen tako, da bi ga italijanski partneiji lahko prevzeli v vsakem trenutku.
Z. L.-D.
(Nadaljevanje s 1. strani)
umevanja za težave teh ljudi je pokazal predstavnik ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, podpredsednik stranke Zelenih dr. Božidar Voljč, ki je obljubil, da bo o vseh teh težavah, zapletih in predlogih spregovoril tudi na bližnjem zasedanju
•	MENJALNIC NI in tako na meji ni možno zamenjati hrvaških dinaijev v SLT in obratno. Domačini predlagajo, naj bi uvedli vsaj črni devizni trg, če banke niso zmožne urediti rednih menjalnic. Menjalnice pa so tu potrebne, saj mnogi prebivalci delajo zdaj preko meje, dobijo tudi denar, s katerim doma ne morejo kupovati in plačevati.
•	MEJE PO SREDINI KOLPE in Čabranke ne bi smelo biti, saj bi tako zatrli ribištvo, kajakaštvo turizem in druge dejavnosti ter tudi dobrososedske odnose in ljudje bi se začeli od tod izseljevati.
•	HIDROCENTRALE NA ČA-BRANKI in Kolpi niso zaželene, saj že sedanje kvarijo videz okolja in odvzemajo preveč vode ter tako uničujejo ribje revirje.
•	ČE JE GORELO ob meji na Hrvaškem ali v Sloveniji, so prihiteli na pomoč najbližji gasilci, neglede na republiško mejo. Zdaj pa so potrebne prošnje za pomoč, soglasja itd. in ogenj lahko prej vse uniči, preden bo zadoščeno vsem predpisom.
republiške skupščine, ki bo še ta teden.
Upoštevanja vreden je bil tudi predlog predsednika občinske skupščine Čabar Branka Kovača, naj bi te zadeve reševali na podobnih skupnih sestankih, ki bi se jih v bodoče poleg najvišjih predstavnikov Slovenije udeležili tudi najvišji predstavniki Hrvaške.
JOŽE PRIMC
Kočevje potrebuje popoln prehod
Zahteva gospodarstva
KOČEVJE — Po vzpostavitvi državne meje v vasi Petrina je bilo jasno videti, da ta mejni prehod ne bo pravi in da bo marsikomu povzročil precej težav, največ pa gospodarstvenikom. Kočevci že tarnajo in zahtevajo, naj se v tem območju ali v Kočevju naredi carinska izpostava, da ne bi izvozniki morali svojega blaga prevažati v Ljubljano ali Metliko in celo v Jelšane na carinje-je. Kaže, da je v najtežjem položaju mesnopredelovalna industrija.
Takoj po 8. oktobru, ko so prvi problemi že bili tu, so ustrezni občinski organi začeli evidentirati vse težave. Po opravljenih pogovorih so vsem ministrstvom in IS RS poslali poročilo o tej problematiki. Jasno so zapisali da potrebujejo popoln mednarodni cestni prehod z veterinarsko in fitopatološko službo. To so argumentirali predvsem s tem, da je do najbližjega mejnega prehoda Jelšane ali Metlika več kot 100 km. V kratkem naj bi se sestali predstavniki ribniške in kočevske skupščine in se dogovorili o nekaterih izhodiščih.
M. G.
Kaj z vojaškimi stanovanji?
Črnomaljci zahtevajo, naj TO prepreči škodo v bivših voiaških stanovanjih — Nasilne vselitve
ČRNOMELJ — Zadnje mesece je bilo v Črnomlju veliko delegatskih vprašanj, ki se tičejo JA, predvsem pa njene nekdanje imovine. Prebivalce soseske, kjer je tudi 77 bivših vojaških stanovanj, pa skrbi predvsem usoda teh stanovanj, toliko bolj, ker opažajo, da vsa dogajanja okrog njih očitno niso ravno legalna in sprejemljiva. Zato zahtevajo, naj tisti, kije po novem odgovoren za to imetje, poskrbi, da se ne bo delala škoda.
Z uveljavitvijo ustavnega zakona je Republika Slovenija postala lastnica vsega stanovanjskega fonda, ki je bil predtem last JA, v upravljanje pa naj bi ga v skladu z dogovorom prevzela TO. Na podlagi dogovora med slovenskim ministrstvom za obrambo in petim armadnim območjem bi omenjeni stanovanjski fond morale prevzeti komisije, ki bi jih imenoval upravni organ za obrambo. Naloga teh komisij je bila, da skupaj s predstavniki JA ugotovijo razmere v stanovanjih, v izpraznjenih stanovanjih izključijo vodo in elektriko in jih zapečatijo. Kljub dogovoru pa se
pozneje armada s tem ni strinjala in je sama zapečatila prazna stanovanja. Vendar je slovensko obrambno ministrstvo črnomaljski komisiji za prevzem bivših vojaških stanovanj vseeno naložilo, naj zbere čim več podatkov o teh stanovanjih.
V Črnomlju so ugotovili, da so se v 9 od 29 praznih bivših vojaških stanovanj nasilno vselili stanovalci. Poleg tega nekateri na račun praznih stanovanj predelujejo oz. povečujejo svoja stanovanja, vprašanje pa je, če imajo za te posege potrebno dokumentacijo. Res, da komisija ni imela ključev, da bi lahko ugotovila, kakšne razmere vladajo v praznih stanovanjih, vendar po podatkih, ki jih ji je uspelo zbrati, v njih ni izključena ne voda ne elektrika, medtem ko v blokih, kjer je praznih več stanovanj, ni ogrevanja. V Črnomlju pa si niso znali odgovoriti na vprašanje, ali lahko sedanji nosilci stanovanjske pravice nekdanja stanovanja JA tudi odkupijo, zato je črnomaljski oddelek za obrambo to in vse druge dileme naslovil na republiško ministrstvo za obrambo.
M. B.-J.
Najprej delo za domačine?
Na poslanske klopi slovenskega parlamenta prihaja osnutek zakona o zaposlovanju tujcev. Z osamosvojitvijo mora Slovenija — za katero bodo tujci tudi dosedanji »delavci iz drugih republik«, ki ne bodo slovenski državljani — tudi to področje seveda urediti po svoje. Mnoge je strah, kaj bo, ne nazadnje se vsa razvita Evropa sooča z naglim naraščanjem odpora in celo sovraštva ter nasilja do tujcev. Kot pogoj za zaposlitev tujcev je predlagano delovno dovoljenje, ki bi ga izdal republiški zavod za zaposlovanje, načeloma na zahtevo delodajalca in le izjemoma na zahtevo posameznika, tujca. Praviloma naj bi bila dovoljenja izdana za določen čas. Zakon predvideva, da bi omogočili pridobiti delovno dovoljenje vsem državljanom SFRJ, ki bodo ob uveljavitvi zakona v rednem delovnem razmerju in bodo živeli v Sloveniji že več kot pet let, tujcem s statusom begunca in tujcem, ki opravljajo razna strokovna dela na podlagi pogodb. Predvideno je, da bodo morali za osebno delovno dovoljenje zaprositi v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Če tega ne bi storili, naj bi bili ob službo. Za delo, ki v enem letu ne traja več kot tri mesece, naj bi delovni vizumi za tujce ne bili potrebni. Vsekakor pa je pričakovati, da bo osnovna črta bodoče politike zaposlovanja tujcev omejevanje, saj brezposelnost v Sloveniji naglo narašča in bomo očitno ravno po tem najprej dosegli evropsko raven.
VINKO ŽALEC, vodja šolskih delavnic v črnomaljski srednji šoli: »Kar se tiče delavcev iz tujine, ki so sedaj zaposleni pri nas, sem za to, da ostanejo še naprej, če so dobri in prizadevni. V takšnih primerih ni razlogov, da bi jih odpuščali samo zato, ker so tujci. Pri zaposlovanju nanovo pa bi morali najti kompromis. Ne bi bilo prav, da bi neka proizvodnja stala, ker ne bi bilo delavcev, prav tako ne, da bi bili domačini brezposelni, tujci pa zaposleni.«
TONE ŽUNIČ, elektrikar s Krivoglavic pri Metliki: »Za delavce v Sloveniji, ki so iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, bi se morali na republiki dogovoriti, kako in kaj, ne pa, da bo odločala in ukrepala vsaka tovarna posebej. Zagotovo bo v bodoče pri nas bolj kot doslej zaživel trg delovne sile.
Ne bi pa bilo prav, da bi že vnaprej določili, da bi smeli v Sloveniji zaposlovati le Slovence, ne glede na to, ali so dobri ali slabi delavci.«
MARJAN VENTA, vodja gradbišča blagovnice na Novem trgu v Novem mestu: »V GIP Pionirje več kot pol delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Mnogi so si uredili slovensko državljanstvo, saj imajo tu družine in domove. Ostali se bodo pač odločili, ali bodo v boju za boljši zaslužek odšli v kakšno drugo državo, ali pa bodo vztrajali pri Pionirju, ki so mu bili zvesti v letih, ko se je v gradbeništvu rezal večji in bolj bel kos kruha. Če bodo odšli, jih bomo pogrešali, saj za mnoga dela Slovenci niso pripravljeni prijeti.«
ANDREJ GREGOR, z Velikega Kamna, Krško: »Čas bo pokazal, kaj je pravilno in kaj ni. Vlade se bodo veijetno kaj dogovarjale, kako bo z zaposlovanjem tujih delavcev v Sloveniji. Vprašanje je, kdo bo delal pri nas vsa, recimojim umazana dela. So tudi drugačna vprašanja, na primer to, kdo lahko dela na vodilnih mestih v kakšni slovenski ustanovi nacionalnega pomena. Zaostritve pri zaposlovanju pa verjetno ne bodo zmanjšale brezposelnosti.«
RAMO BEGIČ, vzdrževalec železniške proge iz Brežic: »Kaj bi na primer mene držali tu na delu, če imate svoje ljudi brezposelne. Če nas bo firma potrebovala, nam bo že preskrbela delovne vizume. Delal sem v Nemčiji, pa vem, kako to gre. Nemec te zaposli, če te rabi, če te ne rabi, te ne zaposli. Slovenija uvaja podoben sistem. Prav. Če je tam demokracija in če gremo v demokracijo, je potrebno tudi to.«
NADA KRAJC, vzgojiteljica v kočevskem vrtcu: »Imamo veliko nezaposlenih, predvsem mladih ljudi, delovna doba pa se podaljšuje, zato je najprej potrebno zagotoviti zaposlitev našim ljudem. Za tujce verjetno niti ne bo prostora, saj imamo dovolj lastnega kadra, pa tudi dovolj dobre šole, da lahko izobrazimo kader, ki ga potrebujemo.
Tisti, ki so pri nas že vrsto let, imajo tu domove in obvladajo naš jezik, naj ostanejo, ostalim pa je potrebno bivanje pri nas omejiti z delovnimi vizumi.«
FRANC MIKULIČ, referent za urbanizem na ribniški občini: »V prvi vrsti je potrebno zagotoviti delo za domačine. Zaposlovanje tujcev je zato treba omejiti. Če gre za delavce s posebnimi znanji, kijih potrebujemo, jih je potrebno zadržati, Čeprav so tujci. Podjetja morajo pri odpuščanju ali zaposlovanju delavcev upoštevati predvsem to, ali gre za dobre ali slabe delavce, vendar pa tudi to, ali so domačini ali tujci.«
ZORA HRIBAR, skupinovodja v obratu Induplati v Mokronogu: »Prav bi bilo, da bi poostrili slovensko delovno zakonodajo, da bi na ta način omogočili, da pridejo do kruha slovenski državljani. Pri nas je vse več mladih in žensk brez dela, zato bi morali zajeziti možnosti za zaposlovanje tujih delavcev, pa tudi honorarno delo naših upokojencev, ki jih podjetja raje zaposlujejo, kot pa da bi sprejela nove delavce.«
ROBERT OREŠEK, poklicni gasilec v servisu sevniškega gasilskega društva: »Ker je vse več Slovencev brezposelnih, menim, da naj ne bi razmišljali le o omejevanju zaposlovanja tujih delavcev. Razmisliti bi bilo treba celo o tem, da brez slovenskega državljanstva ne bi več imeli dela niti tisti, ki so že zaposleni v slovenskih podjetjih.«
•	Lojze Peterle ne le da moli, tudi trpi kot Kristus. (Partljič)
•	Bog je ustvaril svet, hudič ga je adaptiral (Petan)
•	Slovenijo je treba očistiti (Jelinčič)
•	Svoboda je pravica početi vse, kar dovoljujejo zakoni (Montesquieu)
z novomeške tržnice
Vse tako kaže, daje tudi na tržnici spregovorila tržna konkurenca. Zad-Pl' ponedeljek so gospodinje lahko upile kilogram orehov po treh še Kako različnih cenah: po 500,650 in celo 1000 tolarjev. T udi jajca niso bi-a za vsemi mizicami enake cene, čeprav se niso razlikovala po velikosti >n barvi. Branjevci so zahtevali od 12 co 15 tolarjev. Gospodinja iz Ozljaje prinesla tudi krvavice po 200 tolar-smetano po 100 tolarjev lonček, P0 tolaijev, ocvirke po ‘3U, čebulo po 50 tolarjev. Šopki te-'oha so bili po 40 tolaijev, na eni od ?rv>niCi')a 80 ze Ponujali čebulček po tolarjev. Tone Gracar z Mirne le a toanjka na tržnici in ga od tržni dm ne odvrne ne mraz ne slaba Prodaja. Ponuja svoje čajčke po 50 olarjev zavitek, zajemalko majaronih pleve pa po 20 tolarjev. Pri mogoče kupiti tudi krhlje po W tolaijev kilogram in česen po 300 ,° a^ev- Cene zelenjave in drugih ze-emh vitaminov v pokriti stojnici Sadja in zelenjave pa so bile ta ponede-Uek naslednje: pomaranče od 65 do .. to*ar)ev, limone 93, korenje 89, ze-‘je 6°, solata 274, orehi 760, lešniki mandarine 167, beli fižol 85 tolarjev.
O *	< v v
oejm/sca
BREŽICE — Na sobotnem redni tedenskem sejmu so prodajalci ftorrujali 280 do tri mesece starih in Prašičev. Prvih so pro-uan 175 po 200 do 250 tolarjev, pa 8 po 100 do 130 tolarjev
»SKZ—LS ima pred volitvami čisto vest«
Na zboru stranke v Semiču tudi podpredsednik Marjan Podobnik
SEMIČ — Konec preteklega tedna je bil v Semiču zbor SKZ—Ljudske stranke in prebivalcev semiške krajevne skupnosti, ki je bil dobro obiskan. Gost večera je bil Marjan Podobnik, podpredsednik kmečke stranke. Na zboru so obravnavali poročilo o politični in gospodarski problematiki v občini, povezanosti stranke z ostalimi strankami, o Semiču kot občini ter Beli krajini kot regiji ali okraju, ki naj bi imela v obeh bodočih slovenskih zborih svoje predstavnike.
Beseda je tekla tudi o pripravah r.a volitve, organiziranju gospodarskih in političnih predavanj — prvo o vinski cesti naj bi bilo že 7. februarja — pa o belokranjski vinski cesti in se-miškem turizmu, vrnitvi obrata IMV ali drugih podjetij na semiško ob-mnočje, pripravi prostorov za občinske službe, iskanju novih delovnih mest oz. skrbi za mlade Semičane, ki so brez zaposlitve. V ospredju je bila tudi problematika na področju komunalne infrastrukture, krajani pa so želeli, da krajevna skupnost pripravi zbore krajanov. Podobnik je spregovoril o gospodarskih in političnih razmerah v Šloveniji. Poudaril je, da ima SKZ-LS čisto vest pred volitvami, da pa nekatere zahteve stranke, kot na primer odstop ministra dr. Osterca, niso bile uresničene in da stranka še vedno zahteva spremembo v vladi.
ŠAHOVSKI TURNIR V SEMIČU
SEMIČ — Semiška podružnica SKZ-Ljudske stranke organizira v nedeljo, 19. januaija, ob 10. uri v hotelu Smuk šahovski turnir, na katerega so vabljeni vsi belokranjski šahisti. Gost bo šahovski mojster Leon Gostiša, ki bo odigral simultanko na 25 šahovskih deskah. Ob 14. uri pa bo v hotelu še hitropotezni šahovski turnir po švicarskem sistemu.
SREČANJE AKTIVA
BREŽICE — Brežiški aktiv kmečkih žena je pripravil v soboto srečanje, ki so se ga poleg članic in predstavnikov občine udeležili tudi član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl s soprogo in Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Srečanje so organizatoiji popestrili s kulturnim programom. Slavko Zgonc je zbranemu občinstvu predstavil diapozitive o balkonskih rožah. To soboto bo aktiv kmečkih žena v Brežicah pripravil srečanje še za članice, ki se prireditve pred tednim dni niso mogle udeležiti. Pričakujejo tudi uradne goste iz Ljubljane.
Kmetijski nasveti
Iskana novost — kravimin
tolik^dSta)Vljajte s‘kac*z raz,'čno visokimi dogami. Vanjo je moč natočiti le ke >>d VOdC’kolikor Je dovoli najnižja. Preostanek (nekoristno) odteče. Ta-a„ “ °ge“ so tudi hranila v tleh ali v živalskem organizmu in to je osnova nadom)ms ■ 3 zakona o minimumu. Preobilica enega minerala ne more 2 ideal eSt'-tl Pomanjkanje drugega, zato ne morejo obstajati, denimo, * gledf n.J,l'lnfra'ru>v'tarninske mešanice, ki bi ustrezale vsem živalim, ne Zat hV,? so krmljene in kakšne so sicer njihove fiziološke potrebe, osnov' i c ° z'v'noreJci pozdravijo novost na našem tržišču, ki jo je na tržišče • r?k,ovn"1 raziskav uresničila ljubljanska tovarna zdravil Lek. Na skum a razh&te mineralno-vitaminske dodatke za krave molznice, jenimi5-m’	poimenovala kravimin 1 do 7. Ti dodatki, ki so prilago-
h prKrJ^ZIV,nost' reJe 'n siceršnji prehrani živali, lahko precej pripomorejo ® Podarski uspešnosti živinoreje.
za ekst^ ^ Posameznim dodatkom. Kravimin 1 je najprimernejši dodatek na slah^Tu0 rej0 P10.12"'0- V njihovem obroku domače krme, pridelane sledovnV i ,je običajno dovolj kalcija, primanjkuje pa fosfoija, natrija, vimin ii\iementov in pozimi tudi vitaminov. Te uspešno nadomesti kra-pridela . aslednja stopnja je kravimin 2, kije najboljši dodatek h krmi, čaio p”1"a rmemo gnojenih, torej s hranili malo bogatejših tleh. Priporo-preobilno M ^esu*ene krave in breje telice, kijih rejec ne sme krmiti
dobiva?'"liTi3 i'e dpdatok m tiste molznice, ki poleg koruzne silaže in sena trezno it - ov'nska krmila, da je energetska vrednost silaže sploh us-ki dobi ?k0n5Če"a' Kravimin 4 je primeren še za bolje krmljene živali, take, va-l° °b siceršnji dobri voluminozni krmi še močna krmila in temu
ki vsebu^^^ ^ — Posebno mesto ima t.i. predmešanica kravimin 7, v°sti vniT V-Se P°trebne mikroelemente in vitamine, prilagojene kako-za us "‘T111, .krme. 'n potrebam krav. Predmešanica je primerna čunajo h l* kmetije, ki premorejo več krav z veliko mlečnostjo. Ra-koliknp	1raYa P°*rebuje na dan toliko mikroelementov in vitaminov,
-------- vsebuje 9 gramov kravimina 7.
divelilco dajejo. Poseben dodatek —kravimin 5 —je namenjen komnlptn' i kr,ra'j° s pesnimi rezanci, kravimin 6 pa tistim, ki dobivajo intenzivne0 -011'0 (koncentrat) za mleko, sestavljeno iz žit in tropin. Tako e reje je pri nas iz znanih razlogov vse manj.
Inž. M. L. ■
ZIMSKO DELO V MATIČNJAKU—Delavci delovne enote Vinogradništvo iz Vinomera, ki je sicer v okrilju metliške kmetijske zadruge, so izkoristili ugodno vreme po no voletnih praznikih in v matičnjakih na Veselici nad Metliko (na fotografiji) in v Vinomeru porezali podlago za letošnje cepljenje trt, s katerim se ukvarja pel trsničarjev iz metliške občine. V obeh matičnjakih so tokrat vzgojili za okrog 130.000 cepljenk podlage, kar je za desetino več kot lani (Foto: M.B.-J.)
Pohitite z nakupom cepljenk
Na Vinomeru na prodaj visoko kakovostne trte
METLIKA — V skladišču metliške vinske kleti na Vinomeru pri Metliki so konec preteklega leta začeli prodajati trsne cepljenke. Od okrog 50.000 prvovrstnih cepljenk, kolikor jih imajo še na zalogi, prevladujejo visoko kakovostne sorte, za katere je bilo ugotovljeno, da v Beli krajini zelo dobro uspevajo. To so laški in renski rizling, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat, sivi pinot ali rulandec klon 49/207, traminec, od rdečih sort pa žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, po-tugalka in gamay.
»Pri nas smo daleč naokrog znani po kvalitetnih cepljenkah, ki prihajajo v prodajo od petih domačih trsničaijev,« pove Jože Prus, ki na Vinomeru med drugim skrbi tudi za prodajo cepiljenk. »Kupci ne prihajajo le iz Bele krajine in Dolenjske, ampak tudi s precejšnjega dela ostale Slovenije in Hrvaške. Glede na dosedanje povpraševanje, bo cepljenk letos najbrž zmanjkalo. Ljudje posegajo po našem blagu tudi zato, ker letos ne bo cepljenk s srbskega tržišča, ki
so bile sicer precej dvomljive kakovosti. Zato svetujemo vsem interesentom, da pohitijo z nakupom, dokler je še izbira,« opozaija Prus.
_ »Ker so vinogradniki zadnje mesece veliko spraševali, ali bo tudi letos regres pri nakupu trsnih cepljenk, lahko sedaj
Majaronovo olje ustavi pršico varozo
Odkritje biologa
Koliko črnila je bilo že prelitega in koliko besed izgovoijenih o va-rozi, nevarni pršici (varoa jacobso-ni), ki tako neusmiljeno ugonablja čebelje družine, vendar nadloga še vedno ni premagana. Morda bo imelo popoln uspieh odkritje biologa Bemharda Krausa, ki je dobilo nagrado za zaščito okolja na univerzi v Frankfurtu in je v svojem bistvu preprosto, kot so preprosta mnoga velika odkritja.
Kraus je namreč ugotovil, da pršice ne morejo pravočasno zasesti čebeljih zarodkov, če je panj namazan z majaronovim oljem. To olje zmoti pršice, da ne zaznajo značilnega vonja, ki prihaja od ličink čebel. Ko zajedalska pršica ugotovi zamudo, je že prepozno; čebelji zarodki so že prekriti z voskom, s tem pa zaščiteni pred zajedalci.
Eterično majaronovo olje deluje presenetljivo zanesljivo in učinkovito. Vendar ima domnevno tudi hibo, ki jo je treba še znanstveno dokazati. Nekateri raziskovalci namreč trdijo, da majaronovo olje moti čebele pri orientaciji, kar pomeni, daje moteno njihovo gibanje in zgledna organizacija dela. Vsekakor se z oljem, tako kot z nobeno drugo rečjo, ne sme pretiravati. Kaže, da bo za varnost pred varozo zadoščal že enkraten premaz panja z majaronovim oljem.
Jože .Prus
povem le to, da regres bo, ko se bodo o njem dogovorili na republiškem ministrstvu za kmetijstvo. Vendar sedaj vinogradniki plačajo za cepljenko polno ceno, kije v tem trenutku pri nas 65 tolaijev, pozneje pa bodo dobili regres izplačan kot dobropis. Vendar le tisti kupci, ki imajo že sedaj zasajenega najmanj pol hektaija vinogradov,« pojasni Jože Prus.	M.B.-J.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
Kaj bo od nas terjal evropski trg
Vino in Evropa 92
V Sloveniji seje nekdanji realsocialistični in sedanji demokratični režim enako v besedah trudil dokazovati, kako je za slovensko gospodarstvo vinogradništvo pomembna kmetijska dejavnost. Kljub lepim besedam so se slovenski vinogradi zmanjšali za polovico, od 38.000 ha leta 1939 in 19.400 ha leta 1989. Pridelek vina ni padel na pol, ker je intenzivnejša pridelava povečala pridelek na hektar. Za potrebe slovenskega trga ne pridelamo dovolj vina, moramo ga uvoziti slabo polovico. Nimam nič proti uvozu vina v Slovenijo pod pogojem, da bo država od vsakega uvoženega litra zaračunavala uvoznikom tudi prelevmane, ki bi se namensko odvajali za obnovo slovenskih vinogradov.
Država bo pametno gospodarila, če bo pomagala obnoviti slovenske vinograde in zagotovila tudi dovolj velike količine slovenskega zaščitnega vina za izvoz. Že nekaj let kaže evropski in svetovni trg povečano porabo dražjih kakovostnih vin in ta podatek daje Sloveniji ekonomsko zanimive izvozne možnosti. Slovenija je pridelovalka kakovostnih in vrhunskih vin. Vina, kijih Slovenija uvaža, so v večini namizna, to je nižje kakovosti. Kupna moč na našem trgu niti ni sposobna plačevati za redno porabo kakovostnih vin, zato je logično, da bomo lahko samo del naših vin prodali doma, ostalo pa bo potrebno izvoziti na trge, kje je večja kupna
moč. Zato se moramo usposobiti za izvoz in se prilagoditi zahtevam Evropske skupnosti.
Da pa bi razpolagali z dovolj vina iz nepopravljenih moštov, moramo v bodoče obnoviti vinograde pretežno s kakovostnimi sortami, ki zberejo dovolj skad-kosti na trti, da vinu ni potrebo dodajati slakdoija. Da bi se prilagodili čim dalje strožjim zahtevam evropskega trga, potrebujemo v Sloveniji nov zakon o vinu. Pri nas še ni dovolj urejena in dorečena vinogradniško-vinarska panoga, kar najbolj škodi predvsem vinogradnikom. Evropski vinski zakon predpisuje zgornjo količino pridelka grozja na hektar za posamezen kakovostni razred. Tudi slovenski zakon o vinu določa za posamezno sorto mejne količine pridelka na hektar, na primer za modro frankinjo v posavskem rajonu:
•	namizno vino z geografskim poreklom največ 110q/ha,
•	kakovostno vino 90q/ha,
•	vrhunsko vino 80q/ha.
Pri nas še ni povsod prodrlo spoznanje, da je kakovost vina odvisna od pridelka grozdja na enoto površine. Toda to bo potrebno doseči, če bomo hoteli zagotoviti stalnost v kakovosti, kajti samo to zagotavlja zanimivo ceno in stalne odjemalce.
Sv. Vincenc, eden vinskih pa-tronov, ki bdi nad rezjo trte, je že v januarju. Dobri vinogradniki so zelo natančni pri rezi. Ako ne uspejo že z rezjo oceniti pridelka grozdja in so preveč obremenili trto, redčijo grozdiče pred cvetenjem trte. Slovenski vinski marketing bo moral z naravnanostjo v smeri kakovosti vplivati na pridelovalca in kupca, da bomo pridelovali količinsko manj, a kakovostno boljše vino.
mag. JULIJ NEMANIČ
Kalčki namesto drage solate
____Kako pripraviti kalčke za svežo uporabo
Zelenjave v teh zimskih dneh primanjkuje in morda vam bo prav prišel nasvet o pripravljanju kalčkov za svežo uporabo, ki ga povzemamo po celjskem Novem tedniku.
Za pripravo užitnih kalčkov so primerna semena stročnic pa tudi pšenice in gorčice. Potrebujemo seme, posodo, vodo in topel prostor. Seme debelo-plodnih strošnic, kot so fižol, grah, soja ali leča, najprej namakamo dva dneva,
REVOLUCIONARNI
RANGUS
Naše kmetijstvo se v resnici potaplja. Na decembrskem sestanku Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke so naši vodilni možje kar tekmovali (verjetno so se te bolezni nalezli še od starega sistema), kdo je in kdo ni za to kriv. Nihče pa ni pokazal na pravega krivca, pravi Jože Rangus iz Šentjerneja v Slovenskih brazdah in trdi, da sta vsega kriva nesposoben kmetijski minister dr. Jože Osterc in še bolj nesposobna njegova namestnica inž. Marija Markeš. Minister je kriv zato, ker je zaupal rdeči gardi prejšnjega sistema Ko je prišel na ministrstvo, bi moral zamenjati vse od prvega do zadnjega vključno s snažilko.
da nabrekne, potem pa ga razgrnemo na plitev krožnik, obložen z več plastmi z vodo namočenih papirnatih brisač ali serviet.
Kalčki zrastejo v dobrem tednu dni. Ko so dolgi približno 4 cm, so primerni za uporabo. Če zrastejo v bolj temnem prostoru, so bolj beli in okusni, če v svetlem, pa bolj zeleni in grenki, podobno kot radič. Kalčki imajo veliko vitamina C in tudi sicer zelo ugodno delujejo na presnovo v človeškem organizmu. Posebej primeren dodatek k hrani so za ljudi, ki jih muči zaprtje. Najbolj teknejo sveži na kruhu ali s skuto, kislo smetano ali majonezo.
MESO»GRE«
ZA MLEKOM
LJUBLJANA — Z novim letom je stopil v veljavo odlok republiške vlade, po katerem se bodo odkupne cene živine ra vnale po odkupni ceni mleka Določeno je medsebojno razmerje, ki bo znašalo največ 1:7, kar pomeni, da bo kilogram žive teže najboljšega mladega pitanega goveda do sedemkrat dražji kot liter mleka Ker za osnovo obračuna cene mleka ne velja več modelna kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenija, pač pa 70 odstotkov v ekujih izražene cene mleka v Evropski skupnosti, se bo tako cena mesa prilagodila Evropi in je domača inflacija ne bo prizadela Ostane le še večno nadležno vprašanje: kaj pa naše neevropske plače?
r
JMSM/I DI/lCHeM...
gospodinjski kotiček
Pitje mineralne vode
Že pred 2000 leti so Rimljani uporabljali mineralne vode v različne namene. Proučevanje mineralnih vod in tudi pitje seje v zadnjih desetletjih močno razširilo, postalo je potreba in tudi moda. Sprva so le premožni sloji prebivalstva hodili v toplice in zdravilišča na zdravljenje telesa in duha. Ob vseh družabnih prireditvah v takšnih ustanovah je bil pomemben obred pitja mineralne vode v skupinah. Danes je to postalo dostopno širokemu krogu potrošnikov, stekleničena mineralna voda pa praktično vsem.
Zaradi močnega naraščanja industrije je voda vse bolj kontaminirana. Zato so razvite dežele uvedle izredno stroge predpise za pitno vodo. Ljudje vse manj zaupajo pitni vodi, kije pogosto prečiščena voda rek, zanje pa vemo, da so umazane in skoraj brez življenja. Vedno nova organska sredstva, ki se uporabljajo v industriji in poljedelstvu, onesnažujejo tudi pitno vodo.
Vse to je privedlo ljudi, da se vsebolj odločajo za pitje stekleničene mineralne vode. V razvitem sve-
tu sodi kozarec mineralne vode h kozarcu dobrega vina, k skodelici kave ali k sladici. Ali je potrebna reklama in prepričevanje, da ljudje kupujejo dokaj drago vodo za pitje? Da, če je ta voda dovolj dobra in če je izbor pravilen. Osveščenost ljudi in znanje o uporabi mineralnih vod je še precej slabo. Premalo se upoštevajo lastnosti mineralne vode glede na mineralizacijo in kemijsko sestavo. Seveda je potrebno upoštevati tudi dovoljene koncentracije škodljivih snovi v mineralni vodi pred stekleničenjem. Definicija za mineralno vodo pri nas je, da ima 1000 mg/l raztopljenih trdih sestavin in 250 mg/l CO2 ter določene prehrambene ali fiziološke učinke. Nizko mineralizirane mineralne vode, tako gazirane kot negazirane, služijo zelo dobro kot vir kvalitetne pitne vode. Mineralne vode z visoko vsebnostjo natrija in primemo vsebnostjo bikarbonata pa so lahko izredno primerne za težke fizične delavce ali športnike, ki z znojem izgubljajo velike količine natrijevega klorida.
HELENA MRZLIKAR
DOLENJSKI UST
3
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN'
ii
Vojašnica bo ostala v rokah TO
V Novem mestu bo eden od sedmih učnih centrov TO — Velike površine nekdanjih vojaških skladišč v najem — Namembnost določa novomeška občina
NOVO MESTO — Jugoslovanska armada je po odhodu iz Slovenije pustila za sabo številne vojašnice in druge vojaške objekte. Večino njih so pred odhodom zadnji vojaki močno uničili, o čemer smo v našem časopisu pred časom obširno pisali. Med temi objekti so tudi vojašnica v Bršljinu in Pogancih v Novem mestu ter nekdanji dom JNA. Do delitvene bilance je upravljalec vseh teh objektov slovensko obrambno ministrstvo, zanimanje za številne objekte nekdanje jugoslovanske armade pa je precejšnje. V Novem mestu se občina nikakor ni pripravljena odpovedati vplivu pri določanju nove namembnosti teh objektov.
O tem je pred nedavnim tekla be- lovanske vojske v Pogancih, zaintere-
seda med novomeškim izvršnim svetom in namestnikom obrambnega ministra Miranom Bogatajem. Novomeška stran je namreč zahtevala, da se vse vojaške oz. obrambne sile, tudi njihova poveljstva (pokrajinski in območni štab TO), preselijo iz mestnega središča; da o oddajanju nekdanjih vojaških objektov, površin in stanovanj, ki jih nova slovenska vojska ne bo potrebovala zase, odloča občinska skupščina oz. njen pristojen organ; in da občina Novo mesto zaračunava upravljalcu vojaških nepremičnin nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča po kriterijih, ki veljajo za gospodarstvo.
V teh pogovorih, ki so bili že kar podobni pogajanjem, je ministrstvo za svoje potrebe obdržalo vojašnico v Bršljinu, vse objekte nekdanje jugos-
sirani so tudi za del skladišč v Češči vasi. Ne zanimajo pa jih nekdanji dom JNA V Novem mestu, letališče v Prečni ter artilerijsko strelišče pri Suhadolu. Prav tako so pripravljeni dati v najem velikanski kompleks tako imenovanega Trudbenika v sklopu vojašnice v Bršljinu, kjer je imela jugovojska velika skladišča za južno Slovenijo. Gre za več kot 11.000 kvadratnih metrov pokritih površin, ki stojijo na nekdaj najboljši kmetijski zemlji, katere nekdanji lastniki so tudi že opozorili nase.
Kot rečeno, gre pri bršljinskem Trudbeniku za več kot 11 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, ki naj bi jih do dolgoročne opredelitve namembnosti celotnega kompleksa Bršljin-sever namenili predvsem za skladišča, ne pa za proizvodnjo. Dol-
Dr. Branimir Jurekovič
Po leče k specialistu
Dr. Branimir Jurekovič prodaja kontaktne leče Pregled, kontrola in celotna skrb za oko
NOVO MESTO - Statistika kaže, da se število mladih ljudi, ki postajajo kratkovidni, povečuje. Nošenje očal je v takih primerih nujno, vse pogosteje pa predvsem mladi kratkovidni ljudje segajo po kontaktnih lečah. Po te leče je bilo treba prej v Ljubljano ali Zagreb, pred letom dni pajih je v Novem mestu, na svojem domu v Šmihelu, začel prodajati dr. Branimir Jurekovič, sicer specialist oftalmolog na očesnem oddelku novomeške bolnice.
Ker zasebna zdravniška praksa pri nas še ni dovoljena, je bil Jurekovič prisiljen vzeti nekakšno popoldansko obrt na ravni optika, čemur pa njegovo specialistično znanje gotovo prav nič ne škodi, ravno obratno. »Moj namen ni, da leče samo prodam, kot to počne marsikdo, marveč da pacienta pregledam in ga seznanim s prednostmi in neprijetnostmi, ki jih prinaša nošenje kontaktnih leč. Če ugotovim, da pacient ni primeren za nošenje teh leč, mu jih pač ne dam,« pravi dr. Jurekovič. K njemu hodijo predvsem ljudje iz Dolenjske in Bele krajine. »K temu, da sem se odločil za prodajo kontaktnih leč, me je privedla ne samo tržna, ampak tudi strokovna pobuda.« Za to je dr. Jurekoviča pridobila znana italijanska firma, ki prodira tudi na naše tržišče.
»S pacienti se po telefonu ali pisno dogovorim za pregled. Če je pri pregledu vse v redu, lahko takoj dobi leče, saj jih imam na zalogi, le če je kaj posebnega, jih posebej naročim in tudi to je hitro urejeno.« Jurekovič prodaja poltrde in mehke kontaktne leče. «Jaz leč samo ne prodajam, ampak tudi skrbim za pacientove oči. Kontaktne leče ne izboljšajo le pacientovega vida,
ampak je njihovo pomembno indi-kacijsko območje tudi pacientov videz. Zato ni čudno, da so največji porabniki kontaktnih leč kratkovidne mlade ženske. Vendar je treba vedeti, da ni vsak človek primeren za nošenje leč, predvsem mora biti urejen, navajen na higieno in tudi ročno spreten, da si lahko sam leče vstavlja in jemlje iz oči. Pri prvem pregledu vsakega pacienta posebej opozorim na njegovo obveznost pri stalni skrbi za higieno in čiščenje leč, ki jih je treba obvezno vsak večer vzeti iz oči. Kakor koli že so leče koristne in zaželene, so še vedno tujek v očesu, zato je treba z njimi ravnati zelo previdno in natančno po navodilih. Neobhodno je, da jih predpiše in pacienta kontrolira zdravnik specialist v dobro opremljeni ambulanti.« Zato prvi pregled, ko pacient pride po leče, pri Jurekoviču traja tudi celo uro.
Za nošenje kontaktnih leč je potrebna velika motivacija, zato dr. Jurekovič vsakega pacienta vpraša, zakaj sijih želi. »Kdor je res motiviran za to — in videz je zlasti pri mladih ženskah izreden motivacijski dejavnik — ta bo tudi upošteval vsa navodila in ne bo delal po 'bliž-nicah’. Poleg tega seje izkazalo, da pri mladih ljudeh nošenje kontaktnih leč pogosto ustavi napredovanje kratkovidnosti, kar je velika prednost. Spodnja starostna meja za nošenje kontaktnih leč je 10 do 12 let, zgornja pa ni omejena, je pa odvisna od pacientovega splošnega psihofizičnega stanja. Vsekakor mora biti sposoben sam si leče vstaviti in vzeti ven. Cena kontaktnih leč za naše sedanje razmere ni majhna, vsekakor pa so za polovico cenejše, kot bi za enako kvalitetne plačali v tujini,« trdi dr. Jurekovič.
A. BARTEU
goročno pa je ta celotni kompleks, ki obsega blizu 15 ha zemljišča desno od ceste proti Mirni Peči, zelo pomemben za razvoj mesta, saj je tu za desetletje razvojnega prostora za lahko predelovalno industrijo, storitveno obrt in dejavnosti, ki so vezane na prometnice. Tu bo namreč tekla severna novomeška obvoznica, tu je predvidena nova ranžirna postaja, to območje že ima močno primarno in-
• Na ministrstvu za obrambo so se odločili, da bo v Novem mestu eden od sedmih učnih centrov nove slovenske vojske. Očitno bo na južnem koncu naše domovine koncentracija slovenske vojske velika, saj bo komaj 40 km od Novega mesta, v Cerkljah, še en učni center. Kakorkoli že, Novomeščani so dosegli, da se bosta tudi oba štaba TO umaknila iz mestnega središča, kjer sta sedaj, namembnost oz. bodoče najemnike pokritih površin v okviru prejšnjega Trudbenika pa določa novomeška občina. Najemnino, ki gotovo ne bo majhna, pa bo seveda pobiralo obrambno ministrstvo.
frastrukturo. V ta vitalni kompleks spada tudi del zemljišč, ki so sedaj v okviru bršljinske vojašnice. V okviru Novega trga pa bodo opredelili novo namembnost nekdanjega doma JNA.
:
•
:
:
i
:
i
Ministrica tekstilcem obljublja pomoč
J. Puhar v Novoteksu
NOVO MESTO — V ponedeljek je novomeški Novoteks obiskala slovenska ministrica za delo Jožica Puhar v spremstvu vodstva novomeške občine. To ministrstvo je bilo do sedaj tudi edino, ki seje odzvalo na prošnje za pomoč oz. dokapitalizacijo, da bi ohranili proizvodnjo in delovna mesta v Novoteksu, kije danes organizirano v tri samostojna podjetja: Tkanino, Konfekcijo in Trgovino.
Novoteksova Tkanina daje kruh še 850 delavcem. Izvažajo 95 odstotkov izdelanih tkanin, večino v ZDA. Delo imajo zagotovljeno do konca maja, do konca leta pa čvrste garancije zanj. Podjetje že lep čas dela tekoče brez izgube. Velik problem pa so stari dolgovi, kijih močno vlečejo k tlom in visijo nad njimi kot Damoklov meč. Zdaj jih kot pretežne izvoznike spet močno tepe nerealen tečaj, udarjeni pa so tudi z aranžmajem slovenske vlade z Rusijo. Ta bo slovenske farmacevtske in še nekatere druge izdelke med drugim plačala s tremi milijoni metrov tkanin Novoteksovega tipa! Se vedno imajo probleme s slabimi plačami, še vedno zaman opozarjajo na prevelike obremenitve, pod katerimi se šibijo tipično ženski in delovno intenzivni kolektivi.
V Konfekciji je zaposlenih še 661 delavcev. Imajo v glavnem dodelavne posle. Lani so naredili za 6,5 milijona mark, če ne bi bilo vojne, med katero so sicer tudi spravljali izdelke čez mejo, bi za 8,7 milijona mark. Upajo, da bodo prišli boljši časi, do takrat pa je treba preživeti. To, golo preživetje, je tudi edino, kar Ion posli zagotavljajo, a še za pridobitev le-teh se bodo morali modernizirati. Tudi Konfekcijo žuli nerealen tečaj, prevelike obremenitve, slabe plače, drag kapital ter bremena iz preteklosti. In Novoteksova trgovina? Iz podjetja seje izločila prva, kazalo ni slabo, navsezadnje je imela 23 lokalov po vsej Jugoslaviji. Današnja Trgovina je praktično le še 45 odstotkov nekdanje, ostalo so jim onstran Kolpe bratsko vzeli. Da bi dobili to vrnjeno ali odškodnino, je malo verjetno.
In kaj je lahko rekla na vse to ministrica Puharjeva? »Razumevanje za Novoteks smo pokazali, ker je za družbo, podjetje in ljudi sanacija proizvodnje za ohranitev delovnih mest za polovico cenejša od ustvarjanja novih.« Tudi za v bodoče je obljubila pomoč okrog reševanja presežnih delavcev ter izplačevanja stimulativnejših plač, o čemer se dogovarjajo v republiki. Pri razbremenjevanju niso prišli dlje od razumevanja; za ceno kapitala je jasno, da nižja ne bo, ker ga ni; odnose z nekdanjo Jugoslavijo urejajo s sporazumi, kar gre počasi; v vladi se pogovarjajo, kaj storiti z starimi dolgovi vseh vrst itd.
Z. L.-D.
A. B. •#••••••!••••••••••••••••••••••••••••••••*••*
Zdravstvo odraz splošnih razmer
Če za zdravstvo ne bodo sprejeli ukrepov, bo bolnišnica v letošnjem štartu imela ________________50 milijonov tolarjev minusa — Potrpežljivi dobavitelji________________________________
NOVO MESTO — Novomeško zdravstvo kot del slovenskega tolče težke čase. Že v leto 1991 so startali s tretjino manj denarja, kot bi ga potrebovali, in razmere so se prek leta samo še zaostrovale. Posledica je bilo veliko pomanjkanje vsega potrebnega za normalno delo v zdravstvenih ustanovah ob slabih plačah. Oktobrska stavka ob vsem prahu, ki ga je dvignila, položaja zdravstva ni popravila in začetek novega leta je vsaj tako neugoden, kot je bil začetek lanskega.
»Štrajk je prinesel delno izboljša- kov, čeprav se trudijo ohraniti dose-
nje osebnih dohodkov, različno po profilih. Dotok denarja, ki mu dodatno zmanjšuje vrednost dotok z zamudo, za nazaj, pa ni bil toliko boljši, da bi to lahko pokrili. Kolektivne pogodbe se držimo, ker se je moramo, a ne izplačujemo na primer nič za uspešnost in še drugo, kar predvideva, pa tudi nič ne kažq, da bi se to lahko kaj kmalu zgodilo. Koliko pomenijo zadnje Peterletove obljube, se še ne ve, prav tako ne, kdaj bo zdravstvo dobilo ta denar. V bolnišnici smo v položaju, ko izredno težko sestavljamo dan z dnem. Če nam ne bi šli nekateri naši dobavitelji, predvsem domači, tako na roko, če nam ne bi dobavljali materialov kljub slabemu plačevanju in dolgovom, ne vem, kako bi bolnišnica sploh lahko funkcionirala,« pravi dr. Tone Starc, v. d. direktorja novomeške Splošne bolnišnice.
V bolnišnici delajo s tako minimalnimi zalogami, da bi morali skoraj imeti urno dobavo. Še pri tem jim je precej pomagal Rdeči križ. Varčujejo na vsakem koraku, kjer se le da, kar se že pozna na standardu bolni-
ženo raven. Nabavljajo le najnujnej-
I
a
■4


V
Dr. Tone Starc
še. Pri zdravilih jim poleg finančne stiske dela težave tudi pomanjkanje na trgu kot posledica slovenskega osamosvajanja in poprejšnje razdelitve farmacevtske proizvodnje po ne-
kdanji Jugoslaviji. Najhuje je z zagotavljanjem tekočin in z umetnimi ledvicami. Znajdejo se na vse mogoče načine, saj se uvozni tokovi z Zahoda za ublažitev tega pomanjkanja šele vpeljujejo.
Finančna luknja v višini okrog 30 odst., s katero so začeli lansko leto, se je po nekaj hitrejših nakazilih denarja iz republiškega proračuna po štrajku komaj kaj zmanjšala. Če ne bo nobenih ukrepov v zvezi z zdravstvom, bo novomeška bolnišnica zaključila lansko leto s 50 milijoni tolarjev izgube. Od tega okrog 15 milijonov dolguje Hrvaška za zdravstveno pomoč njenim ljudem v preteklih vojnih mesecih, kijih bo verjetno težko dobiti, sicer pa s slovenskim dolgom zaenkrat ne kaže dosti bolje. »Časov, ko so ljudje lahko v bolnici zahtevali marsikaj, ni več, toliko medicine, kot je je bilo, ne bo več. Zdravstvo je pač odraz razmer pri nas. Slabo pa je, da smo novo leto začeli brez 'vrha’, brez ministra in namestnika, pa tudi brez zakonodaje, ki naj bi dala usmeritve, kako delati. Brez tega smo odvisni od matematičnih posledic lanskega leta, to pa je napaka. Zdravstvo ne more dolgo takole viseti v zraku brez občutnih posledic za zdravstveni standard, ministrstvo bi moralo dati od sebe načrt, koliko zdravstva Slovenija potrebuje in more preživeti, koliko bolnišnic in koliko zdravstvenih delavcev,« pravi dr. Starc.
Z. L.-D.
VABILO
NOVO MESTO — Tečaji krojenja in šivanja se začnejo 10. februarja ob 16. uri v osnovni šoli Grm. Pridite!
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 18. januarja, bodo odprte kot dežurne v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Market na Ragov-ski
•	Šentjernej: Market Dolenjka
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Rog
•	Žužemberk: Samopostrežba KZ
•	Straža: Market Dolenjka
•	Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: prodajalna KZ, Glavni trg 4
•	Črnomelj: prodajalna Pod lipo
SREČANJE — Preteklo sredo popoldne je tudi novomeški župan Marjan Dvornik pripravil novoletno srečanje z novinarji. V nasprotju s podobnimi srečanji niso bili povabljeni vsi novinarji, ki pišejo o občini, ampak le Dolenjskega lista, in to kar celo uredništvo. Ker je vabilo po prijaznih željah za novo leto vabilo na praznično srečanje s člani predsedstva občinskega parlamenta. vseeno ni bilo slutiti nič hudega.
A so bili presenečeni celo osebki z najdaljšim novinarskim stažem. Takoj zatem, ko je župan z akademsko zamudo pribrzel med čakajoče omizje, je kar takoj naravnost povedal, da je srečanje posledica nezadovoljstva s pisanjem, pardon. z uredniško politiko Dolenjskega lista. Na to, daje primerno ohlajene buteljke na prazničnem srečanju greh prezreti, gaje moral opozoriti šele eden od članov mnenjsko zelo pisanega predsedstva. Sicer pa je bilo omajano županovo očitno pričakovanje, da mu j bodo novinarji v bližnji prihodnosti vsi po vrsti lahko bolj všeč. Povedano mu je bilo, da dajanje licence za novinarsko delo ne bo pristojnost tistih, ki so po ■ čudnem spletu okoliščin prišli v politiko in na oblast, ampak stroke.
ŠOLE — Na srečanju je bil tudi v tej rubriki že nastopajoči žužemberški zdravnik in predsednik zbora krajevnih skupnosti v novomeškem parlamentu dr. Leopold Kocutar. Ve. kakšne barve smo novinarji (Slovenec je izjema!) in da so za našo takšno obarvanost krive šole. Zakaj naj bi agronomija odgovornega urednika DL bolj rdeče obarvala kot zdravnika medicina ali novinarja primerjalna književnost, če je že novi- ' nar z novinarsko šolo kljub kakšni deki razmišljajočih možganov bolj vprašljiv, ni vedel ali hotel pojasniti. Krive so pač šole in pika! Skoda, da ni izvedljiv predlog enega od članov predsedstva, da bi • bilo najbolje, da bi vsi vrnili vsa spriče-vala in šli še enkrat v šolo. Sicer je tudi Kocutarjev ključ za določitev novinarjeve barve skrivnost. Razložil je namreč, da Dolenjca ne bere oz. bere le bodičke na svoj račun, na katere ga 1 opozorijo drugi bralci.
PREDNOSTI — Novomeški župan I pa nasploh na vsakem koraku izkazuje svojo kulturno naravnanost. Spodobnega (na)govora brez vsaj enega verza ali dveh ni. Kako ceni kulturo in kakšne upe polaga vanjo, da bo — poleg obveznic in novomeške inovacije v obliki i stanovanjskega podjetja — prinesla razcvet Novemu mestu, pa je razložil ob eni nedavnih slovesnih priložnosti. Če ima Bled jezero in Postojna svojo jamo, zakaj Novo mesto ne bi imelo svojega — grafičnega bienala?
KRIŽI — Novomeščane, ki se iz kakršnegakoli razloga mudijo v ulici Majde Šilc, že dlje časa bode v oči velik kljukasti križ na enem od blokov. Zdaj, ko je pol blokov lepo prenovljenih stanovanja v njih pa nič dražja od onih v neprenovljenih blokih — je packarija nekako še bolj vidna. In jezi. Eden teh jeznih Novomeščanov je poklical v | uredništvo, ker bi rad vedel, če se misli oblast že enkrat lotiti odpravljanja te in takšnih zadevščin.
Ena gospa je rekla, da novomeški župan najbrž ustanavlja svoje podjetje. Pranje novinarskih glav namreč ni na spisku županskih obveznosti in opravil.
ŠE NIHČE ZAVRNJEN
NOVO MESTO — Vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva je do 25. decembra lani oddalo okrog 5 tisoč občanov novomeške občine. Največ vlog za slovensko državljanstvo so vložili novomeški občani, po poreklu s Hrvaške in iz Bosne in Hercegovine, ki tu delajo ali pa so celo že upokojeni. V upravi za upravno pravne zadeve ministrstva za notranje zadeve so zaenkrat rešili približno 15 odst. vlog, vse ugodno. Zavrnili niso še nobene.
•	Ne vera ne postava — uničil nas bo alkoholizem. (Rugelj)
•	Sovjetska zveza je bila najdaljši in največji utopični poskus v zgodovini (Kocmur)
•	Sreča ni nikoli natančno tisto, kar si z njo predstavljamo. (Maugham)
•	Republika Slovenija bo priznana. Kristjani pa si bomo morali v tej republiki polno priznanje šele izboriti (Stres)
Sprehod po Metliki
VSE POGOSTEJE SE DOGAJA, da se že malce okajene družbe po gostilnah ves čas pogovarjajo o politiki, o tem, kdo je Slovenec, kdo Hrvat, kdo Srb in kdo je bolj ogrožen, izkoriščen in preziran. Razumljivo je, da takšne razprave ne prispevajo k prijetnemu vzdušju, ampak se navadno končajo s kričanjem, s kakšnim razbitim kozarcem in morda še s klofuto. Pred časom so ljudje po gostilnah prepevali, si pripovedovali politične šale, razpredali o tem, kdo koga skrivoma ljubi in kdo ne. Poostrene besede je vnesla med ljudi politika, od katere imajo korist le politiki.
NEKI HUDOBNI ČRNOMALJEC sije izmislil, da se imenuje Metlika po novem Razdrto pri Črnomlju. Vzdevek je nastal verjetno iz gole, že prislovične, črnomaljske zavisti, kajti vsakdo ve, da bodo dela za zamenjavo cevi na vseh treh metliških trgih vsak čas pri kraju. Ko bo položen še asfalt, bo Metlika kot nova, Črnomelj pa bo ostal v stari izdaji. Takrat bodo pričeli Metličani govoriti o Črnomlju kot o Razdrtem pri Metliki.
MATJAŽ RUS, metliški humorist številka 2, se je zameril kopici Črnomaljcev, ko je po Studiu D izjavil, da so Črnomaljci neduhoviti in zagrenjeni predvsem zato, ker so prisiljeni živeti v Cnomlju. Na predpostavko, da Črnomelj ne premore duhovitežev zato, ker ima prestrogo oblast, pa je Tjaži odvrnil negativno. »Črnomaljska oblast je zelo mehka in nežna,« je še dodal, ker verjetno ve, da je med črnomaljskimi vla-daiji tudi ženska. V metliškem izvršnem svetu namreč sedijo sami moški, ki na svojih maratonskih sejah nežnejšega spola verjetno niti v sanjah ne pogrešajo.
Črnomaljski drobir
DOLGOST RAZPRAVUAN JA JE BILA KRATKA — Zadnja seja črno-maljske skupščine tik pred prazniki je bila ena najkrajših, če ne celo najkrajša v zadnjem mandatnem obdobju. Res, da so bili delegati že precej praznično razpoloženi, vendar je imel največ zaslug za kratkost podpredsednik skupščine Boris Mužar, kije zgodovinsko sejo vodil. Zgodovinsko zato, ker se je prav na tej seji rodila nova časovna enota, imenovana mužek. To je čas, krajši od časa, ko delegat uspe dvigniti roko, s katero nakaže, da bi rad razpravljal. V enem mužeku je Boris Mužar namreč že zaključil razpravo.
BLIŽNJICA — Skrivnost kratkosti zadnje seje skupščine pa ni bila le v kratkih razpravah, ampak je predsedujoči podpredsednik izumil še eno bližnjico. Stavke je krajšal tako, da je iz dveh besed ustvaril eno. Tako je na primer splošna bolnica postala splošni-ca> delegat Janko Bukovec pa Janko-vec. Slednji tega očitno ni opazil, sicer bi gotovo uprizoril protestni pohod na govorniški oder.
"AZIPOTI — Starotržani opozarjane ^-a v n-!ihovi krajevni skupnosti že dlje časa ni potrebnih kažipotov. Da ne bi predolgo čakali nanje, so jih ljudje postavili sami in po svojem okusu. Potem pa so zvedeli, daje za postavitev teh zadev določeno Čestno podjetje, in ker ■nikakor niso hoteli nikomur hoditi v zelje, so se takoj sprijaznili s tem, da to podjetje opravi svojo nalogo. Toda dobra volja popustljivih Starotržanov še ne oo dovolj, da bi znaki zares stali.
i Trebanjske iveri
CESTA — Šentruperčani pravijo, . /c dobro vedo, katero cesto bodo poimenovali Peterletova, po svojem rojaku in slovenskem ministrskem predsedniku. Pravijo, da je vsak politik nekaj naredil za svoje kraje, ta pa nič. t-judje se bolj malo zanimajo, kdo je najbolj negativna in kdo najbolj pozi-lvna osebnost preteklega leta, ampak nočejo boljše življenje tudi na podeže-JU- Morda pričakujejo preveč, a naj jim bo dovoljeno vsaj sanjati, da so prav oWjube|i ^em°kracij0 in predvolilne
PRITISK — Direktor mirenske Dane se jezi na tolar, carino in še kaj, kar aj bi pripomoglo, da vse bolj rahljajo poslovne vezi z ostankom nekdanje Jugoslavije. Po uvedbi slovenske valute je promet Dane drastično padei, izgubljanj® časa na carini pa še dodatno zapleta Poslovanje. Direktor Pernarčič si s pri-ka' na fumbe telefonov ne more pravp* Porn:'£ati, čeprav pravi, da zna
tv BLIŠČE — Kinološko druš-° na Mirni ima precej članov iz drugih i aieT tudi iz Novega mesta. Po novem , na c.®'u mirenskega društva ženska in pravičeno lahko pričakujemo, da bo P eustavnica nežnejšega spola imela tu-■ >>neznejši«, tenkočutnejši odnos do { ne. /ata slovenščine. Korak v lej n ,n o* bil narejen že, če bi tablo, ki na Ovniku opozarja na »vežbališče« enskega kinološkega društva, na-somESI^ s kbpžno pravilnejšim napi-
v ,r vadišče. Tak napis bi goto rj ?Jem izdelal kak zapornik iz Km že zd USlanove' ^ 8^ ljubiteljem psov
IVO z
K PD


iiiil.ltl
V Novoteksu delo za celo leto
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtvŠIH OBČIN
[
Prejo iz metliške predilnice bodo posredno skoraj v celoti izvozili — Zmanjševanje števila delavcev in modernizacija proizvodnje
METLIKA — V metliškem obratu Novoteksove Tkanine bodo skoraj vso prejo, ki jo bodo spredli letos, posredno prodali na tuji trg. In kar je še bolj razveseljivo: delo za vse letošnje delo je zagotovljeno in ves čas bodo delali v treh izmenah. Po besedah obratovodje Lada Marentiča tako kot podjetje tudi metliški obrat sedaj posluje pozitivno, tudi s plačami so začeli slediti kolektivni pogodbi, še vedno pa se niso rešili starih dolgov.
V tukajšnjem obratu načrtujejo, da bodo letos na dan spredli 2.700 kg preje na bazni številki 56, kar pomeni, da bo preja precej tanka. Čeprav gre za približno enako količino kot lani, pa bodo vseeno povečali produktivnost, ker se bo število zaposlenih zmanjšalo. Že lani jih je odšlo 50, bodisi da so jim izplačali odpravnine ali pa so se upokojili. Pred letom dni je namreč za števile zaposlene začela veljati beneficirana delovna doba, zaradi česar so izpolnili pogoje za upokojitev, nekaterim pa so leta dokupili.
• Slovenci na prihodnje volitve ne bodo šli več s srcem, šli bodo predvsem kot davkoplačevalcu (Jež)
Letos pa naj bi število zaposlenih zmanjšali še za okrog 40, tako da bi jih konec leta v Novoteksovem obratu delalo le še 200. Vendar naj bi po Marentičevih zagotovilih nihče ne ostal na cesti. Predvsem naj bi invalidsko upokojili tiste, ki so že dlje časa na bolniškem dopustu. V obratu pa je največji problem v tem, da bi bilo, če bi delali prav vsi, ki so na plačilnem seznamu, delavcev znatno preveč, zaradi številnih bolniških in porodniških izostankov pa se dogaja, da imajo marsikdaj težave pri zagotavljanju delavcev za tretjo izmeno. Značilnost metliškega Novoteksa je že od nekdaj tudi v tem, daje več kot polovica zaposlenih iz Hrvaške. Vendar obrato-vodja zatijuje, da bodo dobre delavce
oSdržali tudi vnaprej, četudi bodo potrebne delovne vize, saj bi zaradi
• Precej problemov imajo v Metliki tudi s surovinami, ki jih je na trgu sicer dovolj, a so drage, vse pa morajo uvoziti. Se tistega nekaj poliestra, ki ga kupijo v Varaždinu, morajo plačati z devizami. »Seveda pa se dobro zavedamo konkurence na tekstilnem trgu, zato sta pri nas na prvem mestu racionalna proizvodnja in kvaliteta. Slednjo nam je v preteklem letu že uspelo izboljšati z vestnejšim delom, zahtevam vse bolj izbirčnim kupcev pa bomo lahko kos le z modernejšimi, bolj avtomatiziranimi stroji. Vsekakor bomo najprej vlagali v predilnico, toda kaj, ko ni stroja, ki bi veljal manj kot milijon DEM!« potoži Marentič.
troizmenskega dela v metliški občini težko dobili dovolj delavcev.
M. BEZEK-JAKSE
Konec zapletov s preloško cesto
Naravovarstveniki se niso strinjali z južno cesto, nekateri krajani pa s severno — Pogodba že podpisana — Gradnja naj bi bila zaključena aprila_
ČRNOMELJ — Ko je že vse kazalo, da bo Pretoka letos končno tudi z žuniškega konca dobila moderno cesto, se je lani proti koncu leta znova zapletlo. Do zapletljajev najbrž ne bi prišlo, če bi priprave na gradnjo potekale pravilno. Tako pa so odgovorni izpustili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, ki bi moral dati mnenje k takemu posegu v prostor. A so delavci Zavoda zgolj slučajno opazili količke na južnem pobočju med Preloko in Kolpo.
Zvedeli so, da gre za novo traso ceste	vasi. Predlog za takšno cesto je bil sicer
Žuniči-Vinica, in ko so na Zavodu zahtevali v presojo lokacijske osnove, so dali negativno mnenje. Nikakor se niso mogli strinjati, da bi speljali cesto po sredini južnega pobočja preloškega hriba, tik pod vasjo in cerkvijo sv. Trojice, saj je ta predel opredeljen kot varovano območje naravne in kulturne dediščine doline Kolpe, sam hrib pa tudi kot varovano območje cerkve. V pogovoru s strokovnjaki in predstavniki črnomaljske občine so se odločili, da bodo zato pripravili lokacijsko dokumentacijo za cesto, ki bi potekala po severni strani
dan že pred dobrim desetletjem, a je takrat zmagala južna inačica. Novomeški zavod je k severni cesti dal soglasje, na javni obravnavi pa se je izkazalo, da je nekaj ljudi proti. Svoje odločitve so argumentirali s tem, da bi obkolpska magistrala že zaradi imena morala potekati ob Kolpi, da je na južnem delu slaba zemlja, da se bo tja širilo tudi naselje, ter ne nazadnje, da so se v zadnjih letih tudi že sprijaznili s tem, da bodo zaradi ceste na južnih pobočjih izgubili zemljo. Vendar s tem niso mogli prepričati Zavoda, da bi pristal na prevelik poseg v
Za bogatejši besedni zaldad
Nagrada za šolsko inovacijo Anici Zidar
TREBNJE — »Ves čas meje bolelo, da so imeli otroci iz materinščine slabe, celo nezadostne ocene. V vsakem otroku je nekaj, na kar moramo biti pozorni, je neka stvar, ki jo moramo najti, da zazveni!« je ob podelitvi trebanjskih nagrad za raziskovalno-inovativno dejavnost za leto 1991 upokojena učiteljica Anica Zidar pojasnila, zakaj se je lotila izdelave učnih lističev za slovenski jezik.
Zidarjeva je izdelala vrsto didaktičnega materiala, ki gaje predstavila na razstavi učil v Celju in Ljubljani. Je soavtorica Berila za slovenski jezik za 2. razred. Sedaj izdeluje komplet 450 že omenjenih učnih lističev za slovenski jezik od 1. do 4. razreda. Pripomoček omogoča razvijanje otrokovega besednega zaklada in ustvarjalnosti. Učne lističe so si ogledali že tudi na Zavodu za šolstvo Slovenije v Ljubljani. Da bi jih bolje proučili in ovrgli očitke, da se je avtorica preveč naslanjala na vaško okolje, učne lističe za slovenščino preizkušajo tudi med ljubljanskimi učenci. Zidarjeva je dobila trebanjsko občinsko nagrado 20.000 tolarjev za ustvar-
Anica Zidar
jalnost na predlog mokronoške osnovne šole.
Kako resje tisto, kar smo zapisali že zadnjič, da je razdelitev denarja za raziskovalno-inovativno dejavnost v trebanjski občini v letu 1991 bolj simbolično dejanje in nagrada, seje pokazalo v primeru TEM Čatež, ki je za projekt »Inoviranje proizvodnje okov za svetila« predvidela okrog 2 milijona tolarjev stroškov, tehnični direktor Tema, Martin Železnik, pa je domov na Čatež odnesel le 30 tisočakov. Prav tolikšen znesek je na predlog sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti namenila trebanjska vlada Tesnilom z Velike Loke za uporabo preračuna z metodo končnih elementov pri razvoju tesnila. Namen programa je analiza celotnega tesnilnega sklopa in v končni fazi pocenitev.
Zavod za urbanistično načrtovanje občine Trebnje je na razpis prijavil štiri raziskovalne naloge za financiranje, in sicer analizo obstoječih in novih lokacij' za obrt, podjetništvo in industrijo v občini Trebnje, evidenco peskokopov in predlog za njihovo sanacijo, nadalje statično kompostiranje na deponiji Globoko in pa organizacijo javnih del za potrebe urejanja prostora. Za vse štiri naloge bi potrebovali 455.000 tolarjev, zavod pa je prejel 40 tisočakov.
Naj omenimo še to, da se je sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Milan Rman zahvalil za plemenito gesto podjetju Barlog, Darku Bartolju in Cirilu Logarju, ker sta nagrado 30.000 tolarjev za inovacijo snežne verige Praktis (nagrajene z zlato medaljo na 40. razstavi inovacij Eureka 1991 v Bruslju) podarila v humanitarne namene.
P. P.
pobočje, ki ima naravoslovne in krajinske privlačnosti, zaradi katerih odstopa od okolice. Se toliko manj, ker je bila po njihovem mnenju severna inačica povsem sprejemljiva, cesta bi skoraj v celoti potekala po stari trasi ter bila za povrh še za pol kilometra krajša od južne ceste.
Po besedah podpredsednika črnomaljskega izvršnega sveta Jožeta Strmca je z izvajalcem del, Cestnim podjetjem iz Novega mesta, že podpisana pogodba za gradnjo ceste. Po predvidevanjih naj bi bila zgrajena do konca letošnjega aprila. Denar za naložbo bo zagotovila črnomaljska občina, republiška uprava za ceste pa bo v letošnjem letu poravnala svoj dolg, saj je omenjena cesta regionalna in torej v republiški pristojnosti. Ob tem je še pristavil, da trije lastniki zemljišč, katera ležijo ob bodoči cesti, ki so nasprotovali severni inačici, po zagotovilih strokovnjakov ne bodo bistveno prizadeti. Nasprotno, njihova zemljišča bodo zaradi tega le še pridobila vrednost. Prednost severne ceste pa je po Strmčevem mnenju tudi v tem, da bo tako Preloka povezana z asfaltom z dveh strani, sicer pa bi bi bila le z ene.
M. BEZEK-JAKŠE
SOCIALDEMOKRATSKI VEČER V TREBNJEM
TREBNJE — Socialdemokratska stranka Slovenije vabi v ponedeljek, 22. januarja, ob 18. uri v dvorano kulturnega doma Trebnje na socialdemokratski večer. Tema večera bo »Slovenska država - ideja in stvarnost«, kot gosta pa bosta sodelovala zgodovinar dr. Janko Prunk in predsednik komisije za mednarodne odnose pri sjovenski skupščini mag. Matjaž Šinkovec.
Pet let iskal delo
Po javnih delih prišla težko pričakovana redna zaposlitev
METLIKA — Preteklo leto je pri javnih delih v metliški občini sodelovalo okrog 15 ljudi. V začetku letošnjega leta je tukajšnja Komunala dva od njih, brata Matjana in Bojana Tudijo, tudi zaposlila. 25-letni Matjan sije že več let prizadeval, da bi dobil zaposlitev, a mu doslej to ni uspelo. Občasno je še našel kakšno delo, redno pa nikakor.
»Pet let sem bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje in redno spraševal, če se je kje našlo delo zame. Slabo leto dni sem bil sicer honorarno čuvaj na odlagališču odpadkov, potem pa sem zopet pristal na zavodu za zaposlovanje. Ker sem si zares želel delati, sem se seveda takoj prijavil na razpis za javna dela. Čistil sem obrežje Obrha in divja odlagališča v metliški občini. Zakaj so se predpostavljeni odločili zaposliti prav naju z bratom, ne vem. Najbrž so bili zadovoljni z najinim delom. Res je, da sva redno hodila na delo in da nisva nikoli odklonila nobene naloge,« pripoveduje Marjan.
Marjan Tudija
»Zaposlitev in z njo tudi zaslužek mi veliko pomenita, kajti preživljati moram tri otroke od enega do treh let starosti ter ženo, ki je tudi brezposelna. Najbolj pa sem vesel, da so me sodelavci v skupini, ki skrbi za lepši izgled Metlike, pa tudi ostali zaposleni in predpostavljeni lepo sprejeli ter da nihče ne dela razlik med mano in ostalimi, četudi sem Rom,« pravi zadovoljno Marjan.
M.B.-J.
PRIVLAČNEJŠI FILMSKI PROGRAM
METLIKA — V metliškem kinu so takoj po novoletnih praznikih pričeli s filmskimi predstavami ob petkih in nedeljah, na katerih bo filmski program skoraj brez zamude sledil filmski ponudbi v Sloveniji. To je metliški knjižnici, ki po novem skrbi tudi za kino, uspelo s pomočjo črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo. Prača-kujejo, da bo obisk v kinu večji. Na račun pa bodo prišli tudi otroci, za katere bodo ob nedeljah ob 18. uri na ogled najnovejše risanke in mladinski filmi. Vzgojno-varstvena organizacija, osnovne šole in srednja šola pa bodo lahko v prihodnje z bogatejšim filmskim programom izpolnile učni načrt filmske vzgoje.
ŽELJA ADLEŠIČANOV URESNIČLJIV A?
ČRNOMELJ — Delegati občinske skupščine so na zadnji seji v preteklem letu sprejeli predloge odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini. Čeprav v teh primerih Bf gre za spremembo statusa šol, pa so nekateri delegati predlagali tudi določene spremembe pri organiziranju šolstva. Tako si v Adlešičih želijo samostojno osemletko, vendar bi se jim želja lahko izpolnila šele, če bi zadostili pogojem, kot sta dovolj velik vpis učencev in ustrezen prostor. Iz Demosa pa so predlagali, naj bi se šole v prihodnje imenovale le po krajih sedežev.
POTUJOČI KINO V ČRNOMALJSKI OBČINI
ČRNOMELJ — Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo bo pričel ta mesec s potujočimi kino predstavami. Prva bo 18. januarja v v Predgradu v Poljanski dolini, načrtujejo pa, da bosta vsak mesec po dve gostovanji potujočega kina, in sicer v vseh večjih krajevnih središčih v črnomaljski občini.
•	Etika in politika sta neločljivi (Aristotel)
•	Ne verujte ne svojim ne tujim besedam, temveč svojim in tujim dejanjem. (Tolstoj)
•	Resnica je vedno revolucionarna. (Gramsci)
far
y
*
»GOSPARI« V ŠENTRUPERTU — Četverico Dubrovničanov na posnetku, 8-letnega Hrvoja in leto dni starejšega brata Maria Mrčelo, ter brata in sestro, 7-letnega Vedrana in 13-letno Perico Miovič, smo po naključju srečali v osnovni šoli Šentrupert. Ravnatelj Jožko Zupan je povedal, da otroci beguncev, nastanjenih pri Freliho vih, pridno sledijo pouku. Perica in Vedran sla se z materjo tistega dni ra vno odpravljala proti domu. Perica je korajžno kot odrasel člo vek odvrnila, da je ni strah, »kajti, če ti je usojeno, boš umrl od krogle ali česa drugega«. Pri Frelihovih pa sta še ostala Mario in Hrvoje, s svojo mamico in babico. Oni pač ne zaupajo krhkemu premirju. Dubrovničani so zelo h valežni za gostoljubje prijazni in podjetni družini Frelih, kijih je vzeta kot za svoje. (Foto: P. P.)
Upravnik ne more biti kdorkoli
Trebanjski izvršni svet odloča o upravniku stanovanj med Terco Šentrupert in Komunalo Trebnje — Neprodanih 160 družbenih stanovanj
TREBNJE — Pred lastninjenjem je bilo v lasti trebanjske občine 288 stanovanjskih enot v 55 stanovanjskih hišah. Do 19. decembra, to je do predpisanega roka, po katerem morajo lastniki pričeti sklepati pisne pogodbe o upravljanju, je bilo prodanih 128 stanovanj.
Z uveljavitvijo stanovanjskega za- loga in opravil s pogodbo o upravlja-kona je postala občina Trebnje lastnica družbenih stanovanj, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnostni-mi sredstvi stanovanjskega gospodarstva, lastnica stanovanj osnovnih šol, zdravstvenega doma in Komunale v Trebnjem. Do zgoraj omenjenega roka pa je ostalo neprodanih 160 stanovanj v 52 hišah. V vseh hišah z več kot dvema lastnikoma in več kot desetimi stanovanji je obvezno imenovanje upravnika. Njegove naloge so obsežne in zahtevne, saj gre praktično za uresničevanje vseh odločitev lastnikov ter izvajanje dogovorjenih na-
nju.
Lastniki so dolžni pri izbiri upravnika, ki je lahko fizična ali pravna oseba, ravnati premišljeno. Če bi lastniki izbrali upravnika, ki ne bi izpolnjeval predpisanih pogojev, tvegajo tudi, da bodo plačali denarno kazen, ki je zagrožena v stanovanjskem zakonu. Zakonodajalec je s tem očitno hotel preprečiti »ljubiteljsko« opravljanje stanovanjskih storitev. Strokovno nepodkovan upravnik bi namreč lahko povzročil veliko gmotno škodo.

Zategadelj so se v trebanjski občini še skrbneje lotili izbora upravnika.
Občinska vlada se bo morala odločiti med dvema ponudnikoma. Eden je Terca, vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ter promet z nepremičninami, d.o.o. Šentrupert, drugi pa trebanjska Komunala. Ustanovitelj Terce je Stanovanjska zadruga Šentrupert, obeta pa kakovost in ščitenje kapitala oz. premoženja svojih partnerjev. Komunala pa ponuja tudi prevzem delavca, ki se je doslej ukvarjal z vzdrževanjem stanovanjskega sklada, in delavke iz računovodstva za obračun stanovanjskih storitev.
P. P.
$
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
Odgovor županov
Ob pismu Marice Mihič
KOČEVJE, RIBNICA — Na javno zastavljena vprašanja oblasti, vladi in javnosti, ki so bila objavljena v prejšnji številki Dolenjskega lista in jih je zastavila Marica Mihič, žena pred časom gladovno stavkajočega v kočevski Opremi Franca Mihiča, kočevski in ribniški župan ne nameravata pisno odgovoriti, povedala pa sta nam svoje mnenje.
Kočevski župan dr. Mihael Petrovič pravi, da se mu zdi skrajno neprimeren način, kako gaje g. Mihičeva obvestila, da želi njegov odgovor. Na mizo mu je bila dostavljena fotokopija pisma, kije bil posredovan javnim medijem. Ker pismo ni bilo nanj naslovljeno in ker meni, da takšen način »iskanja odgovorov« ne sme postati navada, seje odločil, da na vprašanja ne bo odgovoril. Povedal pa je, da želi in upa, da se bo spor v kočevski Opremi kmalu razrešil, rešuje pa naj ga izključno sodišče.
Takšnega mnenja je bil tudi ribniški župan Franc Mihelič, kije še pripomnil, naj jih (o.p. politike) vendar pustijo pri miru, prav tako pa tudi podjetje. Pri vsej zadevi namreč pogreša lojalnost podjetju in uvidenost do njegovega položaja, ki mu preveliko publiciranje spora, ki bi se moral reševati na sodišču, le škoduje.
Ribniški župan pa je tudi odgovoril na vsa tri vprašanja ge. Mihičeve. Ob tem je poudaril, da gre le za njegovo osebno mnenje, ki pravno ni podkovano. Uradnega mnenja tudi ne bi mogel dati, saj funkcija, ki jo ima Franc Mihič v ribniški občini, ni v nobeni povezavi z njegovim delom v podjetju Oprema, poleg tega pa gre še za drugo občino.
Na vprašanje ge. Mihičeve, ali direktor družbenega podjetja lahko prepove delovanje 100-članskega sindikata, župan odgovarja, da ni pomembno, ali je podjetje družbeno ali ne, saj direktor sindikata ne more prepovedati. Lahko pa prepove način njegovega delovanja, in kolikor se sindikat s tem ne strinja, se lahko obme na sodišče.
Kar se tiče prepovedi vstopa v podjetje delavcem, sindikalnim zaupnikom v času njihove bolniške in izdaje ukaza za njihovo fizično odstranitev, pa župan meni, da če je bolniška pravica, kije človeku dana zato, da ozdravi, ima tudi podjetje, ki bolniško plačuje, pravico zahtevati, da človek to pravico izkoristi samo za to, za kar mu je bila dana. Sindikalni zaupniki pri tem niso nobene izjeme. Glede fizične odstranitve pa je menil, daje sicer groba, veijet-no pa učinkovita metoda. Ni pa dobra metoda.
Na tretje vprašanje, ali sme direktor družbenega podjetja brez disciplinsko-sodnega postopka izdati odločbo o prekinitvi delovnega razmetja sindikalnemu zaupniku, drugega zaupnika pa otožiti za verbalni delikt, župan odgovarja, da preprosto ne ve, ali se sme ali ne postaviti sindikalnega zaupnika na cesto. Kolikor pa je poudarek v vprašanju na tem, ali sme to storiti direktor sam, pa meni, da teoretično takšno odločbo lahko izda, praktično pa vendarle ne more delovati izven zakona.
M. L.-S.
Posojila
podjetnežem
razdeljena
Koliko brezobrestnega denarja je kdo dobil
KOČEVJE — Lanskoletna posojila za pospeševanje drobnega gospodarstva so razdeljena. Na razpis za navedena posojila je vložilo vloge 39 prosilcev. Iz njihovih predlogov je razvidno, da bi potrebovali znatno več denaija, kot pa je bilo na voljo v občinskem proračunu. Na podlagi meril, ki so opredeljena v omenjenem predpisu so ob koncu decembra dobili posojila v višini 800.000 tolaijev: podjetje Protro-nix d.o.o., lastnik Silvo Gerdešič iz Črnomlja, za grandjo proizvodnega obrata v obrtni coni v Predgradu, ki zagotavlja zaposlitev 22 delavcev; Majerle, d.o.o., lastnik Tomaž Majerle, Črnomelj, za gradnjo proizvodnega prostora v bodoči obrtni coni v Predgradu, ki zagotavlja zaposlitev 12 delavcev; LIP Pirče, d.o.o., ki z novim programom zagotavlja zaposlitev 30 delavcev; Feniks — Marketing, d.o.o., lastnica Ana Dejanovič, Stara Cerkev, ki zagotavlja program zaposlitve 73 delavcev. Posojilo v znesku 600.000 tolaijev so dobili Grabar, d.o.o., Sela pri Osilnici, lastnika Janez in Jožica Grabar, ki že sedaj zaposlujeta 11 delavcev, ter Rufac, d.o.o., Kočevje, lastnik Franc Rudi, Kočevje, ki zagotavlja zaposlitev 9 delavcev. Posojilo v višini 500.000 tolarjev so dobili: Bemoz, d.o.o., Mozelj, lastnik Alojz Gregorič, Kočevje, ki zagotavlja zaposlitev 10 novih delavcev. Posojila v znesku 300.000 tolaijev so dodelili samostojnima obrtnikoma Matevžu Igliču iz Mahovnika in Juliju Gregoriču iz Pri-cerkve, KS Struge. Po 200.000 tolaijev pa so dodelili samostojnim obrtnikom: Ilcu & Lindiču, Kočevje, Janezu Košiiju iz Kočevja, Romanu Zupančiču iz Kočevja in Ri-bogojstvu Knavs iz Ribjeka pri Osilnici. Vsi tisti, ki niso uspeli na tem natečaju, upajo, da bodo dobili potreben denar z razpisi v letošnjem letu. Vsa ta posojila so brezobrestna in so vezana z vračanjem glavnice na srednji tečaj DEM.
V. D.
Vseh težav v Vezenini še ni konec
DRUGAČNO
NOVOLETNO
PRAZNOVANJE
Tudi letos smo se zbrali na šolskem prednovoletnem rajanju. Program smo popestrili z novimi domislicami, ki jih je občinstvo lepo sprejelo. Največ aplavza je požela oddaja »Pokaži, kaj znaš«. V njej so se predstavili naši šolski umetniki: pevci imitatorji, pesniki pantomimiki, plesalci, igralci. Tekmovanje je ocenjevala petčlanska komisija, ki sta jo sestavljala dva učenca, dva učitelja in eden izmed staršev. Najboljši so dobili nagrade. Tudi letos nas dedek Mraz ni pustil nacedilu in nas je obdaril s prikupnimi darili. Praznovanje seje vsem vtisnilo v spomin, še posebej osmošolcem, ker je zanje bilp zadnje.
Članice lit. krožka OŠ Globoko
Zapleti ob podpisu kupoprodajne pogodbe — Novi lastnik Matjaž Fužir
KOČEVJE — Kočevski obrat Vezenine je bil na javni licitaciji prodan podjetju Silk, d.o.o., iz Ljubljane. Zasluga za to gre kočevskemu izvršnemu svetu, kije s tem tudi opravil svojo nalogo, ki si jo je zadal v razreševanju problematike kočevske Vezenine. Do podpisa kupoprodajne pogodbe med Vezenino Bled in novim, zasebnim lastnikom kočevskega obrata pa še ni prišlo.
Delavci podjetja Silk, kije registrirano za uvoz in izvoz, so družinski člani Fužir, ki že vrsto let delajo na področju tekstilne industrije, specializirali pa so se za delo na področju izvoza tekstilnih izdelkov, predvsem konfekcije. Kot novi lastnik podjetja v Kočevju je lastnik podjetja Silk, Matjaž Fužir, prevzel tudi vse delavce nekdanjega obrata Vezenine. To pa je bil tudi pogoj, ki si ga je zastavil kočevski izvršni svet v iskanju najboljše rešitve za kočevski obrat.
NOVI DRŽAVLJANI SLOVENIJE
KOČEVJE — V začetku decembra je kazalo, da so tisti, ki so nameravali zaprositi za slovensko državljanstvo, to v glavnem že storili. Na oddelku za notranje zadeve v Kočevju so le še tu in tam prejeli kakšno prošnjo. V zadnjih dneh pred iztekom zakonsko določenega roka za oddajo prošenj pa se je njihovo število zopet povečalo. Dnevno so prejeli okoli 15 novih prošenj, zadnjega dne podaljšanega roka, 27. decembra, pa celo 30. Skupno je bilo oddanih 1650 prošenj, s katerimi je 2780 oseb zaprosilo za pridobitev slovenskega državljanstva. Število novih državljanov Slovenije se je na ta način v preteklem letu povečalo samo v Kočevju za okoli 260 oseb.
Da bi čimprej rešili agonijo delavk Vezenine, ki so več mesecev prejemale le zajamčene osebne dohodke, pa še teh ne redno, je bila morda storjena manjša napaka. Od razpisa do same izvedbe licitacije je bil menda kratek rok, vendar pa je malo verjetno, daje to vzrok, da do podpisa kupoprodajne pogodbe še ni prišlo.
Po sicer še neuradnih podatkih radovljiškega izvršnega sveta ima Ljub-
OPTIMIZEM ŠE OBSTAJA
RIBNICA — V preteklem in tem tednu so predsednik ribniškega izvršnega sveta Janez Henigman, predsednik skupščine občine Ribnica Franc Mihelič in načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo Peter Levstek obiskali vsa podjetja in obrtno zbornico občine Ribnica. Vljudnostni obisk občinskih mož je bil informativno-posvetovalne narave. Zanimalo jih je predvsem, ali bodo podjetja ukinjala delovna mesta ali ne, saj bi se problem brezposelnih v občini z ukinjanjem delovnih mest še povečal. Kljub očitnim težavam, kijih ima celotno ribniško gospodarstvo tudi zaradi specifičnih težav določenih gospodarskih panog, pa so skoraj v vseh podjetjih mnenja, da so težave le začasne narave.
Kam je šel samoprispevek?
Največ za nakup učil za šole — Denar se še zbira
ljanska banka Kranj kot največji upnik Vezenin določene pomisleke v zvezi s prodajo obrata v Kočevju. Nad poslovnimi prostori tega obrata je bila namreč knjižena hipoteka za najete kredite in morda ravno od tod izvirajo problemi. Kljub temu pa delo v novem zasebnem podjetju v Kočevju že teče po programu, ki gaje predložil novi, sicer še ne čisto uradno po-tijeni lastnik.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PONOVNA LICITACIJA STANOVANJ
RIBNICA — Najavni licitaciji, kije bila v ponedeljek, 6. januarja, je bilo, poleg stavbe na Kolodvorski 1, ponujenih v prodajo tudi šest stanovanj. Čeprav so pričakovali, da bodo za hišo dobili vsaj štiri milijone tolaijev, je bila ta sicer prodana, vendar za izklicno ceno, okoli dva milijona in pol. Prodana je bila edinemu interesentu, kije pristopil in se tudi pojavil na licitaciji, medtem ko interesentov za odkup stanovanj, s prodajo katerih občina želi poravnati najete stanovanjske kredite, sploh ni bilo. Zato bo ponovna licitacija treh stanovanj na Trgu Veljka Vlahoviča in treh v Oničevi hiši v torek, 21. januarja, ob 12. uri v sejni sobi ribniškega izvršnega sveta.
PRODATI ALI ODDATI V NAJEM?
RIBNICA — Ker je v Ribnici veliko povpraševanje po poslovnih prostorih, zlasti v samem centru mesta, se bo ribniški izvršni svet že v kratkem odločil, kaj bo storil s stavbo, v kateri so bili, še nedolgo tega, poslovni prostori Službe družbenega knjigovodstva. Ali bo hišo prodal, ali le oddal v najem, pa je odvisno tudi od interesentov, ki se na občini že oglašajo.
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Krajani KS Stara Cerkev so se z referendumom odločili, da bodo od 1. oktobra 1989 do 30. septembra letos plačevali samoprispevek. Tajnika sveta KS Antona Vovka smo zaprosili, naj nam pove, koliko denarja je bilo s samoprispevkom zbranega doslej in za kaj je bil porabljen ter za katere namene bodo porabili denar, ki se bo še zbral. Odgovoril je:
»Na referendumu so se krajani odločili, da bodo dobri dve tretjini zbranega denaija namenili kot svoj delež pri nabavi učil in učnih pripomočkov za šolo Stara Cerkev, preostalo pa bo porabljeno za popravilo doma družbenih organizacij v Stari Cerkvi.
Do 7. novembra lani je bilo s samoprispevkom zbranih skupaj 2,019.616 din oz. tolarjev. Za nabavo učil za šolo je bilo v istem obdobju porabljenih 1,018.144 din oz. tolarjev. S tem denarjem je bil kupljen videorekorder, 8 televizorjev z omaricami, komplet za računalniško učilnico, 8 grafoskopov, glasbeni stolp, fotokopirni stroj, pianino, diaprojektor z diapozitivi in še oprema za kemijski in fizikalni laboratorij ter učilnic za tehnični pouk in pouk gospodinjstva, strokovna literatura, leposlovne knjige in druge drobne potrebščine.
Razlika 938.471 SLT je bila razpore-
jena tako: 87.196 SLT je ostanek predplačila za učila pri Državni založbi Slovenije, 847.101 SLT je vezanih pri Hranilnici in posojilnici (HIP) KG, na žiro računu pa je ostanek, nekaj preko
4.000	SLT. Kasneje, v novembru in decembru lani, je bilo še nekaj nabav za šolo, vendar le manjše vrednosti. Nabavo učil je na predlog šole odobravala posebna komisija KS.«
Na vprašanje, kaj bo z denaijem, ki se bo še nabral letos, pa je tajnik KS Lovko odgovoril:
»Občani in vodstvo KS ugotavljamo, da popravilo kulturnega doma ne bi bilo smiselno. Zato je v pripravi nov predlog, da bi preostanek denaija, ki se bo zbral do konca septembra, porabili za nekatere bolj nujne zadeve, in sicer za ureditev pokritih avtobusnih postajališč, za javno razsvetljavo po vaseh, za ureditev peš poti od Brega do Stare Cerkve in morda še kakšne druge zadeve. Ta sprememba pa bo lahko uveljavljena le, če se bodo zanjo odločili občani, zato bodo o tem v kratkem razprave na zborih krajanov. Če občani ne bodo za te spremembe, pa bo denar porabljen tako, kot je bilo prvotno sklenjeno, se pravi za popravilo kulturnega doma.«
J. PRIMC
V času od 27. decembra lani do 10. januarja letos so v brežiški porodnišnici rodile: Snježana Bezjak iz Hrastine ■— Marijo, Natalija Žnidaršič iz Sevnice — Tomaža, Katarina Ribič iz Gor. Leskovca — Lauro, Antonija Ozime iz Sobenje vasi — Natalijo, Tatjana Omerzu iz Brežine — Asjo, Marija Hlebec, iz Krajnih brd — Benjamina, Sonja Šuster iz Krškega —Sebastjana, Marija Kraljič iz Loč — Saro, Lidija Cerjak iz Gor. Lenarta — Marka, Marija Rumenovič s Pokleka — Tamaro, Vilma Omerzel iz Semiča — deklico, Jožica Lipej iz Brežic — Mateja in Tomaža, Rosa Papič iz Jelovca — Silvo, Maijana Špiler iz Cundrovca — Barbaro, Irena Rupar iz Krškega — Davida, {Lster Cžgvirk iz Arnovega sela — Jana, Šečira Štauber iz Brežic — Gregorja, Valerija Marčen iz Krškega — Frenka, Janja Davidovič iz Sevnice — Davida, Vesna Kmetič z Bizeljskega — Denisa, Desanka Mitijevski iz Grede — Vedra-na, Sabina Jelaršič Glas s Sremiča — Uršo, Anica Supančič iz Loč — Simona, Mojca Pacek iz Brežic — Ano in Niko, Silva Pangrčič iz Žabjeka — Alenko, Jasna Lašič iz Trnja — Barbaro in Urško. Čestitamo!
Jugotanin v najtrši preizkušnji
Bo družba pomagala premostiti edini taninki pri nas in eni redkih v svetu hudo krizo? — Kostanja je samo še za 3 mesece — Se posledice poplave
SEVNICA — Zaradi pomanjkanja kostanjevega lesa, kije osnovna surovina sevniškega Jugotanina, 106-članskega kolektiva, se utegne kmalu zgoditi, da bo morala večina delavcev te edine tovarne tanina pri nas (na svetu ima le še dve po proizvodnem programu podobni »sestri«) na prisilni dopust oz. t.i. čakanje.
O tem je direktor Jugotanina Ivan Mirt seznanil tudi sevniško vlado. 35 delavcev je že na čakanju na boljše čase. Jugotanin tepe moratorij za sečnjo lesa, ki so ga sprejeli v slovenskem parlamentu, lesa pa seveda zaradi vojne ni več niti iz hrvaških krajev; presekane transportne poti ovirajo tudi dobavo iz Bosne in Makedonije. Za nameček je delavce Jugotanina novembra 1990 prizadela katastrofalna poplava, od katere se navkljub družbeni pomoči še niso dobro pobrali.
Ob polni zmogljivosti so letno v Jugotaninu porabili več kot 100.000 kubikov kostanja. Iz tega so izdelali 5300 ton tanina za usnjarsko ter fur-furala za kemično in naftno industri-
jo. Tri četrt svoje proizvodnje so izvozili, po osamosvojitvi Slovenije pa že skoraj vse svoje izdelke prodajo na tujem. V lanskih desetih mesecih jim je uspelo nabaviti le 25.000 kubikov lesa in so v prvem polletju lahko obratovali vsaj s 75-odstotnimi zmogljivostmi, ker so imeli nekaj večje zaloge kostanja. Zadnje mesece lahko zaradi pomanjkanja lesa obratujejo le vsakega pol meseca. Da ne bi v teh zimskih mesecih, ko tovarna stoji, prišlo do večjih poškodb, občutljivo opremo ogrevajo. Letos v Jugotaninu ne pričakujejo izboljšanja oskrbe s kostanjem, saj računajo le na okrog
25.000	prostorninskih metrov lesa iz
Slovenije in še nekaj malega iz Makedonije. Zato bo imelo v tovarni de-
• Ob tako močno okrnjeni proizvodnji v Jugotaninu ne bodo kos finančnim bremenom. In ker bi se radi izognili grozečemu stečaju, saj bi ta pomenil tako rekoč slovo od sodobne opreme in dobrih strokovnjakov, bo kolektiv zaprosil za pomoč širšo družbeno skupnost, da bi mu pomagala premostiti to kritično leto. Računajo, da se bo oskrba s kostanjevim lesom leta 1993 normalizirala. Da kljub vsemu niso vrgli puške v koruzo, potrjuje to, da so že razvili nekatere nove programe, pripravljajo pa še druge za uporabo tanina v veterini, livarstvu, vinarstvu ter živilski in keramični industriji.
lo največ tri mesece kvečjemu 76 delavcev, preostanek leta, ko bo tovarna stala, pa bo za vzdrževanje strojev skrbelo samo 19 delavcev.
P. PERC
Upravno
poslovni
servis
Vse na enem mestu
KOČEVJE — V privatnem upravno-poslovnem servisu na Ljubljanski 7 v Kočevju nudi Ana Ko-stan različne usluge s področja upravnih del. Občanom nudi kompletne ali pa tudi samo delne usluge, odvisno pač od želje naročnikov. Pomaga jim tudi s svetovanjem, česar pa pogosto niti ne zaračunava.
Pri nejasnostih v zvezi z odkupi stanovanj, dokupom delovne dobe za redno upokojitev in ob upokojitvi nasploh daje pojasnila in nasvete, lahko pa tudi neposredno pomaga pri zbiranju potrebnih listin, sklepanju kupoprodajnih pogodb, urejanju zadev v zvezi z upokojitvijo, pisanju raznih prošenj, dopisov, izpolnjevanju obrazcev in podobno.
Kompletno uslugo nudi pri registriranju podjetij, vodi poslovno korespondenco za zasebna podjetja, izdeluje poslovne načrte in investicijske programe za najete kredite.
občanom pa lahko pridobi tudi vsa potrebna soglasja in dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo hiš. Sprejema tudi tipkanje diplomskih in seminarskih nalog, občanom pa bo v veliko pomoč tudi pri izpolnjevanju davčnih napovedi pri odmeri davka na osebne dohodke.
M. L.-S.
Ana Kostan
Drobne iz Kočevja
KOMISIJA LE NA PAPIRJU? — Zakaj komisija za prostor in okolje ni bila obveščena o krčitvah gozdov na območju Mlake, je bilo vprašanje, ki ga je že na novomeški seji občinske skupščine zastavil eden izmed članov te komisije, inž. Anton Prelesnik. Odsek za plan in analize pri občinskem komiteju za družbeni razvoj in urejanje prostora je na zastavljeno delegatsko vprašanje odgovoril, da komisija do sedaj res ni bila obveščena, da pa seje o obveščanju o takšnih postopkih v prihodnje možno dogovoriti. S takšnim odgovorom pa inž. Prelesnik ni bil zadovoljen in je na zadnji seji skupščine v decembru ponovno zastavil podobno vprašanje.
VRNJEN MOTEL — Že pred novim letom so pripadniki ministrstva za notranje zadeve izpraznili objekt na Jasnici, v katerem je bil včasih motel. Kaj bo sedaj z objektom storil lastnik Hotel Pugled, še ne vemo, ker pa so vse glasnejše govorice, da se Hotel Pugled namerava združiti s podjetjem Oprema, Kočevci menijo, da jim tako vsaj ne bo manjkalo dobrih idej, tudi o tem, kaj storiti s tem objektom, ki že več let ne služi svojemu namenu.
DELAVSKA GODBA JE DRUŽBENA — Občinske strukture v Kočevju nasprotujejo dejavnosti g. Rančigaja, ki jih izvaja v okviru Delavske godbe. Po njihovem mnenju bi bila njegova prizadevanja vredna vse pohvale, če bi jih skušal uresničiti v okviru lastnega, privatnega podjetja. V ta namen so mu menda celo pripravljeni dati v najem prostore, v katerih je bila včasih gimnazija.
Ribniški zobotrebci
ODDALJENA PARKIRIŠČA — Velik parkirni prostor pred gostilno Ribničan v Goriči vasi je pogosto premajhen za vsa vozila obiskovalcev diskoteke Jutro. Parkiranje vozil ob robu magistralne ceste Ljubljana — Kočevje je nevarno in zato prepovedano, na kar že sedaj opozaija polna črta ob robu cestišča, kmalu pa bodo uvedena še dodatna prometna opozorila. Tudi parkiranje na gozdnih poteh v neposredni bližini gostilne ni možno, saj so te ob petkih in sobotah zvečer zaprte na zahtevo lastnikov zemljišč ob teh poteh. Kljub temu pa ribniški policisti menijo, da je parkirnih prostorov dovolj. Tako naj bi tisti, ki prihajajo iz Ribnice, parkirali svoja vozila že na samem začetku Goriče vasi, in sicer na Evrotransovem parkirišču, tisti iz kočevske smeri pa na parkirišču Inlesa v Goriči vasi.
JAVNA LICITACIJA — Prejšnji ponedeljek je bila na javni licitaciji v Ribnici prodana hiša na Kolodvorski 1. Vse sicer ni potekalo po pričakovanjih, pa vendar: komisija za izvedbo licitacije, imenovana s strani ribniškega izvršnega sveta, je svoje delo opravila korektno, hišo pa je kupil, skupaj s »tihim« partnerjem, Avgust Čiček, ki v hiši že tri leta domuje s svojim video centrom Riba. Nepoučenemu opazovalcu bi bilo lahko čudno to, da se na sami licitaciji ni pojavil nobeden od interesentov, ki so bili pred pričetkom licitacije zbrani v pritličnih prostorih hiše. Pojavil se ni niti interesent, ki je že plačal varščino. Sumimo zakaj.
Sevniški paberki
LISTJE — Poklicala nas je Sevničanka iz starega mestnega jedra. Potožila je, dajo moti, ker je Sevnica umazana, precej bolj »zapackana«, kot je bila. Na Glavnem trguje pod kostanji še zdaj listje. Ko je bil na obisku predsednik Milan Kučan, so še malo pometali, zdaj pa cestarjev z metlo ni naokoli. Tisti, ki se vozijo z avtomobili, te zanemaijeno-sti ne opazijo, je še povedala kritično razpoložena Sevničanka in dodala, da je že protestirala pri odgovornem občinskem uslužbencu. Pravi naslov za tovrstne pritožbe bi bila povsod predvsem krajevna skupnost, ki pa se v sev-niškem primeru ubada s pomembnejšimi, usodnejšimi vprašanji, predvsem, kako preživeti. Ostaja pa vsaj upanje, da se bodo zaradi predvolilnih kampanj začeli v Sevnici spet vrstiti obiski visokih politikov, od Kučana naprej, pa bodo z njihovo pomočjo morebiti le očedili Sevnico.
NEODVISNOST — Vse kaže, da bodo ZDA med zadnjimi državami, ki bodo priznale neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Da bi spodbudili Američane, naj vendarle malo pohitijo z navezavo diplomatskih stikov, bodo le še do konca tega tedna na sevniški pošti prodajali lične kartice po 30 tolarjev, ki so naslovljene na Belo hišo oz. predsednika Busha. Kaj se ve, mogoče bo prav vaš podpis odločilen za ameriško priznanje nedovisnosti Slovenije in Hrvaške. Odrezek kartice vam bo ostal v spomin na vaše dejanje^
POLNOČNICE — Ljudstvo je bilo presenečeno, ko je pri polnočnicah v sevniški cerkvi opazilo visoko občinsko osebnost iz prenoviteljskih vrst. Še zmeraj pa v ušesih neprijetno odmevajo koraki prav fe osebe, ker seje nekako preveč sprehajala po cerkvi, čeprav je bila takoj opažena. Bo zato več ali manj točk?
Krške novice
GRDO IN DOBRO — Nekdo je dejal, da telefaksi v današnji Sloveniji prav dobro delujejo, čeprav teče tovrsten promet marsikje še po kablih iz časa Tretjega rajha. Spominjati to dobo je seveda grdo, a kaj ko je v govoricah menda kar nekaj resnice. Tudi pri Koprivnici je v zemlji še telefonski kabel, ki je že med vojno povezoval Berlin z Atenami. Tako vsaj so prepričani domačini. Jasno je, da si Tretjega rajha ne želi nihče, ampak kak medkrajevni telefonski kabel več pa že ne bi škodil, niti ljudem na Krškem polju ne.
ZAŠČITA — Če bodo v občinskih pisarnah v Krškem kdaj sedeli ljudje, oblečeni v usnjene bunde, kakršne imajo zidarji, ne bo nič čudnega. Vlada se pogovarja o pravilniku o delovnem varstvu zaposlenih v državnih organih in lahko da bo predpisala kožuhe za tajnice, terenske čevlje za občinskega ministrskega predsednika, neprebojni jopič za župana ipd. Če tega ti ljudje ne bi marali, bi z veseljem vzeli vsaj volnene dolge spodnje hlače tisti občinski možje, ki so v nedavni javni razpravi o širitvi nuklearkinega skladišča zmrzovali v mučnih pogovorih v nezakuijenih gasilskih domovih po vaseh.
PREHRANJEVANJE — Če je kdo dolgo časa ugibal, kako so živeli delovni ljudje in občani v prazgodovinskem Neviodunumu, mu bodo veliko o tedanjem življenjskem slogu povedale najnovejše-najdbe na kraju samem. Med kamnitimi spomeniki sta dva ljubiteljska arheloga pred kratkim nepričakovano odkrila kup, ki mogoče predstavlja ostanke tedanje kuhinje. Če je tako, je jasno, da so takratni naseljenci radi uživali jogurt in najveijetneje napolitanke.
Novo v Brežicah j
STEKLO IN DRUGO — V brežiški občini imajo ljudje na voljo 24 posod za odpadno steklo. Pridno jih polnijo, vendar vanje mečejo ne samo steklenice, razbite poročne vaze, kozarce od kumar in podobne stvari. Ko Dinos take požiralce steklovine na vsake toliko časa pobere in odpre, najde v njih vse mogoče reči, verjetno bi tudi nedonošeno tele, če bi se ga dalo strpati skozi ozko režo v zabojnik.
ENA PODGANA IN VEČ — Dva lovca iz Dobove sta okrog Silvestrovega stavila, da bo prvi pojedel vse, kar bo. drugi ujel na novega leta dan. Smola. Uplenil je trofejno podgano. Možakar se ni posebej trudil, da bi ujel ravno podgano, tako je pač naneslo. Navsezadnje to ni čudno, saj se najde v Dobovi kar nekaj podgan, posebej dosti je teh živalic okrog smetišča. Ampak zdaj se tamkajšnjim podganam slabo piše. Na njihovo grozo bodo ljudje začeli z zemljo pokrivati smeti.
ELEKTRIKA PA TAKA — Če se bo v brežiških trgovinah povečalo povpraševanje po petrolejkah, se bo to zgodilo zato, ker jih bodo hoteli imeti prebivalci Poštene vasi. Ne gre za to, da bi bili Poštenci toliko za časom, da bi se odpovedali elektriki in si svetili z brljiv-ko. Elektrika, ki jo dobivajo v vas, je zelo slaba in nezanesljiva, to je. Pravijo,
je tako slaba, da ne more »poganjati« niti radijskega sprejemnika, če se sosed brije z električnim brivnikom.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
E
Red v lastni hiši in kapital
V Vidmovem profitnem centru Celuloza zagon proizvodnje — Stroji mirovali, ker ni denarja in ne lesa — Konjunktura po treh nevzdržnih letih?_
KRŠKO — Potem ko seje v krškem Vidmu proizvodnja celuloze v drugi polovici lanskega leta precej zmanjšala, je bilo podjetje prisiljeno pred časom popolnoma ustaviti stroje v tej delovni enoti. V teh dneh, prvotno predvideni rok je bil 15. januar, naj bi proizvodne linije znova oživele.
Ker ni bilo denarja, Videm ni mo- ma prav zdaj vlaga največje napore v
gel nabaviti lesa, potrebnega v izdelavi celuloze. Da bi si zagotovilo surovino, je podjetje organiziralo z lastnimi delavci sečnjo v gozdovih. Poleg tega Vidmu dobavljajo les tudi kupci njegovih izdelkov. Papirnica Radeče in firma Videm d Arcy, na primer, mu data lesno surovino, od njega pa dobita v zameno celulozo. Nekaj lesa so v Krško začeli dobivati iz Bosne, vendar ga težko pripeljejo po cestah, zato se preusmerjajo na novo jadransko pot Splošne plovbe. Doslej si je celuloza priskrbela lesa komaj za 8 dni. »Ne splača se zagnati proizvodnje pri tako majhnih zalogah lesne surovine,« ocenjuje Stane Bajc, direktor enote Celuloza.
Celuloza, kije z novim letom začela poslovati kot profitni center, trpi zaradi kroničnega pomanjkanja de-naija. Po besedah Staneta Bajca fir-
iskanju obratnega kapitala. Po izdelanem poslovnem načrtu bi potreboval profitni center Celuloza letos skupaj 22 milijonov mark obratnega kapitala. Od tega bi morala tovarna že ta mesec dobiti 9,5 milijona mark, preostalo pa pričakuje v sredini in na koncu leta, vsakič po okrog 6 milijo-
• Trenutno je iz profitne enote Celuloza na čakanju 220 delavcev.
nov mark. Če bi šlo vse po omenjenem finančnem načrtu, ki gaje Celuloza naredila skupaj z nekaterimi spremljevalnimi plani, bi stroji lahko tekli nemoteno. V primeru, da bo ob tovrstni dokapitalizaciji in neprekinjeni proizvodnji Celuloza zmanjšala še različne nepotrebne stroške v lastni hiši, je na dobri poti do profita, kot meni direktor Bajc.
Z odkazilom in tudi brez
Živahna trgovina z lesom — Dvojna vloga gozdarjev
KRŠKO — Nemara je ta hip ena najživahnejših trgovin kupovanje in prodaja lesa. Nakladalne rampe na posavskih železniških postajah so marsikje polne hlodov, kar verjetno tudi potrjuje, da lesna trgovina cvete.
Kar zadeva posle z lesom, tudi v Posavju ta hip ne vedo, kdo pije in kdo plača. Gozdno gospodarstvo je lani odkazalo v gozdovih 22.000 ku-bikov lesa. Po tej številki bi bilo za to območje lahko izračunati, koliko so vredni posavski posli z lesom in za koliko kubikovje tukajšnji gozd redkejši Toda zaplete se že ob dejstvu, da so gozdarji v istem času ugotovili, daje iz gozdov izginilo več kot 20.000 kubikov neodkazanega lesa. Še bolj pa postane vse skupaj nejasno ob domnevi, da je bilo lani vsega na črno posekanega lesa na območju brežiškega gozdnega gospodarstva verjetno vsaj še dobrih 20.000 kubikov več, kot so doslej ugotovili gozdarju Svoje bi lahko dodal še gozdarski inšpektor, a kaj, ko pa ga v Posavju že vrsto let nimajo. Že vedo, zakaj je to dobro.
Lastniki - ali tisti ki še veljajo za lastnike - gozdove torej kar zagnano sekajo. Kolikor ne morejo narediti sami, jim pomagajo postoriti podjetja. Ali so to gozdarska ali so kakšna druga, ali so zasebna ali so državna in morda še ostanek katere prejšnjih
V imenu poštenje, na cesti blato
Poštena vas na robu — Želji se reče tudi kombi

Jože Kožar
POŠTENA VAS — Poštena vas Pri Cerkljah je v deževnih in megle-pih dneh tudi precej blatna vas. Da je tako, so vzrok že prvi metri ceste, ki se odcepi v Bušeči vasi proti Pošteni vasi. Cesta ni nič boljša, kot je bila pred kakimi tremi meseci, ali Pa je za spoznanje bolj jamasta, bolj razrita in bolj blatna.
Kaj to pomeni, občutijo že Poštenci, ki so si šele oprtali šolsko torbo. »Trenutno jih hodi v Cerklje v šolo 6, natančneje, polovica od teh jih obiskuje malo šolo. Do Bu-šeče vasi jih pride iskat šolski kombi, naprej v Pošteno vas pa ne gre,« pravi Jože Kožar iz Poštene vasi. Poštenci se ne dajo prepričati, da za to ni kriva slaba cesta ali pa vsaj v glavnem ta. »Do kombija vozijo otroke starši, iz šole domov pa se malčki včasih podajo kar peš,« opisuje pot namesto šolaija Kožar. Stvar izbire, bi lahko rekli o poti. Ker gredo otroci tudi ob reki in po cesti, bi lahko rekli tudi kako besedo o učiteljih in šolskem prevozu.
Kožar pravi, da so cesto že večkrat doslej sami nasuli z gramozom. S takim nasipavanjem uspejo toliko kot z moledovanjem in uradnimi dopisi pri oblasti. Gramoz odnese prvi močnejši naliv, občinska uprava pa ostaja gluha za poštenske tožbe. Bodo torej prebivalci Poštene vasi morali v teh rečeh še zadnjič in odločilno pljuniti v roke in si cesto asfaltirati sami s pomočjo vplivnih ljudi, ki se dobro znajdejo v skrivnostni upravni mašineriji, če vas po nekako redni poti ne more doseči ničesar?
Boljšo cesto bi Poštena vas sprejela kot nagrado za vse to, daje doslej glasovala za uvedbo samoprispevkov. Zdaj so zgubili že precej upanja, da se jim bo kdaj obrestovalo to, da so od sicer maloštevilnih delavskih plač tudi oni vsaj simbolično dali v skupno malho kak svoj dinar za skupni napredek.
M. L.
lastninskih oblik, najverjetneje ne more točno povedati nihče. Bolj ali manj točne so govorice, da sekajo v gozdovih tudi podjetja, ki predelujejo les in jim je sekanje vsaj do nedavnega pomenilo deveto skrb.
Glavno besedo pri vsem stvari imajo menda lastniki gozdov. Podjetje Videm, ki s svojimi delavci samo seka les v gozdovih, zatrjuje, da vsakega lastnika gozda opozori na potrebno odkazilo. Če lastnik ni pripravljen poiskati logarjevega dovoljenja, Videm sicer poseka vseeno, vendar požaga le drevje, ki ga pokaže lastnik. Tudi Gozdno gospodarstvo Brežice kupi tudi neodkazan les. Ne nabavlja ga sicer načrtno, toda vzame tudi tak les in s tem gozdarji nastopajo hkrati v dveh nezdružljivih vlogah. Z vprašanji o izvoru lesa si očitno nihče od gozdarjev preveč ne razbija glave.
Kljub tako nekako jasnim pravilom igre, ko je pogosto za posek pogosto dovolj lastnikovo navodilo, je celotna slika o sekanju meglena Najbrž nihče ne ve, kam izgine ves les, ki ga je, kot rečeno, že v Posa vju veliko, da o slovenskih kubikih posekanega drevja ne govorimo. Če vzamemo za primer: Vidmu lesa kronično manjka ker ga zaradi pomanjkanja denarja ne more kupiti veliko, in to pomeni, da krški papirniški stroji ne požrejo vsega podrtega drevja Verjetno je, da les najde kupca drugje, tudi v drugih državah. Vsekakor lesna trgovina cvete, in to toliko bolj, kolikor ostreje se Šlovenija prepira čigavi so slovenski gozdovi Enim sedanje razmere ustrezajo, drugi bi radi, da bi bilo drugače. Toda Slovenija je ravno prav skregana da nihče ne more začeti delati z gozdo vi drugače, kot je sedaj. Vsekakor kljub omenjenim stvarem, ali pa prav zaradi njih, velja še naprej, da so naši gozdovi bogastvo.
M. LUZAR
Po Bajčevih besedah se obetajo na tržišču celuloze višje cene. Zdaj so v tem pogledu razmere na trgu nevzdržne, menijo v Celulozi. Blago, ki ga prodaja Celuloza, dosega na svetovnem trgu samo polovico tiste cene, kije veljala leta 1989.
L. M.
Na začetku mrliška vežica
Ureditveni načrt bresta-niškega pokopališča
BRESTANICA — Brestaničani so bližje novemu krajevnemu pokopališču, potem ko je krški izvršni svet nedavno sprejel odlok o ureditvenem načrtu za ta objekt. Na zemljišču bo prostora za 659 dvojnih, 92 enojnih in 142 žarnih grobov. Upoštevajoč rast števila prebivalcev in krajevni razvoj napovedujejo načrtovalci, da bo pokopališče zadostovalo za 30 let.
Pokopališče bodo gradili etapno, najprej bo prišel na vrsto osrednji prostor z mrliško vežico, nato bodo uredili zahodni in nazadnje vzhodni pokopališki del. Za objekt, ki so ga pripravljali od 1988. leta, so zdaj pridobili vsa soglasja, vključno z Agrokombinatovim. Slednje je bilo potrebno, ker je na lokaciji predvidenega parkovno urejenega pokopališča zdaj Agrokombinatov sadovnjak.
Zakaj pa se držite za ceno?
Da ne bi med mojim nakupom poskočila!
sr*.
m'	rti
KRAUA SMETIŠČ — Zmago Brajdič (na sliki levo) in Roman Brajdič na dobovskem smetišču sedaj sortirata pripeljani material Tako in s pobiranjem navlake »po terenu« se je nagrmadil pri romskem domovanju ob smetišču tudi velik kup izdelkov bele tehnike. Za emajlirano železje, ki so ga Romi na primer včasih Dušan Hudorovac, zbirali leta, verjetno ne bodo dobili veliko, kajti hladilnik ali štedilnik kot surovina nimata sedajle nikakršne vrednosti Toda ali potoki in gozdički ne bi bili bolj polni štedilnikov, če le-teh ne bi vztrajno pobirali Romi?! (Foto: L. M.)
Tako smetišče jezi celo Rome
Brežiško občinsko deponijo komunalnih odpadkov v Dobovi urejajo — Dogovor z dobovško krajevno skupnostjo — Dinos nad belo tehniko — Dodatni odvozi smeti
Jožefa Solce
Pustiti ne moreš, dobička pa ni
Zakaj živeti na Planini pri Raki vsaksebi
PLANINA PRI RAKI — Kraj s tem imenom sicer res leži pri Raki, vendar je Raka oddaljena kar 5 kilometrov, le nekaj bližji je Veliki Tm. »Od vsepovsod je do nas daleč,« pravi Jožefa Solce, ena od domačink na Planini, ki živi tu že dolga leta. Če bi ji kdo prebral tisto pesem: »Sloven c tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najpra-va,« bi mu najbrž zabrusila, naj pride raje pogledat na Planino, potem bo pa kaj rekel o legi. Na Planini, tako tudi na Jožefini osobenjski štirihektarski kmetiji, večinoma orjejo v hribu, kajti taka lega prevladuje. Prispodoba o branah, katere morajo zavirati, da ne zdrsnejo v dolino, tu velja, če le kje.
Svet je nekako daleč, z njim so Planinci slabo povezani še pošto; pismonoša vas obišče samo ob torkih in Četrtkih. Če je vse to prijetno ali hudo, tega se Jožefa ne sprašuje. Je, kot je. »Dokler bomo delali, bomo preživeli,« pravi Jožefa, Pepca, kije nekoč kot izgnanka morala delati nemškim kmetom, pa sploh ni vedela, če bo tudi preživela. Ljubo doma, kdor ga ima — s tem se najbrž tolažijo ljudje po grapah, podobnih Planini pri Raki.
Mladi mislijo malce drugače. »To je kazen, če se rodiš tu. Delaje dosti, a od tega nimaš ničesar. Pustiti ne moreš, dobička pa od vsega tega životaijenja tudi nimaš,« je pred dnevi rekla ena od mlajših domačink. Ljudje takih misli bodo morda kdaj zaklenili in odšli za stalno v dolino. Jožefa tega ne bi rada storila. »Ne bi šla živet v mesto. Staro drevo je težko presaditi,« se Pepca pokončno upira težavam in času.
M. LUZAR
jŠSlf,KU ■
i. u«u
rflfunt . TriSsa , t SpanUti fmost)*r*«f mm
PREPOVEDANO— V okolici Cerkelj ob Krkije še nekaj takih znakov. Nepoklicanim prepovedujejo stopili na »posvečeno« območje nekdanje JLA. Federalne armade je konec, a kaj bo z znaki, ki omejujejo gibanje. Jih bo svobodna Slovenija odstranila ali pa jim bo podaljšala veljavnost? (Foto: L. M.)
DOBOVA — Če bi sestavljali spisek kolikor toliko urejenih komunalnih smetišč v Sloveniji, nanj nikakor ne bi mogli vpisati prostora pri Dobovi, kamor stresajo odpadke iz približno 19 krajevnih skupnosti v občini. Te dni je to smetišče še pravcata razvalina, res pa je, da se obeta izboljšanje.
Brežiško Komunalno in obrtno omenjeno odlagališče, pravijo, da
podjetje je smetišče že začelo urejati. Postavilo je približno 500 metrov žične ograje. Od nje bo dvojna korist. Zadržala bo odpadke, ki jih je veter zdaj raznašal daleč s smetišča, tako da je nastlana okolica jezila celo Rome, ki živijo ob deponiji. Poleg tega bo ograja otežila Romom dostop na smetišče, kar se zdi nekaterim prebivalcem pomembna pridobitev. Brežiško komunalno podjetje v tem času spravlja na noge tudi čuvajsko službo. Na smetišču je že postavilo čuvajsko ložo, ve pa menda že tudi, katerega delavca iz t.i. notranjih rezerv v podjetju bo postavilo za dežurnega varnostnika na dobovško smetišče. Komunalci, ki jim je naložena skrb za
bodo v prihodnje prekrivali navožene smeti z zemljo, kar doslej menda ni bilo navada. Ob vsem tem komunalci razmišljajo tudi o letošnjem 30. aprilu. Takrat se namreč izteče rok, ko naj bi z dobovskega smetišča nekdo izselil Rome, in to najbrž ni naloga komunalnega podjetja. Vse omenjeno z navedenim rokom vred sodi v lanski avgustovski dogovor med do-bovsko krajevno skupnostjo, komunalnim podjetjem in občino. Z njim so se pogodili, da bodo brežiške smeti še nekaj časa stresali na sedanji prostor pri Dobovi, v zameno za to pa dobijo Dobovčani mesečno odškodnino v vrednosti 8.500 mark.
Ob dober poldrugi hektar velikem
smetišču je kup zavrženih štedilnikov. hladilnikov in podobnega mate-
• Vprašanje je, koliko smeti, ki jih tako ali drugače ustvari več kot 20 tisoč ljudi, kolikor jih živi v občani, konča na dobovskem smetišču. Komunala redno odvaža odpadke iz Brežic in KS Čatež, po sprejetem pravilniku bo to dejavnost razširita na naselja Dobova, Artiče, Brežino in Cerklje. Po krajevnih skupnostih so postavljeni tudi skupni smetnjaki. Toda okrog 2.900 črnih smetišč, kolikor jih je ostalo po lanski čistilni akciji, pomeni, daje s podtalnico bogato območje dodobra posejano z najrazličnejšo nesnago.
riala, ki ga bo pospravil brežiški Dinos, takoj ko bodo v Brežicah dosegli dogovor o tem.
L. M.
DOLENJSKI LIST
7
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
O porodnišnici, policijskih psih in popravilu cerkva
To, da bo slovensko ministrstvo za notranje zadeve odkupilo staro novomeško žensko bolnico oz. porodnišnico, je gotova stvar. To znano novomeško stavbo bodo preuredili za potrebe novomeške uprave za notranje zadeve. Denar, ki ga bo bolnica dobila odprodaje, bo šel za gradnjo nove porodnišnice. Ne glede na to, da so vse to «požegnali« tudi delegati novomeške občinske skupščine (z dvema glasovoma proti in nekaj vzdržanimi - ravno prav za demokratični okrasek), se med ljudmi post festum pojavljajo precej tehtni zadržki oz. predlogi drugačnih rešitev.
Piscu teh vrstic je eden od novomeških profesorjev ogorčen navrgel, da bi bilo veliko primernejše, če bi v staro porodnišnico preselili novomeško gimnazijo, saj bo po razširitvi Ceste herojev tik pod okni gimnazije tekel najgostejši in seveda tudi najhrupnejši promet. Ko bo zgrajena nova avtocesta, bo Cesta herojev postala glavna mestna vpadnica. Mirno okolje pod Kapitljem, kjer stoji stara porodnišnica, je gotovo bolj primemo za šolo kot za policijo. Poleg tega so tik pod porodnišnico športna igrišča na Loki, blizu so železniška in avtobusna postaja, športna dvorana in še kakšna prednost bi se našla Ampak odločila je kupnina Notranje ministrstvo očitno ima denar, ki ga Novo mesto za gradnjo nove porodnišnice krvavo potrebuje. Čeprav bi, če gledamo malo »zviška«, denar
za gimnazijo šel iz iste vreče — iz republiškega proračuna ki pa je v bistvu denar davkoplačevalcev. No, kakorkoli že, ministrstvo bo za staro novomeško porodnišnico odštelo nekaj manj kot 112,6 milijona tolarjev, tehnična dokumentacija za adaptacijo in odkup pa jih bo stala še dodatnih 4,7 milijona tolarjev, kar znese skupaj več kot 117 milijonov tolarjev. To je brez adaptacije in dograditve.
Ob tej vsoti se vsiljuje nekaj primerjav iz osnutka slovenskega proračuna za letos. V tem osnutku je predvidenih 115 milijonov tolarjev za vse spomeniškovarstvene ukrepe y Sloveniji Toliko naj bi torej znašala vsa družbena pomoč pri obnovi kulturnih in naravnih spomenikov v naši domovini — cerkva, gradov, mestne in kmečke arhitekture. Teh 115 milijonov tolarjev je, da se ne bomo obregali samo ob novomeško porodnišnico, približno toliko, kot stane 40 terenskih vozil znamke Puch. Pa se spustimo še za več kot stokrat nižje: po osnutku naj bi iz proračuna šlo za bokse za službene pse ministrstva za notranje zadeve milijon tolarjev, to je toliko kot za vse materialne stroške republiškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je zaposlenih 23 delavcev.
• Seveda bi bilo zelo poceni zviška obregati se ob ministrstvo za notranje zadeve, češ da si je v osnutku republiškega proračuna uspelo »nagrabiti« denar celo za bokse za službene pse. Gotovo je dejanskih potreb tega ministrstva še veliko več, da o željah niti ne govorimo. Drugo vprašanje je, kako si je ministrstvu za kulturo uspelo »nagrabiti« glede na vrednost nemške marke šestkrat manj denarja kot leta 1990. Pa še na en paradoks naj ob tem opozorimo: v desetletju 1980—1990, se pravi v času kumunistič-ne vladavine, so za vzdrževanje cerkva dajali med 58 in 65 odst. vseh sredstev, namenjenih za spomeniškovarstveno dejavnost, letos pa naj bi od že tako borih 115 milijonov tolarjev šlo za pomoč pri vzdrževanju cerkva le še 40 odst
Sedem slovenskih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine je naredilo za letos program, za uresničitev katerega bi potrebovali petkrat več denarja, kot si ga je uspelo izboriti ministrstvo za kulturo v osnut-
ku proračuna. Seveda so zavodi zahtevali od ministrstva, naj sedaj, ko je oz. bo denarja toliko manj, pove, katere objekte iz programov naj obnavljajo in katerih zaradi pomanjkanja denarja ne. Ministrstvo si kajpada s temi »banalnostmi« noče mazati rok, marveč jih prepušča zavodom. In vse, kar sodi zraven, od prepiranja in groženj do vpitja in zmerjanja.
A RA RTF!.J
zadevah bi moral biti poučen, zato si mora vzeti čas za branje lokalnega časopisa, drugič, če sodi, da je časopis drugačne barve, bi ga moral še posebej natančno brati, da bi ugotovil, kako razmišlja politični tekmec, in tretjič, kateri pravi politik bi si lahko privoščil sodbo o barvi časopisa, ob hkratni izjavi, da ga ne bere, saj si tako hkrati spodkopava svojo lastno verodostojnost.
Valovi politične plime in oseke
Mnogi, ki smo se zavzemali za svobodno, demokratično in uspešno Slovenijo, in če smo odkriti, potem bomo v to družbo prišteli kar veliko večino slovenskega prebivalstva, zadnje čase ne moremo skriti razočaranja nad dejstvom, da slovenski politiki prav y trenutku, ko je dosežen zelo pomeben korak na poti k mednarodnemu uveljavljanju naše države — mednarodno priznanje, nekako pojenjuje sapa. Notranja nasprotja se poglabljajo in to nas skrbi
Vendar je to le na'Videz čudno. Ob temeljitem premisleku postane pravzaprav zelo logično, kajti pred nami je obdobje, ko bodo politiki in gospodarstveniki z zakonsko podprto politiko poželi tisto, kar so posejali ali drugače po vedano, politične odločitve bodo dajale tudi jasno merljive rezultate. V dosedanji nekajletni mešanici zvezne in republiške zakonodaje, delne suverenosti meUtnju polen pod noge s strani drugih republik, zveznih organov in celo mednarodnih ustanov to ni bilo mogoče. To je bilo obdobje improvizacij in naključij. Nekdo je moral z golo roko k žerjavico po kostanj. Toda politika ne pozna hvaležnosti Ista roka jih bo dobila po prstih takoj, ko se bo stegnila v krožnik po večji zrezek, kot ji pripada.
• To razmišljanje je precej splošno in neobvezno, pa vendarle je nekje ukoreninjeno. Izhaja iz izjave nekega lokalnega politika, da najbolj razširjenega lokalnega časopisa sploh ne bere. Bojda zato, ke mu ni všeč, ker po njegovem prepričanju ni čisto prave barve in ker za to nima časa. To so za politika, če to res hoče biti, tri velike napake. Kajti, prvič, o lokalnih
Obračajmo kakorkoli, politični zrezki so vendarle na vidiku in v tekmi zanje se postavljajo politiki v nove vrste. Stare zasluge so na novi progi sicer prijetno poživilo, ne bodo pa odločilne. Nehvaležna naloga krmiljenja po prvih razburkanih postkomunističnih vodah je opravljena Sedaj imamo ustavo in večino potrebnih zakonov. Po trditvah političnih poznavalcevje padec prvega pokomunističnega režima prej ali slej nujen. To seje pri nas že zgodilo, kajti Demos je razpadel Nekateri za države, ki so se osvobodile komunizma zlasti za Rusko federacijo, Romunijo in še nekatere, napovedujejo celo možnost vrnitve novega totalitarizma S tem, upajmo, bo nam prizaneseno, saj so bila izhodišča vendarle zelo različna
Ne bo pa se moč v novi, recimo drugi selekciji izogniti ostrejšemu vrednotenju tistih, ki bodo v politični tekmi nastopali Če je bilo v prvem valu dovolj, da si lahko postal politik že, ako si nasprotoval vsemu starema bo v drugem valu veljalo predvsem, kakšno je tisto novo, za kar se zavzemaš To pa bo treba jasno in utemeljeno predsta viti Kajti go vor bo o čisto konkretnih zadevah. O davkih, ugodnostih, socialni politiki Odgovoriti bo treba natančno, kje boš vzel če boš hotel nekomu kaj dati Tako se bo morala nova predvolilna tekma, ki se nam v kratkem obeta, povzpeti na višji kakovostnejši razred, ki bo zahteval tudi kakovostnejše, strokovno bolj podkovane politike.
T. JAKŠE
V Črnomlju pričakujejo »uvožene« učence
Čeprav se šele zaključuje prvo polletje letošnjega šolskega leta, pa v črnomaljski srednji šoli seveda že načrtujejo vpis za pri-
/1*40 velo"
HAMCI6I-
— Amt Catsmr Mm! mitll...
hodnje leto. Ko so zbrali namere belokranjskih osmošolcev, so - tako kot že vrsto let doslej - ugotovili da vpis v gimnazijo ne bo vprašljiv. Vse drugače pa se je pokazalo pri namerah učencev za IV. in II. stopnjo poklicne šole, kakor naj bi se po novem imenovala nekdanja kovinarska šola Čeprav tudi pretekla leta y začetku za nobeno od omenjenih stopenj ni bilo več kot okrog 10 namer, pa so na koncu oddelke le nekako napolnili Tudi letos pričakujejo, da bo tako, vendar pa jih v Črnomlju moti da je še vedno nerešena vrsta vprašanj, marsikaj zamuja tako da šolniki namesto da bi pljunili v roke, čakajo, kaj bo prišlo »od zgoraj«. To se seveda ne dogaja le v Črnomlju, ampak v slovenskem šolstvu nasploh. Črnomaljci pa so zaradi bližine nove državne meje nekoliko bolj nestrpni kot morda ponekod drugod v Sloveniji
Vedetije namreč potrebno, da jihje od 164 učencev na kovinarski šoli kar 62 iz Hrvaške. Prav ti učenci so navadno odločilni da lahko v razpisanem oddelku zares steče pouk, ki ga zaradi premajhnega števila slovenskih učencev ne bi bilo moč organizirati V Črnomlju pa so lani opazili da je bil vpis iz Hrvaške manjši kot pretekla leta, kar je pri njih že povzročilo skrb, kako bo v prihodnje. Zato se zdi samo po sebi umevno vprašanje, ali se bodo v prihodnje učenci iz Hrvaške sploh še vozili v njihovo šolo. Prav bi bilo, da bi republiško ministrstvo za šolstvo sporočilo, kakšno je njiho vo stališče do šolanja učencev iz tujine, kar bo Hrvaška za Slovenijo gotovo postala po priznanju naše republike. Seveda pa se odpirajo tudi vprašanja, kako bo v prihodnje s priznavanjem spričeval slovenske šole na Hrvaškem, ko se bodo učenci črnomaljske šole hoteli tam zaposliti Čeprav bodo na šolanje v Črnomelj še naprej vabili otroke iz sosednje republike ali v prihodnje morda še bolj kot doslej, ker je Hrvaška precej razrušena, pa bi na takšna in podobna vprašanja morebitnim interesentom morali znati odgovoriti A si odgovorov ne morejo izmišljati sami ampak bi odločitev, kakršna koli bi pač bila, morali sprejeti odgovorni iz obeh republik.
In zakaj so hrvaški učenci tako odločilni za črnomaljsko poklicno šolo? Predvsem zato, ker bo učencev iz Bele krajine sicer več, kot je bilo sedaj nakazanih namer, a najbrž še vedno ne dovolj za poln oddelek. To je moč sklepati že po tem, da so iz srednje šole vsem v Beli krajini ki se ukvarjajo s kovinarstvom, bodisi da imajo redno ali popoldansko obrt, poslali vprašalnike, ali so pripravljeni podpisati učno pogodbo z učenci A po treh tednih niso dobili niti enega odgovora. V šoli tudi nimajo podatkov, koliko njihovih učencev bi potrebovali y industriji, čeprav si hkrati velika podjetja v Beli krajini ne morejo predstavljati da tovrstne šole v Črnomlju ne bi bilo
več. Denarja za štipendije pa nimajo. In ker se tudi starši in otroci po svoje odzivajo na krizo v industriji in potrebe v obrtništvu, šolnike v črnomaljski šoli prav nič ne čudi, da želijo številni fantje postati avtomehaniki, za kar so se pripravljeni šolati celo v Mariboru. Tudi zato v Črnomlju upajo na »uvoz« učencev, od republike pa pričakujejo, da jim bo priznala vsaj obmejnost in demografsko ogroženost ter razumela težave, ki jih imajo zaradi tega
M. BEZEK-JAKŠE
Je bojkot res delovni prekršek?
Okoli 350 učiteljev slovenščine, matematike in tujih jezikov, temeljnih predmetov na naših šolah, še vedno bojkotira popravljanje šolskih nalog, češ da nečesa kar se jim po novih normativih ne šteje v delovni čas in kar ni plačano, ne bodo delali V bojkotu jim ves čas trdno stoji ob strani republiški sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti ki sicer tudi vodi boj učiteljev za vrnitev pravice, daje vsakdo za pošteno opravljeno delo pošteno plačan. Sindikat z vsemi možnimi dokazi v rokah pritiska na oblast, še posebej na ministrstvo za šolstvo in šport, z zahtevo, naj spremeni oz. diferencira normative tako, da le-ti učiteljev ne bodo prisiljevali v zastonjsko delo, ter obenem javno izjavlja, da bo preklical bojkot v> trenutku, ko mu bo omenjeno ministrstvo odgovorilo, da je ukrepalo v korist prizadetih učiteljev.
Do konca minulega tedna iz kabineta ministra dr. Petra Venclja še ni bilo takega odgovora in sploh kaže, da je vladnim možem tudi vseeno, kaj bo z učenci: ali bodo učenci iz šol, kjer učitelji bojkotirajo, nesli ob polletju domov spričevala z ocenami ali brez njih, in kaj bo potem, če se kaj takega res zgodi Namesto pričakovanega jasnega in nedvoumnega odgovora, ki bi napovedal odpravo krivic in povrnil zaupanje ne tako majhnega števila učiteljev v oblast, predvsem pa rešil kdove koliko nič krivih učencev silno neugodnega položaja, prihajajo od ministra zelo čudne izjave. Dr. Vencelj namreč še vedno vztraja v prepričanju, da so normativi kakršni so začeli veljati v tem šolskem letu, popolnoma pravilni in pravični ter da popravljanje šolskih nalog pač ni takšna stvar, da bi bilo treba zaradi tega učiteljem temeljnih predmetov zmanjšati tedensko učno obveznost oz. jim omenjeno opravilo všteti v delovni čas in ga zato plačati Se več, minister je celo prepričan, da pomeni bojkot hudo kršitev delovnih obveznosti zato po njegovem nekdo, ki ne izpolnjuje predpisanih nalog, ne more biti nagrajen, kvečjemu je lahko poklican na odgovornost Sam bojkot pa šteje bolj za nekulturen, nediscipliniran in kdove kakšen izpad, nedostojen učiteljev in sindikata, kot pa za pravi način urejanja spornih zadev. Iz ministrovih besed tudi ni moč zaključiti da bi dal kaj veliko na sindikat oz. da bi sindikatu zaupal Po njegovem je problem v resnici mnogo manjši in ga je do teh razsežnosti, v kakršnih je navzoč v javnosti po nepotrebnem napihnil sindikat oz. profesor Zoltan Jan kot njegov glavni bojevnik.
Minister dr. Vencelj se pač ob pritisku sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti ter ob zahtevah učiteljev, da jim oblast vrne pravice, ki so jih že imeli brani po svoje, a ne prav prepričljivo. Očitno je prepričan, da je za vse večne čase storil nekaj pravilnega in pravičnega in da tako mora biti le zato, ker je to storil on, minister. Če pa ni tako, najjavno pove, zakaj vztraja tudi pri rečeh, s katerimije na svojem bregu — sam. In vztrajanje pri normativih, za katere tudi stroka trdi, da so krivični za del učiteljev, je nedvomno takšna reč.
I ZORAN
Podjetje Kolpa se ni hotelo poceni prodati
Anonimni klic na naše uredništvo pretekli teden je bil signal, da se v metliškem podjetju Kolpa dogaja nekaj, česar delavci, zaposleni v proizvodnji, ne razumejo povsem. Zakaj iz proizvodnje odvažajo stroje nizozemskega industrialca, za katerega naj bi v Kolpi delali tuš kabine, in nam s tem odvzemajo delo, je spraševal neznani glas. Direktor Kolpe Peter Henčič pa je bil presenečen, da delavci, ki so jih po njegovih besedah o vsem obvestili, niso razumeli, zakaj gre. Zatrdilje, da v njiho vem podjetju nimajo česa skrivali in da so zato tudi novinarjem odprla vrata na sejo razširjenega kolegija podjetja, na katerem so še en-
krat pretresli, kaj se je v zadnjih mesecih dogajalo v »Kolpi«, ki je želela skupaj z nizozemskim partnerjem Rudijem Wildschutom, lastnikom firme Wilux, ustanoviti mešano podjetje Kolpa & Wilux.
Kolpa je podedovala sodelovanje z Wilu-xom od Novolesa, katerega tozd je bila nekdaj, ter mu dala ekskluzivno pravico trženja njenih izdelkov y Evropi Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da bo nizozemski partner sovlagal v Kolpo, če se bodo odločili za naložbe. Tako so se lani dogovorili naj bi skupno vlagali v proizvodnjo banj in tuš kabin ter ustanovili mešano podjetje, v katerem bi zaposlili 65 ljudi. Ker pa je bil objekt Kolpe predrag, se je Nizozemec odločil, da bo sovlagal le v denarju, novembra lani pa, da bo v skupnem podjetju 15 delavcev delalo le tuš kabine. Tako je bila s slovenske strani napisana pogodba o sodelovanju, ki pa je obsegala 40 strani Na ugovarjanje Wildschuta, češ da je pogodba predolga, so jo skrajšali na 14 strani, vendar je bila še vedno v skladu z našo zakonodajo, v njej pa so bili omenjeni tudi vsi elementi medsebojnega sodelovanja. Kot je na kolegiju dejal direktor Henčič, nizozemski partner pogodbi ni nasprotoval, pripomnil je le, da je še vedno preobsežna.
Sredi decembra pasov Kolpi dobili proti-pogodbo Wiluxa, ob kateri jih je odvetnik opozoril, da gre v štirih točkah za škodljive
predloge, s katerimi se gotovo ne bo strinjala tudi Agencija za stike s tujino. Wilux si je »> svoji inačici pogodbe vzel pravico trženja izdelkov Kolpe v svetu, Kolpa pa bi imela to pravico le na tleh nekdanje Jugoslavije in ne bi imela pravice tržiti svojih izdelkov v svetu, niti če bi prišlo do stečaja mešanega podjetja. S tem se v Kolpi niso strinjali, saj bi jih tako onemogočili kot konkurenco. Prav tako se v Kolpi niso mogli strinjati, da bi partner jemal kadre iz obstoječega podjetja po lastni izbiri in brez pristanka ostanka podjetja ter da je skrčil odločanje, v katerem bi lahko dosegli soglasje le na dve točki, medtem ko bi o vsem ostalem odločal sam. Peter Henčič zaradi škodlji vih členo v pogodbe ni mogel podpisati, medtem pa so v Kolpi v Metliki že uredili
1.000	kv. metrov proizvodnih prostorov na lastne stroške in brez udeležbe Wiluxa, čeprav je obljubil, da bo vnaprej nakazal
50.000	DEM. Wilux pa je že pripeljal stroje in material za 2.300 tuš kabin. Kot je Henčič povedal na kolegiju, je nizozemskemu partnerju predlagal, naj bi se o spornih določilih še dogo vatjali pri odvetniku, medtem pa bodo v Metliki naredili omenjene tuš kabine, da ne bo Wilux oškodovan. Toda prav na staro leto so v Kolpo dobili pismo iVildschuta, y katerem pravi, da obžaluje, da ni uspelo podpisati pogodbe, ker niso dosegli sporazuma v določenih točkah. Zato so se odločili, da odpeljejo
stroje in surovine in začnejo s proizvodnjo drugje, vendar še vedno verjamejo v prihodnje partnerstvo.
5.	januarja pa je Wilux predsednika upravnega odbora Kolpe obvestil da namerava k Sloveniji registrirati družbo z omejeno odgovornostjo z imenom Wilux Slovenija, m kateri bodo izdelovali tuš kabine in montirali masažne sisteme. Wilux bo poskrbel za vse potrebno, torej za stroje, opremo, tehnologijo, surovine, modele tuš kabin ter trženje po celem svetu. Wilux namerava biti ob ustanovitvi 100-odst. lastnik, je bilo še zapisano v pismu, takoj po registraciji podjetja pa je pripravljen odprodati največ 49-odsL deleža ter pri tem dati prednostno pravico Kolpi Pri tem pa je Wilux pripravljen najeti proizvodne prostore Kolpe in zaposliti njene delavce. Odgovor so y Wiluxu pričakovali do naslednjega dne do 18. ure, a jim ga upravni odbor zaradi preobsežne problematike in kratkega roka ni mogel dati Pač pa je predlagal naj jim Wilux v nekaj dneh pošlje celoten predlog o nadaljnjem sodelovanju Dobilje odgovor, da so ta predlog že prejeli ter da bo Wilux proizvodnjo tuš kabin organiziral drugje, če odgovora do ponedeljka pretekli teden ne dobi
Kot že rečeno, se je takoj naslednji dan, 7. januarja, sestal razširjeni kolegij z vodji posameznih oddelkov proizvodnje, vodilnimi v upravnih odborih in vodstvu podjetja. Ugoto-
vili so, daje bilo mešano podjetje dobro zamišljeno z obeh strani da pa se je vse, kar so gradili nekaj mesecev, pravzaprav porušilo v zadnjem tednu prejšnjega leta, torej potem, ko niso mogli najti skupnega predloga in ko predstavniki Kolpe sploh niso bili y stiku z Wiluxom. Zato v Kolpi sumijo, da je Wildsc-hul tako hitro spremenil mnenje tudi na prigovarjanje dveh bivših vodilnih delavcev komerciale v Kolpi Kolpa je imela le dve možnosti' ali sprejme grdo igro in škodljivo pogodbo ali pa se sooči s konkurenco in si s ceno in kvaliteto izdelkov išče kupce doma in v tujini Direktor Henčič se je odločil za drugo možnost, saj Kolpa že ima ime v svetu, dela z dobrimi materiali, ne sme pa si dovoliti izsiljevanja ali poceni prodaje svojega podjetja. Tudi upravni odbor podjetja se je strinjal da seje Peter Henčič p ra vilno odločil sklenil pa še, da glede na to, da Wilux ni izpolnil ekskluzivne pogodbe, Kolpa pospešeno išče nove tržne poti v Evropi V Kolpi priznavajo, da je bila to zanje dobra šola, da pa so dovolj močni, da bodo lahko preboleli ta izpad. Sprašujejo pa se, ali so oni tisti črnci, ki naj bi se prodali za vsak gulden. Tudi zato, ker jim je odvetnik zatrdil, da je bila pogodba Kolpe o sodelovanju pošten predlog, partnerstva, medtem ko je bila nizozemska pogodba predlog diktatorstva
M. BEZEK-JAKŠE
DAVČNI PLES
Z razstave v Študijski knjižnici Mirana Jarca: ena od analitičnih karikatur Aljane Primožič.
Karikaturistka Slovenca
Aljana Primožič razstavlja v ŠK Mirana Jarca
NOVO MESTO — V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca so od minulega tedna razstavljene karikature Aljane Primožič. Avtorica je kot karakturistka zaposlena pri dnevniku Slovenec. S karikaturo se intenzivno ukvarja šele v zadnjih letih, prva tovrstna dela pa soji objavili časopisi Primorske novice, Delavska enotnost, Gorenjski glas, Moj mali svet, Kaj in drugi. Razstava v novomeški Študijski knjižnici šteje za eno prvih prireditev v počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika in bo na ogled tudi še februarja.
Aljana Primožič ustvarja v glavnem politične karikature in se torej uvršča med tiste naše karikaturiste, ki se sproti odzivajo na izzive časa in dogodkov kot njihovi ažurni kronisti. Ker je poudarek takšne karikature na aktualnosti, tudi Aljana Primožič ustvarja v veliki naglici. Delo v naglici pa zanjo ne pomeni, da so njene karikature risarsko in izrazno šibkejše. Ne, prej bi lahko rekli, da so tako dobre, da ne potrebujejo dodatnih komentarjev. Predvsem tiste, ki pričajo, da seje avtorici posrečilo zlesti pod površino in v zakulisje upodobljenih dogodkov.
Takšna je tudi karikatura, ki jo objavljamo.
I. Z.
Ze kot študent rušil konvencionalno
V Dolenjski galeriji razstavlja akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice
NOVO MESTO — Od petka, 10. januarja, v dolenjski galeriji razstavlja svoja dela akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice. Rojenje bil leta 1956, srednjo izobrazbo pa sije pridobil na brežiški gimnaziji. V Ljubljani je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost ter diplomiral pri profe-sorjih Stefanu Planincu in dr. Milanu Butini. Poleg slikarstva se ukvaija s kiparstvom, oblikovanjem in knjižno opremo, vsakdanji kruh pa si služi kot profesor na sevniški osnovni in brežiški srednji šoli.
V	javnosti seje Konec prvič pojavil leta 1974, ko je s svojimi deli sodeloval na skupinski razstavi v mariborski galeriji Avla. Do konca minulega leta se je udeležil še 30 skupinskih razstav. Prvo samostojno razstavo pa so mu pripravili leta 1977 v Brežicah, in to v galeriji Posavskega muzeja. Do zdaj je imel 22 manjših ali večjih samostojnih razstav. Končevo slikarstvo so spoznali ljubitelji likovne umetnosti v raznih krajih Slovenije, zlasti še v Posavju in Zasavju, kjer je največ razstavljal. Od leta 1980 se udeležuje tudi likovnih kolonij. Za seboj ima že 12 takšnih ustvarjalnih likovniških srečanj, samo lani je bil na šestih. Za svoje delo je prejel pet nagrad.
V	Dolenjski galeriji in sicer v Novem mestu Alojz Konec še ni razstavljal samostojno in njegovih del tukajšnja javnost do zdaj sploh ni poznala, razen nekaterih posameznikov, ki obiskujejo tudi druga novomeška razstavišča in so lahko leta 1989 nekaj njegovih del le videli v prodajni galeriji Gorjanski škrat, kajpak na skupinski razstavi. Nič čudnega torej, daje bila ta, prva samostojna razstava
Alojza Konca v Novem mestu že ob otvoritvi sprejeta ne le kot zanimiv likovni dogodek, temveč tudi in predvsem kot presenečenje. K takšnemu in seveda povsem zasluženemu sprejemu je veliko pripomogel tudi barvni monografski katalog, za katerega sta študiji o Končevem slikarstvu napisala Marijan Tršar in Jožef Matijevič (besedili sta prevedeni v anglešči-
• Petkovo otvoritveno slovesnost v Dolenjski galeriji je s krajšim koncertom popestril sevniški pevski osmerec — oktet Boštanjski fantje. Z ubranim petjem si je takoj pridobil simpatije dokaj številnih obiskovalcev.
Vsak dan bliže grafičnemu bienalu
Upravni in organizacijski odbor 2. Bienala slovenske grafike Otočec, ki bo od 20. maja do 15. septembra, bosta o svojem delu poročala novomeški občinski skupščini — Najtrši oreh bo prav gotovo, kako sfinancirati vsa dogajanja
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina bo verjetno še ta mesec obravnavala poročilo o delu upravnega in organizacijskega odbora 2. Bienala slovenske grafike Otočec 92 in se tako tudi seznanila s pripravami na sam bienale, letos prav gotovo najkvalitetnejšo likovno prireditev v Sloveniji. Oba odbora je skupščina imenovala 16. maja lani in takrat tudi imenovala župana Marjana Dvornika za predsednika upravnega in Borisa Dularja za predsednika organizacijskega odbora, akademskega slikaija in
grafika Branka Suhyja pa za predsednika bienala. _________________
Upravni odbor je imel lani dve, or- Ves čas 2. Bienala bodo v Novem ganizacijski odbor pa tri seje, oba pa	mestu in na Otočcu potekale najraz-
sta sprejela koncept bienalnih dogajanj, ki naj bi se začela 20. maja in trajala vse do 15. septembra, večina prireditev pa bi bila v Novem mestu. Bienale je bil medtem že razpisan skupaj z nagradami, kijih nameravajo podeliti, obveščeni in vabljeni k sodelovanju pa so bili tudi že avtorji, in to posamično ali prek Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Njihove grafične liste za bienalno razstavo bo zbral Dolenjski muzej, vse ostale zadeve pa bodo sodelujoči urejali na občini, kjer je sedež 2. Bienala slovenske grafike.
Osrednja razstava 2. Bienala bo v Dolenjski galeriji, in sicer v veliki dvorani. Na njej bo sodelovalo okoli 50 slovenskih grafikov s približno
, 8rafičnimi listi. V mali dvorani galerije bo razstava del 12 do 15 hrvaških grafikov. V avli Dolenjskega muzeja pa bo razstava del dveh čast-n>h gostov Bienala, oba bosta iz tujine, predstavljena pa bosta s po 20 do ■^grafikami. Domači gostje Bienala nodo imeli samostojne razstave, in si-Gabrijel Stupica v avli Dolenjske galerije, Stefan Galič v prostorih gradu Otočec in Jožef Muhovič v avli študijske knjižnice Mirana Jarca. Šti-r' sPremljajoče razstave bodo v razstaviščih novomeških delovnih organizacij: v avli SDK bo razstava otroških risb, v avli Zavarovalnice Tina razstava fotografij, v avli Krkine Poslovne hiše v Ločni razstava oblikovanja in v avli GIP Pionir razstava arhitekture. V Jakčevem domu bodo j“k°8*ed izbrana dela Božidaija
danes v sdk o lenori
NOVO MESTO — V zbirki Po-e.zlJe dr. Franceta Prešerna v besedi in . ki jo izdaja Prešernova družba, Je ,2šlo osem zvezkov, osmi z naslo-'j001 Lenora. To izjemno lepo bala-J0 4e Prešeren prepesnil iz ne-n^scine, je za omenjeno knjižico ilustrirala Marija Lucija Petelinova, pazstavo njenih izvirnih ilustracij Lenore bodo odprli danes, 16. marca,
’ Ur' v razstavišču novomeške l K. Knjigo Lenora bo predstavil yan Bizjak, glavni urednik Prešemo-Ve družbe, Staša Vovk pa bo znano Pesem recitirala.
Razstava plakatov
LJUBLJANA — V Cankarjevem °mu so minuli ponedeljek odprli Jfavo slovaških plakatov. Na njej °de'uje nad dvajset avtorjev.
ličnejše' kulturne prireditve z nastopi domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter gostov. Po dosedanjem predlogu naj bi se zvrstilo blizu dvajset prireditev, ki bi prevalovile novomeško kulturno življenje in ga razgibale, kot do zdaj še ni bilo. Zvrstile naj bi se glasbene, plesne, lutkovne in gledališke delavnice, koncerti glasbenikov, tudi vrhunskih, in glasbenih (vokalnih in instrumentalnih) skupin, pesniški in glasbeni recitali in celo domačo (gimnazijsko) gledališko predstavo naj bi doživeli.
• Stroški 2. Bienala bodo, kot kaže, 140.000 DEM — za razstave, nagrade in katalog, organizatorji pa računajo, da jih bodo pokrili na tri načine: z deležem iz republiške-
ga proračuna, sredstvi novomeškega občinskega proračuna ter s sponzorstvom in z marketingom. Za vse spremljajoče prireditve pa bi bilo potrebno zbrati še 55.000 DEM. Tako bi celotno bienalno dogajanje letos od maja do septembra stalo blizu 200.000 DEM ali blizu 8,5 milijona SLT. Kako bi lahko prenesli tolikšen zalogaj, je seveda drugo vprašanje, čeprav je res, daje marsikatera prireditev že vnaprej pokrita s sponzorstvom. Sicer pa, kot rečeno, je to šele predlog, ne pa dokončno sprejeta stvar, in ni potrebno, da bi koga bolela glava prej, preden se kaj nepreklicno odloči.
Nič pa ne bi bilo narobe, da bi se ob problematiko v zvezi z bienalom malo bolj obregnila tudi občinska skupščina, ko bo že obravnavala delo upravnega in organizacijskega odbora 2. Bienala slovenske grafike. Da se ne bi po novomeških zakotjih in tudi javno še naprej govorilo, da oblast preveč na slepo podpira nekaj, za kar bodo šli milijoni, da pa ima od tega korist le nekaj posameznikov.
I. ZORAN
no, nemščino in italijanščino), izdal pa ga je dolenjski muzej v sodelovanju s Posavskim muzejem.
Končeva razstava napolnjuje veliko in malo dvorano Dolenjske galerije ter je po številu eksponatov gotovo ena najobsežnejših likovnih prezen-tacij, kar jih je bilo do zdaj v tem novomeškem paviljonu umetnosti. Glede na to in še bolj glede na vsebinsko, barvno, izrazno in še kakšno raznovrstnost slik pa bi mogli to razstavo imenovati tudi pregledna razstava. Če bi povzeli misli Marijana Tršaija iz njegovega govora, v katerem je na otvoritvi poudaril značilnosti Konče-vega slikarstva, bi lahko dejali, da je to ena tistih razstav, ki kažejo vse dimenzije umetnikovega naprezanja na ustvaijalnem polju.
»Slikarstvo akademskega slikaija Alojza Konca,« piše Marijan Tršar v katalogu, »se loteva treh tradicionalnih domen vsebinske motivnosti: portreta, tihožitja in krajine. In prav v tem zadnjem je pokazal doslej najbolj prepričljive in svojevrstne dosežke. Iz akademskih let, ko smo ga poznali kot mladostno zavzetega, zagnanega v rušenje konvencionalnih študijskih metod, študenta, kije želel hoditi svoja pota, seje v poakademijskem času stopnjema vračal,nazaj k naravi’, se pravi, za cilj sije postavil poustvarjati .podobe vidnega’, tistega, kar seje izrisalo na njegovem .zunanjem ekranu’, pa je potlej bolj ali manj radikalno modificiral po svojih notranjih občutkih in potrebah. In to v vseh tematskih vsebinah figuralike, portreta, tihožitnih predmetov in krajinskih panoram. Prav to prilagajanje vizualnih vtisov, to spreminjanje vizualne resničnosti v skladu s svojim doživetjem, je tisti umetniški akt, ki običajno registriranje vidnega dvigne na višjo raven osebne izpovedi. Na videz docela domišljijsko svoboden, pa je v resnici trdno zamejen z znača-
Nov Dominsvetov zbornik
Malo pred novim letom je prišel na svetlo nov Dom in svet — Zbornik 1991, že četrti zbornik, ki nadaljuje tradicijo in oživlja duha leta 1988 ustanovljene in potem neprekinjeno dobrih pet desetletij in pol izhajajoče revije — utihnila je med drugo svetovno vojno. Prvi zbornik, ki je izšel pred štirimi leti, je obeležil 100-letnico rojstva Doma in sveta, najpomembnejše pa je, da je povezal nekdanje dominsvetovce in pritegnil k sodelovanju vrsto novih sodelavcev, pišoče in razmišljajoče Slovence iz domovine, zamejstva in zdomstva. Tako je postal zbornik že na samem začetku skupna knjiga oz. skupni kulturni prostor vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in delujejo.
Zbornik 1991 ima okoli 200 strani, v njem pa so prispevki 30 avtorjev, Slovencev iz domovine in tujine, sicer pa teologov, znanstvenikov, književnikov, kulturnih delavcev. Knjigo je uredil dr. Stanko Janežič, opremil Julijan Miklavčič, izdal Konzorcij Doma in sveta, založila Slomškova založba v Mariboru, natisnil (v 1000 izvodih) pa mariborski tiskar Igor Dvoršak. V knjigarnah, kjer jo je pač dobiti, stane 450 SLT.
Podobno, kot je veljalo za dosedanje zbornike, je tudi vsebina zadnjega pestra in se dotika mnogih perečih vprašanj našega časa in slovenske domovine. Urednik je v uvodni besedi zapisal, da ta knjiga
»pred nas postavlja vrednote, ki jih ne more izničiti čas«.
Vsebina zbornika je razdeljena v štiri razdelke. V prvem. Vrednote in čas, so razprave, v katerih razmišljajo: Justin Stanovnik o evropskih obzorjih in Slovencih, Anton Trstenjak o človeku kot zaznamovanem bitju, Anton Štrukelj o potih sodobne teologije, Vinko Potočnik o veri in Cerkvi na pogorišču komunizma, Rudi Koncilija o etiki v kulturi, medtem ko nekdanji dominsvetovec Dušan Ludvik svoja razmišljanja in poglede podaja v pogovoru z urednikom.
Leposlovje, ki mu je namenjeno več kot četrt vsega prostora, prinaša nove pesmi Jožem Cukaleta, Stanka Janežiča, Miklavža Komelja, Dušana Ludvika, Milene Merlak, Severina Šalijo, Pavleta Zidarja in Ivana Zorana ter prozo Vinka Beli-čiča, Leva Detele, Jožeta Dularja, Lojzeta Kozarja, Jožeta Krivca (la-ni umrl v Argentini), Borisa Pahorja, Pavleta Zidarja in Stanka Koci-pra (dramo, napisano že leta 1936). V tretjem razdelku, Slovenske osebnosti, so portretne študije šestih Slovencev, in sicer pišejo: Jože Rajh-man o Primožu Trubarju, Edo Škulj o Jakobu Gallusu, Štanko Janežič o Antonu Martinu Slomšku, Jože Toporišič o Francu Miklošiču, Janez Juhant o Janezu Evangelistu Kreku in France Papež o Tinetu Debeljaku.
DOM IN SVET
ZBORNIK
Tn
Za (zadnji) razdelek Slovenija včeraj, danes, jutri so spise napisali in v njih razmišlja/o: Lojze Gosar o smrti ali življenju, Ermin Kržičnik o slovenskem podeželju, Dušan Moš-kon o arhitekturi slovenskih pokrajin, Lev Detela o slovenskih izobražencih v svetu, Avgust Horvat o odnosih med domovino in izseljenci in Maja Lapornik-Pelikan o Svetovnem slovenskem kongresu.
Že iz te zelo zelo skrčene na vedbe vsebine je moč ugotoviti, da je Dominsvetov Zbornik 1991 ne le pestra, ampak tudi zelo zanimiva knjiga in na stežaj odprto okno za nekonvencionalno razgledovanje po najrazličnejših dogajanjih doma in po svetu, potrebno za lažje uvrščanje nas, Slovencev, samih v prostor in čas, kjer živimo. Zato bi moralo čimveč Šlovencev to knjigo tudi prebrati
jem svoje ustvarjalne podstati, s tistimi značilnostmi svojega dočutevanja, ki ga izpostavlja kot samosvojo ustvarjalno osebnost, drugačno od vseh drugih.«
Končeva razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 2. februarja.
I. ZORAN
LEP LIKOVNI ZAČETEK LETA — Dolenjska galerija v Novem mestu je začela ponovoletno likovno sezono s slikarsko razstavo sevniškega akademskega slikarja Alojza Konca (na posnetku prvi z desne). Razstavljalca je na otvoritveni slovesnosti v petek, 10. januarja, zvečer predstavil akademski slikar, kritik in likovni pedagog Marijan Tršar (poleg Konca), obema pa je izrekel dobrodošlico Bojan Božič, ravnatelj Dolenjskega muzeja (poleg Tršarja), enako oktetu Boštanjski fantje, ki je zapel nekaj pesmi (Foto: I. Zoran)
Stare kulture Egipta
Predavanje z diapozitivi — Zanimivo, poučno
RIBNICA — V galerijskih prostorih Miklove hiše v Ribnici je bilo v petek, 10. januarja, ob 19. uri, predavanje o starih kulturah Egipta. Diplomirani arheolog Marko Frelih je prikaz zgodovine Egipta ob predvajanju diapozitivov, ki jih je naredil v Egiptu leta 1986, prilagodil podajanju osnovnega znanja o preteklih civilizacijah v tem delu sveta. 5000-letne zgodovine Egipta tudi ni moč prikazati drugače v nekaj več kot uro dolgem predavanju za laično občinstvo.
Kljub temu sije številno občinstvo lahko ustvarilo predstavo o izredni domiselnosti, znanju in sposobnostih takratnih ljudi. Veliko so lahko izvedeli o samem načinu življenja v obdobju faraonov, tako, denimo, o delavcih in obrtnikih, ki so gradili piramide. Ker so poznali njihove skrivnosti, so živeli izolirano od vseh ostalih v posebnem mestu delavcev, kjer so imeli svoja svetišča, trgovine in vse ostalo. Ostanki takšnega mesta so na zahodni strani današnjega Luksoija.
Poleg okvirne seznanitve z najpomembnejšimi faraoni, njihovimi piramidami in grobišči ter najrazličnejšimi najdišči z ostanki te izredno stare kulture pa so se obiskovalci lahko seznanili tudi z umetnostjo mumifici-
Umrl je dr. Lazarini
Bojevnik za gimnazijo
Smrt je prekinila življenjsko in ustvarjalno pot dr. Franca Laza-rinija, profesorja na ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in kemijsko tehnologijo. V četrtek, 9. januarja, je umrl na Kliničnem centru v Ljubljani, in sicer za poškodbami, kijih je dobil ko seje v torek, 27. decembra lani med delom v fakultetnem kemijskem laboratoriju hudo ponesrečil
Dr. Lazarini je izhajal iz Bohinjske Bistrice, kjer se je rodil maja 1940. Bil je znana osebnost in se je z enako prizadevnostjo in uspehom posvečal trem področjem: pedagoškemu delu, raziskavam anorganske kemije (uveljavil se je kot kemijski kristalograj) in organizacijskemu delu šolstva na nacionalni ravni
Z imenom dr. Lazarinja so bile povezane ugledne funkcije. Bil je predsednik Univerzitetnega sveta, dolegoletni član Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, do nedavnega tudi njegov predsednik, pisec učbenikov itd Širši javnosti je bil znan kot eden najbolj vnetih prenoviteljev srednjega šolstva, pri čemer seje še posebej zavzemal za ponovno uvedbo gimnazije.
S smrtjo dr. Franca Lazarinija je nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti Težko je najti človeka, kakršen je bil orv pošten do stroke, neizprosen, a dobrohoten do nestrokovnosti, vedno pa pripravljen pomagati
ranja trupel. Vendar pa je bila ta sicer poučna obrazložitev s prikazom diapozitiva z mumificiranimi ostanki faraona Ramzesa II. morda nekoliko preveč nazorna spričo dejstva, da je bilo med poslušalci izredno veliko število otrok.
M. L.-S.
Še dobro, da so meceni!
Od dejavnosti, ki so bile v prejšnjem sistemu povzdignjene v dejavnosti posebnega družbenega pomena, menda le kultura še nima novega, v demokratičnem parlamentu sprejetega zakona. Odgovor na vprašanje, zakaj ne, je že dolgo znan in preprost: zato, ker ministrstvo za kulturo takega zakona še ni pripravilo.
Minister dr. Andrej Capuder si je zaradi tega, ker ne da nič od sebe, nakopal že obilo jeze in še kar naprej jih posluša. Kar naprej pa se tudi izgovarja, češ da je še vre preveč pravnih in drugih nejasnosti, skratka, takšnih in drugačnih problemov, ki preprečujejo, da bi lahko napisali res dober in za dolgo veljaven zakon.
Čas brezzakonja kajpak omogoča, da se v nedogled podaljšuje tako imenovano prehodno obdobje, za katerega pa je dr. Capuder ob nastopu ministrskega položaja rekel, da bo razmerma kratko, da bo trajalo le nekaj mesecev. In kaj se dogaja v prehodnem obdobju? To, da minister piše programe in usmeritve ter po ministrskih merilih deli denar, s tem pa ustvarja politiko, s kakršno se zaposleni v kulturi v glavnem ne strinjajo.
Stanje, kakršno je, je pa dokaj naelektreno, celo konfliktno, ni zdravo in ne normalno ter kot tako ne more biti kaj prida obet tako za slovensko kulturo kot njene snovalce. In ker je državna politika do kulture takšna, da je vse prej kot sprejemljiva, iščejo tisti ki niso pod varstvom ministrovega plašča, bi pa vseeno radi ustvarjali kulturo, trenutke, ko postaneta eno posluh in denar, torej eksistencialno zavetje mecenov in sponzorjev.
Mecenstva, sponzorstva in vsakršnega kulturnega dobrotništva sploh je v Sloveniji že zelo veliko. Na ta način ostvarjajo svoje kulturne projekte tako profesionalci kot ljubitelji, le da slednji praviloma ne dobijo več kot za kritje stroškov, njihovo delo ni plačano. S sponzorstvom in mecenstvom se preživljajo tako rekoč že vse poklicne in ljubiteljske kulturne organizacije tudi v občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, predvsem pa tiste, ki dajejo več, kot je v opisu njihovih del in nalog.
Na ta način nastajajo tudi programi prireditev, s katerimi bomo počastili letošnji slovenski kulturni praznik. Ta praznik naj bi tokrat obeležili še posebej slovesno, saj je 8. februar po novem državni praznik, dela prost dan.
I. ZORAN

POTA
m s rn/
&
Sodba, vredna le deset tolarjev
Trgovki in peku po deset tolarjev kazni — Neuporabna živila in »začinjeni« mlinci — Novi zakon prinaša vsaj tristokrat višje kazni__
NOVO MESTO — Da zakoni in predpisi pri nas zamujajo veliko bolj kot vlaki in avtobusi v najhujših snežnih zametih, je že nič kolikokrat potrjeno spoznanje. V Sloveniji, denimo, še danes sodimo po zakonu, ki pravi, da je zdravje potrošnika vredno nič več in nič manj kot deset tolarjev. Na srečo so veljavi tega zakona naposled že šteti zadnji dnevi.
Sanitarni in tržni inšpektoiji UIS in torej tudi prekomerno obremenjena z
dežura	m
poročaj	!0
VLOM V MARKET — V noči na 8. januar je neznanec vlomil v Dolenjkin market na Cesti herojev v Novem mestu in odnesel več prehrambenih artiklov, brezalkoholne pijače in cigarete. Trgovci so oškodovani za prek 9.000 tolaijev.
OSUMLJENA TATVINE — 20-letna Milena H. iz Coklovca je utemeljeno osumljena, daje 6. januarja izkoristila odsotnost uslužbenke in iz skladišča občinskega odbora RK v Črnomlju zmaknila dve vreči testenin, vredni poldrugi tisočak.
ODNESEL ČEKE — 9. januarja med 19. in 21. uro je bilo vlomljeno v osebni avto Z 101, ki gaje Jožica Rogina iz Novega mesta parkirala pred gostiščem Loka. Nepridiprav ji je odnesel torbico z dokumenti, nekaj gotovine in čeki. Škode je za 10.000 tolarjev.
LASTNIK PRESENETIL VLOMILCA — 7. januarja dopoldne je neznanec vlomil v hišo Jožeta Kaferleta v Trebnjem in pridno stikal po prostorih. Odšel je praznih rok, kajti pregnal gaje lastnik.
KJE JE BAROMETER? — V noči na 10. januar je nekdo razbil izložbeno okno urarske delavnice Stanislava Kosa na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in odnesel medeninast barometer. Kos je oškodovan za 10 tisočakov.
OB HRANO IN PIJAČO — Franc Slapničar iz Straže je bil prve dni letošnjega leta ob nekaj hrane in pijače, katero mu je iz vikenda v Straški gori odnesel neznan vlomilec. Škode je za 20.000 tolarjev.
Novo mesto so lanskega maja obiskali prodajalno metliškega Mercatorja na Radoviči. Pregled je prinesel nekaj zanimivih ugotovitev, med drugim so imeli tega dne —bilje 29. maj — v prodaji petnajst 250-gramskih zavitkov margarine «Jutro«, kateri je rok uporabnosti potekel nekaj dni poprej, prav tako je bilo na policah 17 litrskih steklenic »polo-cole«, ki bi morale biti iz prodaje izločene že avgusta predlani; tudi jupiju je rok uporabe potekel že lanskega aprila, enako tridesetim vrečkam mletega cimeta. Mateja Dragovan, takrat poslovodkinja v prodajalni, je sodnikom skesano priznala svojo napako, pojasnila pa skupaj s predstavniki podjetja, da gre pač za klasičfio prodajalno z mešanim blagom, kjer je pred-glednost slabša, za nameček pa je Dra-govanova edina zaposlena v tej trgovini
IZGINILI TOLARJI IN MARKE — Še neznan storilec je 10. januarja vlomil v osebni avto, ki gaje Novomeš-čanka Olga Š. pustila pred Domom starejših občanov v Šmihelu. Nepridiprav je odnesel žensko torbico z dokumenti, 1.500 tolarji in 1.000 markami, tako da je skupne škode za okoli 50.000 SLT.
VLOM V VIKEND — Med 9. in 10. januarjem je bilo vlomljeno v vikend Stražana Jožeta Zajca v Stari gori. Z vlomilcem je odšlo nekaj hrane in pijače, skupne škode je za 15.000 tolarjev.
OSTAL BREZ JAKNE — Nekdo je 9. januarja brskal po garderobi SSTZU v Šmihelu in naposled odnesel zimsko moško jakno, s čimer je Mitjo K. iz Loke oškodoval za okroglih 3.000 tolarjev.
LAŽJA SKRINJA — Zadnje dni lanskega ali prve dni letošnjega leta je nekdo vlomil v vikend, ki ga imata No-vomeščana Ivan in Tilka Zoran na Ku-zarjevem Kalu. Inventura zamrzovalne skrinje je pokazala, da v njej manjka 6 kg govejega mesa; skupne škode je za
5.000	tolarjev.
vsakodnevnimi opravki. Vse to je senat pri izreku kazni štel za olajševalno okoliščino, enako tudi dosedanjo nekaznovanost, seveda pa na drugi strani ni mogel mimo dejstva, da je bilo ogroženo zdravje potrošnikov. Izrečena kazen je bila takšna, kot jo pač dopušča zakon, ki je za prekrške, storjene do lanskega julija, še veljal: metliški Mercator bo moral odšteti 500 tolarjev kazni, poslovodkinja Dragovanova po 10 (deset).
Na las enaka je bila kazen za peke Dolenjskih pekarn, katerim so inšpektorji očitali druge vrste nepravilnosti. V črnomaljski enoti so namreč spekli in nato 16.marca 1991 dobavili Dolenj-kini prodajalni kruha v Novem mestu 6 kilogramov mlincev, ki so bili onesnaženi z insektnimi zapredki in skupki zoglenele moke. Tako je nesporno pokazala analiza, ki jo je opravil novomeški Zavod za socialno medicino in higieno, čeprav so peki trdili, da je kaj takega nemogoče, češ da je postopek v proizvodnji tako dodelan, da do tega enostavno ne more priti. No, sodišče je imelo v rokah druge dokaze, v prvi vrsti nesporne rezultate analize — superana-lize v pekami začuda niso zahtevali — tako da so pekami prisodili 500 tolarjev kazni, pek Zdenko Fric, ki je v tistem času nadomeščal izmenovodjo in bil torej odgovoren za kršitev, pa se bo moral zavoljo kazni desetih tolarjev odreči jutranji kavi.
Tovrstnih sodnih nesmislov bo na srečo kmalu konec. Za vse take in podobne kršitve, storjene od lanskega julija naprej, velja nov zakon, katerega številke poznajo nekaj več ničel. Tako je nova kazen za pravno osebo, ki bo dala
Samostma
SLOVENIJA 1991
Nasilni gardist izgnan iz države
Za incident na metliškem mejnem prehodu si je Karlovčan Peter Ljubenko prislužil pogojni zapor in dveletni izgon iz Slovenije_
METLIKA — Debelijo se sodniške mape s takšnimi ali drugačnimi podvigi hrvaških gardistov, ki so dokaj česti obiskovalci slovenskih obmejnih krajev, pri tem pa pozabljajo onkraj meje pustiti orožje, objestnost in vročekrvnost. Enemu takih primerov smo bili 15. decembra lani priče v Metliki, dogodek je pred dnevi dobil še sodni epilog.
36-letni Peter Ljubenko je doma iz Karlovca, vojna mu je oblekla uniformo hrvaških oboroženih enot. Ko je 15. decembra končal svoje vsakodnevne vojaške obveznosti, se je odločil slabo voljo in nerazpoloženost utopiti v alkoholu. Pridno je popival do večera, nakar seje skupaj z znancem sklenil odpraviti v Metliko. Usedla sta se v avtomobil in, ne da bi ustavila, zapeljala čez mejno prehod. Na zavore sta pritisnila šele pred metliškim lokalom »Royal«. Nekaj minut zatem je na metliški postaji milice zazvonil telefon, možje postave so bili obveščeni, kako se v omenjenem lokalu nahaja več oboroženih hrvaških
Tatovi
praznijo prodajne police
Vse več prijav trgov-cev o tatvinah
NOVO MESTO — Tatvin po trgovinah je vse več, to pričajo tudi odkritja minulih dni.
Tako sta 22-letna Marinka K. in 31 -letna Sandra B., obe doma iz Potočne vasi, utemeljeno osumljeni, da sta 7. januarja ob 12.45 iz trgovine Standard konfekcije v Novem mestu odnesli več parov otroških hlač in tako trgovce oškodovali natanko za 3.013,00 tolaijev. Taista Marinka K. iz Potočne vasi pa je utemeljeno osumljena tudi, da je v Dolenjkinem marketu na Ljubljanski cesti v Novem mestu s prodajne police zmaknila zavitek kraške pancete ter salamo. Tokrat je trgovce oškodovala za 742 tolaijev.
7. januarja pa je še neznan storilec iz prodajalne s pleteninami na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu odnesel moški pulover in tako lastnico lokala Tatjano Zaletel) prikrajšal za 2.188 tolaijev.
pož
Do
gardistov. Poziv je bil razlog, da se je do «Royala« nemudoma odpravila policijska patrulja. Policisti so gardiste srečali, ko so se odpravljali domov, dogovorili so se, da gredo skupaj na postajo milice, kjer se bodo o vsem dogovorili. Vsi štir-
ZAŽGAL TRAVO, GOREL VINOGRAD
RAZBORE — V času med 7. in 11. januaijem je nekdo zažgal travo v Raz-borah pri Trebnjem, ogenj pa seje nato razširil v vinograd in sadovnjak Jožeta Matjaža iz Biča. Povzročena škoda na ožganem drevju in trtju je ocenjena na
30.000	tolaijev.
ZGORELO POL MILIJONA TOLARJEV
SEVNICA — 6. januarja je prišlo do ižara na stanovanjski hiši Antona ^oberška v Krajnih Brdih pri Sevnici. Ogenj je uničil podstrešje in ves inventar, tako da je škode kar za 500.000 tolaijev. Doslej znani rezultati opravljene preiskave govore o tem, da je ogenj zanetila dimna napeljava. Iz dimnika je namreč vodil kovinski odcep, ki se je pregrel in zanetil požar na lesenih delih podstrešja.
GORELA LOKOMOTIVA
SEVNICA — 8. januaija je zagorelo na lokomotivi, ki jo je na železniško postajo v Sevnico pripeljal vlakovodja Franc D. Slednji je odšel na malico, v tem času pa je prišlo do požara, ki seje razširil iz izpušne cevi. Strojevodja je ogenj sicer skušal pogasiti, toda požar se je tačas že razširil po lokomotivi. Pogasili so ga šele gasilci, povzročeno škodo pa so ocenili kar na 3 milijone tolaijev.
KJE JE MERCEDES?
CIRJE PRI RAKI — V noči na 9. november je iz nedograjene garaže v Cilju pri Raki izginil osebni avtomobil znamke Mercedes 200. Vozilo je svetlo sive metalne barve z registrsko oznako NM 165—335, vse do minulega četrtka pa je bilo last Draga Krošlja iz Cilja. Možakarje oškodovan vsaj za 2 milijona tolaijev.
v promet oporečna živila ali takšna s pretečenim rokom trajanja, med 45 in 450 tisočaki, enaka kazen velja, če bo kdo v proizvodnji ali predelavi uporabljal oporečna živila. S 30.000 do
300.000	tolarji pa bo kaznovano podjetje, ki bi dalo v promet živila, ki ne vsebujejo toliko hranljivih snovi, kot jih predpisuje zakon. Enako visoki so zneski kazni za tiste, ki bodo v nasprotju z zakonom reklamirali alkoholne pijače in tobačne izdelke. Kazni za odgovorne osebe, največkrat torej prodajalce in poslovodje, so praviloma desetkrat nižje, ali z drugimi besedami: za poprečni trgovčev žep kar spoštljivo visoke in vredne premisleka.
Se bomo potrošniki tako naposled znebili strahu pred nevarnostmi, ki prežijo s trgovskih polic, kot se bodo sodniki rdečice, ki jih je oblivala ob prebiranju nepojmljivih in že kar sramotno nizkih kazni?
B. BUDJA
V ponedeljek, 6. januaija, je velika množica Korošcev, med njimi pa tudi nekaj novih dolenjskih prijateljev, pospremila na zadnji poti Gorazda Škar-
je gardisti so se vsaj navidezno s tem strinjali in se zjugom in fičkom odpeljali proti postaji, le daje Ljubenko nenadoma zavil proti meji in jo hotel popihati. Za njim je krenil tudi metliški policist Branko Derganc in Karlovčana prijel ter privedel na postajo. Tam je bil sklenjen dogovor, da se skupaj vrnejo na mejo. Vozili karlovške registracije sta se na mejni prehod napotili v spremstvu dveh policijskih avtomobilov. Gardisti z izjemo Ljubenka so potem vstopili v prostore mejne milice, kjer je bil sprejet sklep, da se jim zaseže orožje, s katerim so prestopili mejo. Trije so se s tem strinjali, za Petra Ljubenka je bila ta zahteva očitno preveč. Pograbil je za bajonet in z njim dvakrat resno zamahnil nad Branka Derganca. Slednji je nenadni napad odbil in Petra razorožil, pri tem pa bil z bajonetom tudi laže ranjen. Ljubenko je moral zavoljo tega dogodka v pripor, kjer je ostal do 7. januaija letos, ko je bilo sojenje.
Sodni senat novomeškega sodišča je Petra Ljubenka, ki se je izgovaijal na vinjenost, pri tem pa incident obžaloval, obsodil na 4 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let, hkrati pa zanj izrekel še vzgojni ukrep izgona iz države Slovenije za dve leti. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
KOZOLEC POGOREL DO TAL
TOMAŽJA VAS — 9. januaija ob 17.30 je prišlo do požara na kozolcu v Tomažji vasi. Zakaj je nastal ogenj, še ni znano, zato pa je znana škoda: ocenili sojo kar na 600.000 tolaijev. Požarje namreč kozolec, velik 10 krat 15 metrov, za katerega skrbi Kranjčanka Antonija Hvasti, povsem upepelil.
OTROK
ZANETIL POŽAR
SELA PRI DRAGATUŠU — 12. januaija okoli 13.30 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 86-letnega Mihe Kocjana s Sel pri Dragatušu. Ogenj je zanetil 9-letm otrok, ko je z vžigalnikom zažigal slamo pod poslopjem, požar pa seje bliskovito razširil na celo pooslopje. Domačinom je uspelo rešiti živino in stroje, tako daje zgorelo le ostrešje, dvajset nakladalk seno in traktorske grablje. Škode je za 100.000 SLT, s požarom pa so opravili prostovoljni gasilci iz Dragatuša.
lovnika, miličnika kontrolorja na mejnem prehodu Vinica pri Črnomlju. Gorazdovo življenje je bilo kratko, rodil seje 12. decembra 1971 v Slovenj Gradcu, po končani osnovni šoli v Mežici pa je predlani končal še šolanje v ljubljanski kadetski šoli.
Modro miličniško uniformo je prvikrat oblekel kot uslužbenec postaje mejne milice Ljubelj, 8. oktobra lani pa je bil začasno premeščen na postajo mejne milice Metlika, točneje na mejni prehod Vinica. Hitro je spoznal navade in utrip Bele krajine, o tem priča število prijateljev, ki jih je imel, njegova priljubljenost. Gorazdovo bivanje onkraj Gorjancev seje iztekalo, bližal seje dan slovesa, vrnitve na Ljubelj. Toda Gorenjske ne bo nikoli več videl, vsega dva dni pred odhodom je mlado življenje utrnilo v kupu zverižene avtomobilske pločevine.
Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v spominu kot vesel, prijazen, korekten, pošten in delaven Korošec. Pred dnevi seje za zmeraj vrnil v svojo Mežico.
J. STEGNE
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	V noči na 9. januar je moralo topel dom zapustiti šest prebivalk kokošnjaka Jožeta Krena iz Potoka. Kdo je kokodajske zmotil med spanjem, ni znano, pač pa le to, daje njihova življenja policijsko poročilo ovrednotilo s tremi tisočaki.
•	Prejšnji teden je nekdo vlomil v vikend Novomeščana Jožeta Srovina v Rogovili pri Mimi Peči. Jože bo moral nekaj naslednjih planiranih obiskov zidanice zagotovo odpovedati, vsaj dotlej, dokler ne bo obnovil ukradenih zalog. Zidanico je namreč zapustilo vsaj 20 klobas, da konzerv in kave ne omenjamo.
•	Janez Galič iz Malenške vasi je
6.	januarja zjutraj zaman iskal kruh, klobase in meso. Ostal je brez zajtrka, kajti prek noči je neznano kam izpuhtelo kar 50 kilogramov mesnine, nekaj klobas in še dva kilograma kruha povrhu. Za razliko od nekaterih, ki jih nočna lakota kar v snu vodi iz postelje do hladilnika, Galič nima takšnih navad. Jedca gre torej iskati izven hiše.
•	Da so pa Dobu doma vlomilci, je znano. Čudi torej presenečenje ob odkritju, da je bilo 6.januarja popoldne vlomljeno v garderobno omarico v KPD Dob pri Mirni, od koder je izginilo 8.500 tolarjev. Nekdo je pač opravljal le svoj poklic, pri tem pa izkoristil tudi, sveže nabrane izkušnje.
Odlok je bil nezakonit
Tako je odločilo ustavno sodišče in odlok o prenehanju lastninske pravice na prostoru za šentjernejskim hipodromom razveljavilo
NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ — Da so postopki pred ustavnim sodiščem Slovenije v resnici dolgi, toda temeljiti, se je na svoji koži lahko prepričala tudi Jožefa Barič iz Šentjerneja. Že meseca maja 1988 je ustavno sodišče na njeno pobudo pričelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—2000, prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana Novega mesta za enako obdobje in občinskega odloka o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem kompleksni gradnji individualnih in vrstnih hiš ter objektov drobnega gospodarstva na prostoru za šentjernejskim hipodromom. Končni epilog postopka je bil znan šele te dni. Baričevi v tolažbo je spoznanje, da ji je ustavno sodišče v celoti pritegnilo.
Resda je skupščina občine Novo mesto najprej predlanskega februaija s sprejetjem sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega občinskega plana za obdobje 1986—2000 uskladila ta akt z republiškim zakonom o urejanju prostora in obveznimi prostorskimi izhodišči dolgoročnega plana Republike Slovenije in nato republiški zakonodaji ter izhodiščem zadnje dni predlanskega decembra podredila še srednjeročni družbeni plan, vendarle so na nekaj pozabili. Nezakonitosti dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana so bile tako odpravljene — to je navsezadnje lanskega maja potrdil tudi Izvršni svet skupščine Republike Slovenije — toda ostal je še sporni odlok o prenehanju lastninske pravice na območju za kompleksno gradnjo individualnih in vrstnih hiš ter objektov drobnega gospodarstva na prostoru za šentjernejskim hipodromom. Zanj je ustavno sodišče Slovenije minule dni zapisalo, kako je še zmeraj nezakonit, saj je bil sprejet na podlagi neusklajenih in torej nezakonitih dolgoročnih in srednjeročnih občinskih družbenih planov. Ustavno sodišče je zategadelj sporni 3.člen tega odloka razveljavilo.
B. B.
Poštar osumljen poneverb
28-letni Vlado O. naj bi civilne invalidnin^ spravljal v svoj žep — Ana Kodrič ob 70.000, Ana Zibert pa ob _______________54.000 tolarjev
KRŠKO — Policisti krške UNZ
imajo te dni veliko dela z nedavnim odkritjem poneverb, ki si jih je privoščil 28-letni pismonoša Vlado O. Slednji je zaenkrat osumljen dveh kaznivih dejanj, kaj lahko pa, da bo ta seznam kmalu še daljši.
Po doslej znanih rezultatih preiskave naj bi pismonoša Vlado, ki «po-kriva« Leskovec pri Krškem, oškodoval vsaj dve vaščanki, ki sta ostali brez civilne invalidnine. Tako naj bi si Vlado O. od nakazil za Ano Kodrič iz Velike vasi v času med lanskim marcem in novembrom prisvojil nič več in nič manj kot 70.000 tolaijev, medtem ko naj bi Ano Žibert iz Malega Podloga v mesecih med marcem in novembrom 1991 prikrajšal za
54.000	SLT.
Krški policisti ob tem naprošajo morebitne druge »žrtve« nepridiprava, ki za lani ugotavljajo podobne primanjkljaje, da se s primernimi potrdili ali drugimi papiiji oglasijo na Upravi za notranje zadeve v Krškem. Možje postave namreč sumijo, da
NASILNEŽI V HIŠI
ČATEŽ, RATJE — 8. januaija so trije neznanci stopili v stanovanjsko hišo Janeza Strnada iz Zagorice pri Čatežu in od lastnika zahtevali denar. Ker jim je ta zatijeval, da ga nima, so sami preiskali omare in premetali posteljo, nato pa odšli. Predrzneže še iščejo, enako kot tistega, kije 6. januaija dopoldne nepovabljen prišel v hišo 8(Metne Ivane Vovk z Ratja. Tudi od nje je teijal denar, slednjega in še nekaj drugih stvari je dobil šele, ko je ženski pričel groziti in jo celo tepsti. Na novomeški UNZ pravijo, da so storilcu že na sledi. Zagotovo pa sta primera dovolj resno opozorilo, naj bodo hišna vrata vselej zaklenjena in da se velja pred odprtjem vselej prepričati, kdo stoji pred vrati.
PEŠCU IZTRGAL DENARNICO
ČRNOMELJ — 30-letni Mujo Č. iz Črnomlja je utemeljeno osumljen, daje 4. januarja okoli 23. ure pri stanovanjskem bloku v Ulici heroja Starihe dohitel 49-letnega občana in mu iz žepa suknjiča iztrgal denarnico ter z njo zbežal v noč. Denarnico je potem, ko je iz nje pobral denar, odvrgel, lastnika pa oškodoval za 6.000 tolaijev.
ima Vlado O. na vesti še kak podoben greh.
S poneverbo pa seje lanskega novembra poskusil tudi 29-letni Darko C., komisionar v celjskem Merxu. Krški policisti ga dolžijo, da je lanskega novembra izročil Janezu Č. dva kartona viskijev različnih znamk, v dobavnico pa napisal, kako je oddal vsega dve steklenici. S tem dejanjem naj bi svojo firmo oškodoval za 6.000 tolaijev. Zoper Darka C. bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu, čaka pa ga tudi disciplinski postopek v Merxu.
Zakon in »dvojna« invalidnost
Ustavno sodišče ni pritegnilo Danetu Mižigoju _________iz Krškega
KRŠKO — Ali so členi pravil Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, sprejetih na občnem zboru leta 1989, še v skladu z ustavo in veljavnimi zakoni? Takšno vprašanje je na ustavno sodišče Slovenije pred meseci naslovil Dane Mižigoj iz Krškega, ki je trdil, da ni tako.
Mižigoj meni, da tisti člen pravil, ki pravi, kako lahko član sklada, ki je bil spoznan za invalida I. kategorije zavoljo bolezni ali nesreče izven dela, pridobi pravico do invalidske pokojnine sklada le, če je dopolnil čakalno dobo petih let, nasprotuje ustavnemu načelu enakosti občanov. Pravi namreč, da razlikovanje invalidnosti glede na to, ali je ta nastala zavoljo nesreče izven dela ali zavoljo nesreče na delu, ni dopustno.
Drugačnega mnenja je bilo ustavno sodišče. Na podlagi mednarodnih konvencij in priporočil ureja področje varstva pri delu več zakonov, med njimi tudi Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. In ker zakonodaja loči invalidnost, nastalo zavoljo nesreče na delu ali poklicne bolezni od invalidnosti, katere vzrok je bolezen ali nesreča izven dela, je sodišče Mižigojevo pobudo zavrnilo. Ustavno načelo enakosti občanov po spoznanjih sodnikov ni skregano s pravili sklada za vzajemno pomoč obrtnikov.
NEPREVIDNO JE PREHITEVAL TOVORNJAK — V četrtek, 9. januarja, 40 minut čez polnoč se je 31 -letni Peter Tadič iz Samatovcev peljal z osebnim avtomobilom jugo 45 po magistralni cesti med Ljubljano in Žagrebom od Dobruške vasi proti Otočcu. Pri Ruhni je dohitel tovornjak in ga jel prehitevati, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 37-lelni italijanski državljan Renato Malisani iz Udin. Slednji nesreče ni mogel preprečiti in vozili sta silovito čelno trčili, pri
čemer se je voznik Tadič hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialno škodo na zviti pločevini so ocenili na 500.000 tolaijev.
VLOM V HIŠO
KRŠKO — Neznani storilec je 6. januarja med 7. in 14.uro vlomil v stanovanjsko hišo Milana Tataloviča iz Pletenj pri Zdolah. Nepridiprav je lastniku odnesel videoplayer znamke Tactis, vreden vsaj 15 tisočakov.
Škof gori,
pravica
molči
Pred 40 leti so zagoreli plameni, ki so Novo mesto osvetlili z umazano svetlobo in ga očrnili v očeh vsega sveta. Na bršljinski železniški postaji je prišlo do poskusa linča škofa Antona Vovka. Ljudska domišljija je o tem dogodku spletla marsikaj, med drugim tudi, daje višja sila kaznovala udeležence, ker roka pravice tega ni storila. Pečati molka so zdaj razlomljeni, očividci so spregovorili, a dogajanje še vedno ni v celoti in v vsem pojasnjeno.
Nekaj pred koncem lanskega leta seje razvedelo, daje bila pred vrati stanovanja mlajšega slovenskega politika v Ljubljani vržena steklenica z vnetljivo tekočino. Požar, ki je ob tem nastal, je povzročil nekaj materialne škode, pa tudi burne debate o porajajočem se političnem terorizmu pri nas. Zgroženost nad tako možnostjo so še stopnjevale ugotovitve, da so bile šikaniranju in anonimnim grožnjam izpostavljene tudi mnoge druge javne osebnosti. Se plazi v to, vsega drugega hudega vajeno deželo sedaj še nova zlovešča senca?
Če se že plazi, nova ni, kajti sedem let po vojni, ob belem dnevu in na očeh organov javne varnosti, je bil na novomeški železniški postaji Bršljin najprej šika-niran in fizično napaden, nato zažgan, potem pa zopet zmerjan, pretepen in še drugače poniževan ljubljanski škof Anton Vovk. On sicer ni bil politična, pač pa visoka javna in cerkvena osebnost, in vest o dogodku je temu primerno bliskovito obšla svet. O motivih tega dejanja lahko samo ugibamo, podobno kot o sestrelitvi helikopteija evropskih opazovalcev nad Hrvaško te dni, kajti ozadje ni bilo nikoli raziskovano in pojasnjeno. Celo o tem, kaj se je zares dogajalo, je več različnih interpretacij, pač odvisno od tega, s katerega zornega kota je bila stvar gledana. Uradnih virov je malo in še ti so ubrani le na eno plat: prikazati vse skupaj kot spontano reakcijo tedaj na postaji slučajno zbranih oseb v trenutku, ko je izstopila z vlaka visoka cerkvena osebnost. Ta jih je spomnila na držo slovenske duhovščine med zadnjo vojno in ljudje so pobesneli, česar jim glede na prestano gorje s strani okupatorja in domačih izdajalcev ne gre zameriti. Domnevamo lahko, da bi tako uradno razlago dogodek dobil tudi, če bi se za napadenega škofa končal veliko bolj tragično, kakor pa se je.
»Ubij ga! Crkne naj!«
Neizpodbitno ugotovljena dejstva go-v°re, da se je ljubljanski škof Anton Vovk v nedeljo, 20. januarja 1952, ob šestih zjutraj z vlakom odpravil v Novo mesto, da bi se v Stopičah udeležil blagoslova novih cerkvenih orgel. Na poti sta ga spremljala še stolni dekan dr. Franc Kimavec in župnik iz Mengša Franc Čampa. Ko so nekaj pred deveto zjutraj izstopili na novomeški železniški Postaji in se čez peron odpravili proti iz-hodu, jih je pričakala večja skupina razburjenih ljudi, jih ustavila in prisilila k Povratku v vagon. Ob vračanju in potem še v vagonu je bil škof polit z benci-nom in zažgan. Zagorel je plašč, ki gaje
škof s pomočjo prisotnih še kar hitro slekel in pogasil ogenj, pri čemer pa je dobil opekline po glavi in zlasti po vratu, kjer seje vnel celuloidni ovratnik, kar bi bilo lahko še posebej nevarno. Množica je tudi po tem dejanju ostala na peronu. Enkrat je zvlekla škofa s spremljevalci v čakalnico, potem spet v vagon, kjer je dobil prvič zdravniško pomoč. Od tam ga je spet spremljala do rešilnega avtomobila, kateremu je preprečila, da bi poškodovanca odpeljal v bolnišnico, nato pa do vagona vlaka, kije nekaj po trinajsti uri škofa končno le odpeljal nazaj v Ljubljano.
V letošnjem Mohorjevem koledarju so objavljeni nekateri spisi iz nadškofijskega arhiva, ki s svoje plati osvetljujejo dogodek. Tam piše, da seje napad pričel pravzaprav že v tunelu pred Mimo Pečjo, ko je neznanec v temi, ki je nastala, pljusknil po cerkvenih dostojanstvenikih v kupeju tekočino neprijetnega vonja. Ob izstopu na novomeški postaji jih je grobo ustavila skupina kakih 40 do 50 mladih ljudi.
»...Nato so na škofa navalili in ga potiskali nazaj proti vlaku; nekdo gaje tako sunil, da seje neka ženska zaradi tega sunka močno zaletela v železni steber, ki na pločniku podpira streho. Na škofovo zahtevo: »Če sem kaj storil, me izročite oblasti!« je podivjana množica med divjim kričanjem in zmerjanjem in najbolj ogabnimi psovkami začela v škofa brizgati črnilo in ga obmetavati s snežnimi kepami. Ko se je škof vrnil v vagon, je množica vdrla za njim. Med kriki 'Ubij ga! Crkne naj!’ gaje nekdo iz steklenice polil z bencinom in zažgal. Nenadoma je škof stal v močnem, plapolajočem ognju, dvigajočem se čez glavo. Bil je na srečo toliko prisoten, daje sam svojo gorečo suknjo vrgel s sebe na tla, kjer je gorela naprej...«
Ta dramatični zapis je odlomek iz prijave, ki joje državnemu in republiškemu javnemu tožilstvu poslal škofijski ordinariat štiri dni po dogodku. Prijava je skupaj z nekaterimi dopisi, ki so kot odmevi na dogodek prihajali v ljubljansko škofijo, objavljena v Mohorjevem koledarju pod naslovom Zažig in poskus umora škofa Vovka. Naslov pove točno tisto, kar je v »spontanih demonstracijah« — tako, bomo videli pozneje, je bilo dogajanje uradno sodno definirano — videla tujina in tako je nanje tudi reagirala. Pravijo, da je postala zadeva neprijetna celo za predsednika Tita.
»Vžig iz neznanih vzrokov«
Že zaradi pritiskov svetovne javnosti in temu sledečih direktiv s političnega vrha, je bilo treba dati dogodku tudi
(3
sodni epilog. Krivec, kot gaje našlo sodišče, je bil le eden. To je bil devetintridesetletni Avgust Mežnaršič, cestni nadzornik, ki je «...ob priliki spontanih demonstracij pred vagonom poškropil z bencinom po hrbtu plašča oškodovanega Vovka Antona, nato pa, ko seje neposredno za tem Vovk Anton umaknil v vagon, odšel skupno z drugimi ljudmi za njim, kjer ga je ponovno poškropil z bencinom, vsled česar seje iz neugotovljenih vzrokov vnel oškodovančev plašč ter ovratnik iz celuloida, pri tem pa so ga organi LM takoj slekli in v trenutku pogasili ogenj, poškodovanemu Vovku Antonu pa so bile prizadejane opekline po vratu in na obrazu...«
Tako se glasi odlomek iz sodbe proti Avgustu Mežnaršiču, kije bil s tem obsojen na deset dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodba je bila izrečena 14. februarja, v njej pa je upoštevano kot olajševalna okoliščina tudi, daje »...obtoženec zanikal, da bi zažgal bencin, ker ni imel pri sebi nikakih žveplenk. Nadalje je obtoženec zanikal, daje polil oškodovanca z namenom, da bi ga kdo zažgal, marveč le zato, ker je imel pri sebi le to sredstvo, s katerim je hotel pokazati svojo jezo in sovraštvo do oškodovanca.«
Se istega dne, 20. januarja, zvečer so o dogajanju na novomeški postaji zvedeli v številnih slovenskih domovih, saj je o tem poročal radio Glas Amerike. O ognju je poročal tudi Dolenjski list, kije izšel 25. januarja. Pisal je o plamenih, ki so zajeli seno kmeta Jožeta Stupice iz Žužemberka. Neprevidni kmet je kar na štedilniku sušil semensko deteljo. O škofu v plamenih niti besede. Je pa zato izšel 22. februarja, dober teden po izrečeni sodbi, skoraj celostranski žolčen napad na duhovščino in njeno vlogo med drugo svetovno vojno in ugotovitev, da sije pač zato sama kriva, če pride do napadov nanjo, kaj pa se poskuša neopaženo prevažati naokoli, celo v kupejih drugega razreda, da bi preslepila ljudske množice. Teh pač ni moč preslepiti in zato je bilo, kot je bilo.
Udeleženci »spontanih demonstracij« na novomeški postaji so bili v Novem mestu in okolici povečini poznani. Za njihovimi hrbti seje marsikaj šušljalo, a ker so uživali zaslombo oblasti, jim ni bilo nikoli treba pojasnjevati okoliščin, ki so jih pripeljale do tega, da so se znašli takrat na železniški postaji in da so ravnali tako, kot so. Marsikaj je dalo slutiti, da sta bila organizacijska centra v tekstilni tovarni Novoteks in med železničarji, kako visoko so vodile niti, pa lahko le slutimo. Ljudska domišljija je z leti marsikaj dodala, pa tudi pozorno spremljala življenjsko pot sodelujočih, ki seje mnogim že končala. In dostikrat je sledila skoraj neizbežna sodba: »Vidite, zato je tako končal, ker je bil zraven!«
Zgodba o prstanu
Nekaj očividcev, ki znajo s svoje plati opisati dogajanje, pa še živi. Upokojenec Jože Strajnar, kije bil takrat, devetnajstletnik, v službi kot premikač na postaji, pripoveduje: »Že zjutraj sem mi je v restavraciji zdelo čudno. Nedelja, pa toliko ljudi za šankom! Pili so, na da bi plačevali. Jaz naj bi ljubljančanu odklopil lokomotivo, ko sem zaslišal klice. Po-
gledal sem in videl škofa. Takoj sem ga spoznal, ker je bil tako visok. Ustavili so ga, nekdo mu je strgal križ, ki mu je visel okoli vratu, da je padel med rešetke za čiščenje čevljev. Hkrati gaje obrnil nazaj in ga nekajkrat brcnil. Potem so ga gnali nazaj. Vanj so metali kepe snega, eden celo jajca, eden pa gaje polival. Nisem si mogel misliti, da bi bil tisto bencin, mislil sem, da se norčuje z blagoslavljanjem. Jaz sem tačas zračil vagone. Ravno ko sem prišel do tistega, v katerem je bil škofje v njem zagorelo. Videl sem plamene na škofu in dva, ki sta udarjala po njem, da bi pogasila. Potem si je škof slekel suknjo in jo vrgel na tla. Policaja ni bilo takrat v vagonu. Če pravijo, da so oni pogasili ogenj, je to laž. Se tista dva, ki sta bila tam, si nista upala ali nista hotela storiti ničasar. Porivali soju, eden ju je celo brcal.«
Ožganega škofa so potem odpeljali v čakalnico, kjer so se na različne načine znašali nad njim, tačas pa je Jože obrnil vlak. Ko je prišel zopet k čakalnici, je škof prosil, če bi mu prinesli plašč, češ da je v njem posebej dragocen prstan. Jože je skupaj z miličnikom odšel ponj v vagon. Tam je miličnik plašč preiskal, toda prstana v njem ni bilo.
Zgodbo o škofovskem prstanu nadaljuje Alojz Saje, sedaj kmet s Hudega, takrat fantič z Boršta pri Prečni. Vračal seje od devete maše, ko je v bližini postaje zaslišal vpitje in se prikradel zraven. Slišal je, kako so ljudje vpili, da ne pustijo škofa odpeljati z rešilcem. »Peš naj gre, tako kot smo mi v partizanih hodili peš!« so vpili. Pozneje, ko so škofa spet odpeljali v vagon, se je iz množice nanj in na miličnika, ki sta ga spremljala, usul cel plaz snežnih kep. Alojz je sledil množici, katere pozornost pa se je čez nekaj časa usmerila k mlademu Novomeščanu Petru Plaperju, ki je očitno prišel iz mesta s sporočilom za škofa. Zapodila seje za njim, in medtem ko je Alojz tekel skozi železniške tire, se je nekaj med njimi zasvetilo. Sklonil seje, hitro pobral svetlikajoči se predmet in ga spustil v žep. Šele doma ga je vzel iz žepa in pogledal, kaj je. Videl je, daje pravi zaklad — starodavni škofovski zlati prstan z dragim kamnom. Zgodbo je drugi dan zaupal bratu Antonu, kije v Bršljinu delal kot krojač. Ta je prstan odnesel takratnemu kapiteljskemu proštu Štruklju, ki ga je poslal naprej v Ljubljano.
Vstopili so že v Stični
Ana Kastelic, sedaj žena Antona Sajeta, seje tedaj peljala iz Ljubljane z istim
vlakom kot škof. Med postankom v Stični, kjer je bilo takrat križanje dolenjskih vlakov, je opazila, daje vstopilo več oseb iz Novega mesta. Takrat še ni vedela, da se v sosednjem vagonu pelje škof. Šele v Mirni Peči je prišla v njen vagon neka znanka in povedala, da so nekaj vrgli na škofa. Na postaji v Novem mestu je videla prerivanje in možakarja, ki je polival škofa iz pivske steklenice. Ni pa videla tistega, ki je bil pozneje obsojen. Tudi Anton, ki jo je na postaji čakal, je vse videl. Ana je takrat stanovala nad železniško restavracijo. Pozneje soji natakarice povedale, da sojih že pred četrto uro budili možje, ki so se s četrtim vlakom odpravili proti Ljubljani, zato da so jim dale pijačo. Bili so to tisti, ki so v Stični prestopili nazaj za Novo mesto.
Dogodkov se spominja tudi Slava Tomljanovič iz Bršljina. Tedaj je šla od devete maše, ko je v bližini restavracije zagledala kombi, h kateremu so peljali visokega, zelo izčrpanega možakarja. Dva sta ga podpirala, za njimi pa je drla množica, vpila, zmerjala im metala sneg. Ni se upala ustaviti in vprašati, za kaj gre, ko pa je prišla drugi dan v Novoteks v službo, je slišala dva sodelavca, ki sta se v pisarni takole pogovarjala: »Ti, tega pa ni niste lepo naredili. Radio je že zvečer poročal, da ste zažgali škofa.« Drugi pa seje zasmejal rekoč: »Eh, ti tako praviš zato, ker si pobožen.«
Tudi Vera, žena Jožeta Strajnarja, ki je tedaj delala v Lipu, takratni gozdni upravi, se spominja, kako je šef že drugi dan po dogodku sklical vse uslužbence in jim zabičal, da ne bodo kje govorili, češ kako je bilo karkoli v zvezi s škofom organizirano. Pa je ena od uslužbenk, ki je imela bolj oster jezik, rekla: »Če bi ne bilo, ne bi tako izpadlo.« To svojo jezi-kavost je kmalu plačala z izgubo službe.
Toliko na kratko o izpovedih nekaterih očividcev. Lahko bi navedli tudi imena neposredno udeleženih, mrtvih in še živih. Lahko bi morda celo dobili pričevanje katerega od njih. Pa pustimo to. Zaradi njih samih, zlasti pa zaradi njihovih najbližjih. Izbrskali smo to zgodbo, sramotno za Novo mesto in Dolenjsko, zato, ker na straneh tega časopisa tako še ni bila opisana. Kot nekakšen dolg do preteklosti. Kdo so bili pravi načrtovalci in kakšen je bil pravi motiv dogodka, pa verjetno tako ali tako ne bomo nikoli izvedeli, čeprav izpovedi nedvomno potr-jujejjo, da je bila celotna akcija dobro organizirana.
TONE JAKŠE
Jože Strajnar
Slava Tomljanovič
Alojz Saje
Ana Saje
priloga dolenjskega lista
FOTO: T. JAKŠE
Skrite solze nemočnih
Kaj se dogaja med štirimi stenami nekaterih domov, daje žalost v otroških očeh in so solze na licu? Najbolj nemočne žrtve nasilja so otroci. Žalostna zgodba o uničenem otroštvu
Vsako otroštvo je nekaj edinstvenega, neponovljivega, nekaj, kar se nam globoko vtisne v spomin. Vse naše nadaljnje življenje gradimo na doživetjih iz otroštva, tudi na neprijetnih. Starši so tisti, ki lahko dajo otroku najboljšo popotnico za v širni svet življenja. Otroci, ki za štirimi stenami preživljajo le pekel, nimajo prave popotnice in teh je veliko, preveč. Mnogi med njimi tega nikoli nikomur ne zaupajo, težko breme nosijo v sebi.
Živimo v času udobja in blagostanja in skorajda ni stvari, ki si je ne bi mogli prvoščiti, še vedno pa imamo na stotine tako ali drugače trpinčenih otrok. Gmotnemu vidiku življenja se posvečamo
bolj kot lastnim potomcem. Celo na poklic, ki ga bomo v življenju opravljali, se pripravljamo po 20 let, niti malo pa ne na življenje v dvoje in na prihod otrok.
Trpinčenje otrok pozna celotna zgodovina človeštva, šele v zadnjem času pa temu namenjamo večjo pozornost. Dejstvo je, da so dosedanji vzgojni sistemi dovoljevali določeno nasilje pri vzgoji otrok. Vsaka kultura je imela svojo definicijo otroka, iz katere so izhajale njegove pravice in dolžnosti. V krščansko-judovski civilizaciji je po-udaijeno, da otrok ni osebnost in da gaje potrebno
oklesati in izbrusiti v strogih postopkih vzgoje. Le tako lahko postane osebnost. Razsvetljenstvo je bilo prvo, kije trdilo, daje otrok nežen in občutljiv, družba pa pokvaijena in ga frustrira. V18. stoletju so v razvitejših delih Evrope začeli razmišljati o novem konceptu otroštva. Končno so priznali, da je otrok bitje z nekaterimi posebnimi lastnostmi. Tako, kot seje počasi razvijal drugačen odnos do otroka nasploh, je tudi fizično trpinčenje otrok, kot najbolj opazna oblika trpinčenja, pri raziskovalcih začelo vzbujati zanimanje. Ob koncu 19. stoletja so se začela pojavljati prva obsojanja nasilja nad otrokom, dejansko pa smo temu pojavu začeli posvečati večjo pozornost šele v zadnjih dvajsetih letih, pri nas šele v zadnjih nekaj letih. Najpomembnejšo vlogo pri odkrivanju tega pojava so imeli zdravniki, kasneje tudi šole in vrtci.
Prvi javni proces zaradi zlorabe otroka je bil v ZDA leta 1874. Krušni starši so otroka stradali in ga pretepali, sodišču pa jih je prijavilo društvo proti mučenju živali, češ saj tudi otrok spada po biološki plati v živalski svet.
Leta 1981 je Mednarodni stalni komite za trpinčenje otrok, ki dela v okviru mednarodne zveze za dobrobit otroka, predlagal, naj bi v trpinčenje otrok spadale naslednje oblike: fizično nasilje zoper otroka znotraj družine, zanemaijanje otroka znotraj družine, spolne zlorabe znotraj družine, psihološko oz. emocionalno zlorabljanje otroka znotraj družine, institucionalno trpinčenje (šole, vrtci,..), zlorabljanje otrok izven družine, zloraba s prostitucijo, zloraba otroškega dela. Sedaj, ko pred nami divja vojna vidimo, da so nedolžne žrtve teh norij tudi otroci. Tudi to je trpinčenje in zlorabljanje otrok, v mnogih pogledih še bolj kruto.
Najmlajši so najbolj ogroženi
V Sloveniji nimamo poglobljenih raziskav o trpinčenju otrok. Do celotnega pregleda ne moremo priti niti z najboljšo raziskavo, kajti ugotovljeni podatki so le delni, pravzaprav jih sestavlajo sodne statistike in statistike organov družbenega nadzorstva. Zve se le za najhujše primere trpinčenja.
Nekatere študije so pokazale, da so imele družine s trpinčenimi otroki večje število otrok kot povprečne, prav tako so ugotovili, da do trpinčenja otrok prihaja v družinah, kjer je že tako visoka stopnja nasilnosti ali sovražnosti. Pokazalo se je tudi, da trpinčenju premnogokrt botruje alkoholizem ali uživanje mamil. V številnih primerih pride do trpinčenja, ker otrok ni izpolnil pričakovanj staršev ali ni mogel zadovoljiti njihovih potreb.
naše korenine



S#


fl"'-

Kil
si

Vrhoški Miha, mojster za vse
Malo je še kmečkih domačij na Slovenskem, kjer bi se ob vratih na steni pred hlevom ponosno bleščala dva uporabna komata. Ponavadi je tako, da je konjska oprava že našla pot v razkošne vikende kot posebne vrste okrasek in spomin na stare čase. Toda pri Vriskovih v Ravnah pri Zdolah ali pri »Vriski na Vrhi« ali pri Vrhoških, kakor tudi pravijo tej ponosni kmetiji, ki kraljuje visoko sredi slikovitih vinogradov in sadovnjakov nekje med Zdolami in Pečicami, sta komata često uporabljena in dobro vzdrževana in tako bo zagotovo še naprej najmanj toliko časa, kolikor bo tukaj živel stari Miha Vrisk, kmečka korenina pri sedeminosemdesetih. V njegovem srcu je ljubezen do konj prav tako živa, kot sta živa kobila Liska in žrebec, kiji dela družbo v hlevu.
»Vse konje, kolikor sem jih imel do sedaj, sem imel zares rad. Če ni pri meni peljal, ni pri nikomer. Konja je treba z besedo in prigovarjanjem |
prištimati k delu, ne pa s palico. Konj pozna človeka in hitro razume, kaj hoče, le govoriti ne zna,« pravi Miha V risk. To so besede starega furmana, ki jih je treba vzeti na znanje. Konje so imeli že na Mihovem domu v Ledini vasi pri Sevnici. Od tod, kjer je Miha sedaj doma, so včasih kupovali vino. Tako je Miha tudi spoznal svojo poznejšo ženo Ano in se priženil v ta vinorodni kraj. Takrat sta bila pri hiši še dva junčka, ki ju je Miha ugodno zamenjal za par konj, voz in še dva komata povrhu. To je bil kapital, s katerim je potem rešil kmetijo, kajti med prvo svetovno vojno in po njej je zabredla v hude dolgove. Gospodarja Franceta, Aninega očeta, je cesar poslal na rusko fronto, tam je bil ujet in ni ga bilo domov celih šest let in pol. Tistemu, ki ve, kaj se pravi obdelovati en hektar vinograda, kije edini držal kmetijo pokonci, je tudi jasno, kako je Francetova žena, ki ves čas ni vedela, če je mož še živ, zabredla v dolgove. K sreči je domačija ostala kolikor toliko skupaj. Ko je Miha prišel sem gor, mu je bilo takoj jasno, da bo le s furanjem lahko kaj zaslužil. To je delal tako zavzeto, da je bila kmetija kmalu prosta dolgov. Pa ne samo to, na njej je bilo kmalu toliko drobiža, daje bilo pridnih rok vsepovsodi dovolj. Ani in Mihi se je namreč rodilo kar dvanajst otrok.
»Deset vojakov in dve deklini je dal bog,« pravi Miha v šali. Dvanajst je lepo ljudsko število. V družini, iz katere izhaja Miha, je bilo sedem otrok. Tudi to je lepo ljudsko število. Naslednje lepo ljudsko število se je v Vriskovem sorodstvu pojavilo pred kratkim, saj je Miha postal pradedek trojči-
cam, Martini, Alenki in Juditi. Vsega skupaj je iz Aninega in Mihovega zakona dvanajst otrok, devetnajst vnukov in enajst pravnukov.
Otroci z Vriskovega Vrha so se razkropili blizu in daleč po svetu. Daleč so se podali Miha, kije kot upokojen oficir ostal v Beogradu, Jože, Janez in Pavel, ki si služijo kruh v Nemčiji, najdlje pa je zaneslo Petra, kije leta 1955 pobegnil čez mejo in odšel naprej v Kanado, nato pa skrivnostno utihnil. Najbližje je ostal deseti otrok Silvester, kije na domačiji nasledil očeta. Ljudska pripovedka o desetem bratu torej tokrat ne velja, zato pri Vriskovih še vedno upajo, da se bo tudi Peter, tisti zares izgubljeni, iz Kanade še oglasil.
Miha Vrisk pri sedeminosemdesetih letih sam seveda ne vprega več konj. Svetuje pa, kako jih je treba negovati in podkovati, saj kovačev tudi v širši okolici ni več. Sam se loti tudi popravila komatov, kar je bilo včasih zahtevno obrtniško opravilo. Tudi sicer je Miha kmečki gospodar starega kova, tak, ki zna prijeti v roke vse in mu marsikaj tudi uspe. Izdeluje razne vrste toporišč, omela, plete košare, koše, največ za domačo rabo pa tudi za dobre znance. Sam izdeluje tudi lesene grablje, za katere še posebej skrbno izbira primeren les: čeljusti morajo biti iz bukovine ali orehovine, ročaj leskov, zobje drenovi, locni pa iz »svibune«. Ob delu posluša radio. Kraji, kjer divja vojna Hrvaškem, so mu živo pred očmi, saj jih je v mladosti vse dobro poznal. »Nisem se jokal za prvo Jugoslavijo, še manj se bom za to,« pravi Miha, čeprav so nove razmere postavile nove pregrade, za katerimi je ostal tudi eden od sinov. Ko odloži delo, se Miha rad posveti branju. Brez očal mu gre to opravilo, da bi mu tudi veliko mlajši lahko zavidali.
Na furmanskem deluje Miha doživel marsikaj. Tudi ponižanja takoj po vojni, ko so ga pošiljali na obvezna dela sem in tja. »Le malo sem bil doma, zato je nad domom in nad otroki imela komando žena. Dobro jih je vzgojila,« je zadovoljen. Ko se Miha vsako nedeljo, tako kot že od rane mladosti, podaja k farni cerkvi, postoji tudi ob grobu svoje žene Ane. Na nagrobnik so otroci dali vklesati besede zjasnim sporočilom: »Kakor si nas ljubila ti, tako se bomo med sabo ljubili mi.«
T. JAKŠE
Največ kaznivih dejanj trpinčenja so zabeležili v družinah, kjer je imel osumljenec samo osnovnošolsko izobrazbo, vendar pa to ni pravilo. Pogosto prihaja do zlorabe otrok tudi v družinah intelektualcev, vendar gre v teh primerih pretežno za psihično trpinčenje, ki ga znajo starši dobro prikrivati.
Najbolj ogroženi so otroci, stari od tri mesece do tri leta, ker zaradi svoje nebogljenosti starše najbolj obremenjujejo. Med trpinčenimi je največ dečkov, mogoče je tega kriv naš vrednostni sistem, ki bolj podpira kaznovanje otrok moškega spola. Med žrtvami spolnega nasiljaj med 14. in 17. letom, pa prevladujejo dekleta. Še posebej so izpostavljeni fizičnemu nasilju deformirani dojenčki, nedonošenčki, dvojčki, nezakonski otroci ipd.
Zelo malo primerov trpinčenja prodre na dan. Še manj jih pride v obliki ovadbe na sodišče, med temi pa jih še med sodno obravnavo lOdo 15 odst. tožilec izloči, ker osumljencem v teh primerih po zakonu ni mogoče dokazati krivde. Kazni za ta dejanja niso velike, saj se običajno najde cel kup olajševalnih okoliščin za storilca. Šole, zdravstveni delavci, vzgojno-varstvene ustanove in centri za socialno delo prijavijo le 6 odst. vseh prijavljenih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, 55 odst. jih odkrije kriminalistična služba in policija.
Vračajo se nazaj v svoj dom
Vsakdo, ki otroka trpinči, je bolnik. Trpinčenje otrok izhaja iz frustracij, pritiskov in nakopičenih težav, ki nastajajo iz najrazličnejših prikrajšanj, ki jih povzročata revščina in spremljajoči pojavi, kot so velika naseljenost, slaba stanovanja, veliko število otrok, nezaposlenost ali prezaposlenost. Vendar revščina sama po sebi še ni vzrok trpinčenja otrok. Danes je najpogostejša oblika trpinčenja otrok osamljenost.Otroci so prepuščeni sami sebi, starši jim v zameno za svojo odsotnost nudijo obutev, obleko in igrače. Problemi pa se kopičijo in nekega dne izbruhnejo.
Potrjeno je npr., da nasilje poraja nasilje. Skoraj pravilo je, da se trpinčenja otrok pojavljajo iz generacije v generacijo. Ta gordijski vozel je treba nekje presekati. Se pred leti so uporabljali za to nasilne metode. Staršem, ki so trpinčili svoje otroke, sojih na silo odvzeli in dali v rejništvo. A otroci so se kasneje vračali v svoj dom. Še tako slab, je edini pravi dom. Danes tega ni več. Otroka začasno odvzamejo le v soglasju s starši, ga dajo v rejništvo, tačas pa poskušajo družino pozdraviti. Tudi bolj poglobljeno in tenkočutno obravnavajo otrokove pravice, kot tudi pravice staršev. Vsako potezo dobro premislijo. Zavedajo se, da z napačno odločitvijo lahko naredijo nepopravljivo škodo otroku ali staršem. Najhujše trpljenje otrok pride na dan takrat, ko se skorajda ne da več pomagati. Pri odkrivanju trpinčenja otrok bi morale biti aktivnejše šole in vrtci, vendar tudi to še ne bi bilo dovolj. Mi vsi kot družba bi morali imeti drugačen odnos do trpinčenja, ne pa da zvračamo te probleme le na nekatere, ki se s tem ukvarjajo poklicno. Grozodejstva se dogajajo med nami vsak dan in vsi se delamo, kot da jih ne vidimo. Tudi Maijetkina zgodba je ena od njih, kijih poznamo, pa...
JOŽICA DORN1Ž
Marjetkina
zgodba
Marjetka bo stara sedemnajst let, že dobro leto hodi v službo. Zaposlena je v eni izmed dolenjskih tovarn. Vsak popoldan jo doma čakata brat in sestra. Oba še hodita v osnovno šolo. Živijo v vasici, odmaknjeni od mesta.
Pri Marjetki doma je bilo pogosto kaj narobe. Mama in zatem še oče sta naredila samomor in Marjetka je morala prevzeti odgovornost za mlajšega brata in sestro. Socialno skrbstvo ji je to le s težavo dovolilo, a Marjetka zatrjuje, daje najhujši pekel že za njimi. Grenki spomini pa so ostali.
»Ko sem bila še zelo majhna, je oče hodil v službo. Ker jo je čez čas pustil, seje zaposlila mama. Oče ji je pobiral denar in se zapijal. Mamo je vse to zelo jezilo, začeli so se prepiri in pretepi. Tudi mama je začela segati po pijači. Z nami je živela tudi stara mama, in ker je bila že slabotna, doma pa imamo nekaj zemlje in živino, za katero sama ni mogla več skrbeti, je mama ostala doma. Kadar sta bila oba trezna smo se imeli lepo, bilo pa je premnogo dni, ko je oče pretepal mamico, otroci pa smo se skrivali okoli hišnih vogalov.
Minili sta že dve leti od tega, kar je umrla mamica. Takrat sem hodila v osmi razred. Vse breme gospodinjenja je padlo name. Sicer to zame ni bilo nič novega, saj sem vse to delala že prej, ker je bila mama pogosto pijana in ni postorila niti najnujnejšega. Leto po njeni smrti je bil oče z nami še kar prijazen, nato pa nasje začel vse pogosteje pretepati, predvsem mene. Po osemletki sem si želela vpisati se v srednjo šolo, vendar meje oče prisilil, da sem se zaposlila. Toda plače nisem smela obdržati zase, vsak mesec sem mu jo morala izročiti in ga potem prositi za denar. Če sem se mu kaj upirala, meje pretepel.
To so bili za nas najtežji časi. Večkrat nam je govoril, da bo odšel za mamico, v žepu je nosil strup, z bratom sva mu ga dvakrat vzela, vendar ga je zahteval nazaj. Pretil nama je s pretepom. Nekega dne je strup popil.
Umrl je spomladi. Od takrat naprej živimo sami, ker pa še nisem polnoletna, mi je socialno skrbstvo dodelilo skrbnico, bližnjo sosedo. Zgodi se, da včasih pride kaj težkega, toda to še zdaleč ni tako hudo, kot je bilo takrat, ko smo se vsak dan bali pretepanja.
Vso denarno pomoč, ki sem jo dobila ob očetovi smrti, sem poskušala pametno naložiti, kupila sem topli pod, štedilnik, oblačila za brata in sestro, nekaj pa sem dala na vezano vlogo, ker bi rada popravila hišo in dogradila še nekaj prostorov.
Nekaj pa zagotovo vem: nikoli ne bom ravnala z otroki tako, kot so moji starši z nami, preveč sem pretrpela, da bi lahko kdaj pozabila.«
TRDOROCKERSKI GOTSCHEE - Skupina Gottschee iz Kočevja deluje od leta 1986 in je zaenkrat edini bend s tega konca Slovenije, ki seje znašel v tako imenovanih alternativnih oziroma undergroundovskih vodah. Na začetku so igrali soliden punkovski rock, s katerim pa verjetno zaradi zastarelosti kljub številnim koncertom širom po Sloveniji niso naleteli na večji odmev. Po nekaj kadrovskih spremembah jim je leta 1990 končno le uspelo izdati ploščo Malo resnice pri mariborskem Front rocku. Lahko rečem, daje to zelo dober izdelek. Po izidu plošče so imeli veliko koncertov po vsej Sloveniji, udeležili so se tudi YURM-a, zagrebške prireditve, kije podobna ljubljanskemu Novemu rocku v Križankah. Fantje pravijo, da so in da bodo še naprej usmerjeni v trdorockerski slog, saj jim je ta smer v velik užitek.
BOJAN NAGELJ
priloga dolenjskega lista
POSLEJ DENARNA IN KNJIŽNA NAGRADA
Da boste se boste s še večjim veseljem spopadali s trdimi orehi naše vsakotedenske nagradne križanke, bomo poslej izmed reševalcev izžrebali dva dobitnika nagrad, ena nagrada bo denarna, in sicer 1.000 tolarjev, ena pa kot doslej knjižna.
Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 27. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2.
pr; r	PfiSEMmEV	PrSji
1 • i a	TiKTnJimK:	IH
i		
Vse, kar pride, pride od sanj in hrepenenja.
JOŽE ŠMIT Država mnogih narodov še nikoli in nikomur ni prinesla složnega in srečnega življenja
BORISLA V M. MIHIZ Partijsko enoumje je pokopalo samega sebe.
VID PEČJAK
Učenje zahteva napor, zbranost, vztrajnost, kritičnega duha, razglabljanje ne pa zabavo.
NEJL POSTMAN Narodi, pri katerih so plenumi in kongresi zgodovinske prelomnice pravzaprav nimajo zgodovine
BOŽIDAR JAKŠE Obstajajo dejstva ki jih sicer ne poznamo, pa vplivajo na naše življenje in to tem bolj, čim bolj so nezavedna
CARL G. JUNG V idejo verjameš samo, če verjameš človeku, ki jo predstavlja
CVETKO ZAGORSKI
Vselej govorimo največ o tistem, česar najmanj imamo.
ANTON TRSTENJAK
nagiodno križanka ©
DL
ZVUAČA
ČLOVEKOVA
OKONČINA
SVETNIŠKA
PODOBA
- EUGENE ONEILL
EVR SKUPNOST ZA SVOBODNO TRGOVINO
>
LADJA NA TRI VRSTE VESEL
NEKDANJI RAZBOJNIK NA SLOVENSKEM
SL. PLESALEC OTRIN
TOP
PLODOUKE SL FILM. IGRALKA RINA
KEM. SIMBOL ZA FOSFOR LISTNATO DREVO
POB
PISMENO
POTRDILO
DOLG
PREČEN
DROG
NAPETJE
ZVRST
GLASBE
AM. FILM IGRALKA FONDA VSUJE
AVTOR
UDIR
EDVARD
KOCBEK
ROJSTNI
AUGODOVNI
DAN
SLOVENSKI
PESNIK
PIANIST
BERTONCELJ
ZNANA
MAKEDON-
SKA
PEVKA
KLICANJE
FILM.
REŽISER
HITCHCOCK
AMER
KUKAVICA
IRSKA REPUBLIKANSKA ARMADA
PRAPOR
ZA POLTON ZVlSANIA
JAM.
POGORJE
■**
NAJV&J
DRŽAVNI
ZAKON
MESTO V BAČKI
MEDN. TISK. AGENCIJA
IVAN
TAVČAR
DOBA
SODOBNA
SL
PESNICA
VRSTA LESA PRI VINSKI TRTI (OB REZI) KRILOV IVAN
REKA, KI TEČE SKOZI LENINGRAD ZVONE DRAGAN
ALKOHOLNA
PUAČA
OBLIKA IZKAZOVANJA ČASTI
TVORNI
GLAGOLSKI
NAČIN
DRŽAVA V ZDA
izletništvo
Bohor šumi in vabi
Na 925 m visoki sončni planjavi med vrhovoma Možnica in Javornik stoji planinska koča Bohor. Njeno predhodnico iz 1.1939 so med vojno, kije hudo zaznamovala ta kraj, požgali. Na tisti čas spominja tudi partizanska bolnišnica zemljanka. Danes tu ob vsakem letnem času najdemo obilu miru, prelesti narave in neutrudno prijaznost oskrbniškega para Janeza in Katice Marc. Od planinskega društva Bohor-Senovo sta kočo dobila v najem pred tremi leti in pol. Lanski pretresljivi dogodki so tudi tu oklestili obisk. Poletje je minilo brez običajnega počitniškega vrveža, stalni gostje iz Hrvaške skoraj ne pridejo več na to priljubljeno izletniško točko. A kljub vsemu ne mine dan brez obiskovalcev, saj je znano, da Katica nikogar ne pusti pred vrati, čeprav se je delavnik že končal. Tudi ko se Bohor ogrne z debelo snežno odejo, si gaz do gostoljubne koče utrejo vsaj domačini iz bližnje vasi.
“Nekateri pravijo, da so Bohorci trdi ljudje, pa to sploh ne drži,« zatrjujeta Marčeva. »Ko se enkrat z njimi spoprijateljiš, so vedno pripravljeni Priskočiti na pomoč«.
»Že dolgo sem si želela imeti svoj kmečki turi-zem,« je povedala energična Katica, kije do upokojitve sukala kuhalnico in razveseljevala jedce od Sevnice do Poreča. Ob odobritvi za oskrbnico je Prijetno presenečena podpisala desetletno pogodbo. Mož Janez, kovač nič kaj železnega zdravja, se tu počuti kakor v zdravilišču: »Domov v Sevnico grem le enkrat na teden, ali pa še to ne. Po nekaj urah kar zbežim nazaj na svež zrak.«
Kar potrebujeta, nabijata v ponedeljkih v dolini, z zelenjavo pa ju radodarno zalaga kar vrtiček za kočo. Treba je pač biti gospodaren, saj mastnega ^služka, kot ga imajo bolj pristopne gostilne v do-'toi, tu ni. A dobrot kljub temu nikoli ne manjka. Ob pestri ponudbi domače hrane (n.pr.: gobjajuha 1 ajdovimi žganci) so na izbiro tudi poslastice, kot to žabji kraki, bikovi prašniki in klobase iz divjači-ne- Posebnost hiše so bele kozje dobrote: mleko, skuta, sir. Katica namolze mleko pri šestih domačih kozah sanske in smaste pasme. V polni mlečnosti daje koza do štiri litre mleka na dan. Za kilogram skute ga je treba sesiriti 3 litre in pol, za kilogram sira pa še enkrat več. Kozja čredica ima Poleti paše v izobilju pa tudi pozimi se rada sprehodi do zelenega robidovja.
Janez in Katica sta človeka s pravim posluhom & živali in zlati medalji za mlečnost in bronasti za lepoto bosta spomladi, ko bo pri kozah naraščaj, bodala še kakšno. Ob toplini njunih rok pa predejo
še trije zadovoljni mačkoni, ki žive v lepem sožitju s prisrčnim psičkom.
Prvo nedeljo v maju je na Bohorju znana »Jezikova nedelja«, ko postavijo na ogled okusne jezike in nagradijo najboljše, najtežje in najbolj domiselno aranžirane jeziki. Tretja nedelja v oktobru je kostanjeva in je namenjena vsem, ki jim diši pečen kostanj. Ljubitelji neokrnjene narave lahko tu preživijo čudovite zimske počitnice z vijuganjem po blagih strminah, ki so še posebej primerne za otroke in začetnike. Prostora je dovolj; v novem prizidku in prejšnjem prostoru lahko raja do 100 ljudi, za nočni počitek pa so namenjene dvo in troposteljne sobe ter skupna ležišča, vse po zelo nizki ceni. *
Priporočljivo je, dajo proti koči mahnemo peš. Avto pustimo na koncu asfalta pri vasi Srobotno, od koder je do koče za debelo uro hoje. Kdor želi na Javornik, pa bo od koče še kakih 40 minut meril korake.
S.JOVAN
zanimivosti iz sveta
Romunske neveste na Zahod
»Stare so od 18 do 40 let, so lepe, izobražene in resne. Ne želijo uničiti svoje mladosti v dežežli, ki jim ne omogoča, da bi se razcvetele.« Tako se začenja oglas v enem od visokonakladnih francoskih tednikov. Ponudbe za stike z lepimi Romunkami, ki iščejo nove možnosti in nov dom na bogatem Zahodu, posreduje ženitovanjska agencija Est-Quest, katere ustanovitelj je Iuri Mihalcea. Možakarje leta 1980 pobegnil iz Romunije v Jugoslavijo in nato naprej v Francijo. Tuje najprej delal kot nočni čuvaj, kmalu pa je zavohal dober posel pri navezavi stikov med svojimi nekdanjimi sodržavljankami in francoskimi moškimi.
Da bo zadeva lepo stekla, seje prepričal na obisku v stari domovini po političnem prevratu. V romunske časopise je dal oglas, da bi Francozi radi spoznali romunske prijateljice, odziv pa je bil presenetljiv. Dobil je na stotine pisem. Po vrnitvi v Francijo je ustanovil ženitovanjsko posredovalnico in posel je stekel. Od več kot štiri tisoč Romunk, ki so se prijavile na njegov razpis, je izbral 700 žensk, ki tvorijo njegovo poročno datoteko s slikami in vsemi potrebnimi podatki. Kandidat, ki si želi izbrati žensko svojega srca iz agencijskih dosjejev, mora plačati približno 90 tisoč tolarjev. Ko se odloči, mu agencija organizira srečanje, nakar je stvar kandidatov, da naredijo svoje.
Zanimanje za romunske neveste je, posebej med tistimi ženini, ki si žele tradicionalno ženo in se jim zdijo francoska dekleta preveč karieristično usmerjena. Podjetni ženitni mešetar je odprl nove podružnice svoje agencije, v načrtu pa ima tudi gradnjo hotela v Bukarešti, kjer naj bi se njegovi kandidati za poroko srečevali.
Prekletstvo »kitajskega belega«
V zadnjem času azijska narkomanska mafija pošilja v svet vse več novega mamila, ki mu pravijo »kitajski beli«. Gre za čist in poceni heroin, kije primeren za kajenje. Z novo drogo nameravajo spodriniti kokain in klasični heroin ter si od umazane, a bogate svetovne narkomanske pogače odrezati levji delež.
Strokovnjaki pravijo, daje kitajski beli najčistejši heroin, ki seje kdajkoli pojavil na trgu droge. Uživalci so mu že nadeli imena, kot so dinamit, ferrari, bela smrt. Ker je droga izredno čista, zadoščajo že majhne količine za popolno omamo, poleg tega pa je sama uporaba droge bolj
preprosta in varnejša v primerjavi z vbrizgavanjem heroina v žile, še posebno, ker uporaba rabljenih injekcijskih igel ena od poti, po kateri se prenaša zloglasni aids. Ostaja pa kitajski beli prav tako kot običajni heroin izredno nevarna droga, ker zelo hitro zasvoji uživalca.
Na ameriškem trgu, kije največji trg za prodajo droge na svetuje kitajski beli že prevzel 70-odstotni delež vse prodaje heroina, uspešno pa se nova droga prebija tudi na evropskem trgu, kjer je heroin že tako in tako mamilo številka ena.
Revščine je več, ne manj
Vsak dan umre na svetu 55.000 ljudi zaradi lakote. Večina umrlih so otroci. Revščina se ne zmanjšuje, svet pa je hkrati, ko postaja en njegov del vse bolj bogat, vse bolj beden. Leta 1980 je bilo 31 zelo revnih držav z bruto družbenim proizvodom pod 500 dolarjev na prebivalca, lani so jih statistiki našteli že 42. Bogate države sicer pomagajo revnim, a očitno premalo ali pa je kaj drugega narobe, da kljub prizadevanjem revne države nikakor ne morejo splezati na zeleno vejo.
Leta 1960, ko so Združeni narodi in Svetovna organizacija za prehrano (FAO) pripravili načrt za odpravo revščine v svetu, so strokovnjaki računali, da bodo lakoto v tako imenovanem tretjem svetu premagali v petih letih. Štirinajst let kasneje so se v Rimu na svetovni konferenci o prehrani spopadali z enakimi, če ne še večjimi problemi. Sklenili so, da bodo s skupnimi napori dosegli, da v naslednjih desetih letih ne bo na svetu nobenega lačnega otroka več. Danes pa Svetovna banka ugotavlja, daje na svetu že milijarda nedohranjenih ljudi, FAO pa dodaja, daje polovica od te množice zaradi stalnega stradanja tako šibkih, da ne morejo več delati na poljih in si sami oskrbeti vsaj nekaj hrane.
Najbrž bi bogati morali ravnati v duhu tistega starega kitajskega pregovora, ki pravi, da lačnemu ne pomagaš kaj prida, ako mu podariš ribo, marveč ga raje nauči ribe loviti. Združeni narodi so sprejeli sklep, po katerem naj bi industrijsko razvite države dajale 0,7 odst. svojega bruto družbenega proizvoda za razvojno pomoč revnim. Samo štiri razvite države sveta dajejo toliko oziroma še več, to so Norveška, Švedska, Danska in Nizozemska, vse ostale pa manj. A tudi zbrana sredstva pogosto vlagajo v napačne projekte, ki dežele tretjega sveta dodatno izpostavljajo ekološkemu uničevanju in odvisnosti od razvitega sveta.

Kostim
Zenski kostim je stvar, kije v modi nekaj večnega. V kostimu čistih, preprostih linij deluje ženska športno, elegantno in zapeljivo. Jopice so daljše, bolj ali celo zelo oprijete, zapenjajo se enoredno ali dvoredno. Zavihki so različnih oblik, ramena pa ne pretirano poudarjena. Jopico največkrat v tej sezoni dopolnjuje ozko kratko krilo, kipa—upoštevaje postavo in leta — lahko seže tudi malo pod kolena. Zelo priljubljen je letos tudi kostim s hlačami, dolgimi, ali bermuda, blesti pa tudi spet znameniti kostim Chanel, uporaben za vsakršno priložnost. Kostimi so enobarvni in v karirastih vzorcih, letos pa so še posebej modni pepita vzorci, ki so ne le čmo-beli, ampak pobarvani v rožnato, ciklamno, bordo pa peščeno barvo. Skratka, moda in izbira za vsa leta in okuse.
Presneti madeži!
Da pri odstranjevanju različnih madežev ne bi naredili več škode kot koristi, ne bo odveč nekaj nasvetov. Marsikdaj pa se madežem lahko celo izognemo. Tako na oblačilih ne bo madežev od dezodorantov, če se boste oblekli šele potem, ko se bo sredstvo posušilo na koži. Madežev s stropa nad plinskim štedilnikom se znebite tako, da jih namažete z gosto kašo iz škroba in vode, ki naj se dobro posuši, potem pa skrtačite z mehko krtačo. Na madeže od kemičnega svinčnika razpršite lak za lase, zdrgnite z rokami in madeži bodo izginili. Če pa imate na občutljivem blagu madeže od dežja, položite nanje mokro krpo in prelikajte z vročim likalnikom.
Jajčni kruhov narastek in jajčni hren
Z Nežo, ki bo 21, januarja praznovala god, bodo tudi kokoši postale bolj radodarne z jajci, pravijo starejši ljudje. Ko bo jajc več in bodo cenejša, bo tudi jajčnih jedi več na mizi.
Za jačni kruhov narastek potrebujemo 3 jajca, hkrati pa lahko porabimo star kruh in sir. Potrebujemo še mleko, sol, poper, baziliko, peteršilj in česen. Kruh naložimo v pekač, ga polijemo z mlekom, posujemo s peteršiljem, drobno sesekljanim česnom in začimbami, potresemo z drobno naribanim sirom in polijemo z razžvrkljanimi jajci. Spečemo v pečici. Če vam kruhov narastek ni všeč in si raje privoščite meso, lahko poleg ponudite jajčni hren. Zanj potrebujete 3 žlice naribanega hrena, 3 drobno sesekljana trdo kuhana jajca, 3 žlice majoneze ali kisle smetane, 3 žlice kisa ali limoninega soka. Vse sestavine zmešamo in ponudimo.
Žeja je pozimi manjša
Januarja moramo paziti, da sobnih rastlin ne bomo zalivali preveč. Zlasti je to pomebno za tiste rastline, ki stojijo v hladnih prostorih. Ob preobilici vode pride do poškodb in s tem do gnitja korenin. Voda, s katero zalivamo, naj ne bo premrzla. Ogreta naj bo na sobno temperaturo. Vsaj enkrat mesečno je priporočljivo zalivanje z 0,2-odstotno koncentracijo (20 ml v 101 vode) orthocida ali previcurja. Seveda moramo tudi pozimi delati razlike. Tistim rastlinam, ki v tem letnem času cveto, moramo privoščiti več vode. Tudi pozimi pa rastline potrebujejo zračno vlago.
Zimska oprema
Ko po radiu objavijo, daje za kakšen cestni odsek obvezna zimska oprema, se pod tem razumlje, da imate pri vožnji na tem območju zimske gume na pogonskih kolesih ali radialne gume z globino vzorca najmanj 4 mm na vseh štirih kolesih ter v prtljažniku snežne verige ali pa tudi novejše pripomočke za vožnjo v zimskih razmerah, ki jih je že moč dobiti na našem trgu. Tako imenovane ježevke so prepovedane. Pri avtomobilih s pogonom na štiri kolesa zimska oprema ni potrebna, velja pa standard 4 mm za globino profila gum. Pri tovornjakih je obvezna oprema tudi lopata. Komandir prometne milice v Novem mestu Pavle Balabanič priporoča, da se ob podajanju na negotovo zimsko pot opremite že z dodatno zimsko opremo, v katero sodijo: lopatica, vreča s peskom, termovka s čajem ali kavo, čokolada, zimska obutev in topla odeja.
priloga dolenjskega lista
13
FOTO: B. KRI
preteklost u gosteh
KARARSKI MARMOR V RODINAH — Rodine v Beli krajini postajajo vedno bolj znane zaradi kvalitetnih srednjeveških fresk v prezbiteriju podružnične cerkve. Pozornost pa zasluži tudi izredno lep primerek klasicističnega nagrobnika na pokopališču. Izdelan je iz belega kararskega marmorja, okrašen z girlandami in na vrhu s kamnitim storžem. Table, ki so v spodnjem delu nosile napise z imeni pokojnikov, so uničene. Ljudsko izročilo pa ve povedati, da je bila tu pokopana neka kočevarska družina, katere potomci že desetletja živijo na Dunaju. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič)
Dolenjska malodušnost — Precej obupani, ob ognju in toči se jokali i moški Letos o pomladanji slani vsi zavpili'»Vseje proč, nič ne bo!« In ravno tako pozneje o vetrovnem dežju, kije vrgel nekoliko žito. Nobena skušnjajih ne nauči da take ujme ne škode vselej toliko. V vsakem novem slučaju tarnajo na novo, daje vse proč, da so zgubljeni Mnogi še na polje niso hoteli iti, da bi se prepričati, če je res toliko kvara.
Ljubezen do slovenščine — Kakor temeljito nobena stvar ne zanima Dolenjcev, ne mogo ni slovenščine ne strastno ljubiti ne strastno sovražiti Njih občut i v tem neka plaža, ki včasi diši po domačinstvu včasi smrdi po tujinstvu, kakor se kaže. Včasi odloča denar, često i častilakomnosi prilizovanje in druge bedarije
<^0DBA
vaša zgodba/vaša
>co
-<5
POSEBNEŽ JANEZ
Že preko tri desetletja ga poznam, še iz časov, ko je hodil v šok Mislim, daje ostal do konca svoje šolske obveznosti v prvem razredu. Bilje pravi velikan — tudi njegova stana sta bik po naravi zelo velika — zato je Janez še toliko bolj izstopal Njegovi so imeli krpo zemlje v bregu, od koder je bil čudovit pogled na Jelovico, sotočje Sore, na Karavanke in ostale planine Na mestu, kjer je stala lesena hiša staršev, je Janez naredil zidano. Stana sta umrla, fant je ostal sam. Šel je v službo, oženil pa se ni Družbo mu delata pes Nero in radio. Na hiši je videti, da jo je delal precej po svoje Janez je pač posebnež, a lep fant, še posebej, kadar si velik in slok, nadene očetov kbbuk, da je kot pastir iz Gregorčičeve pesmi Z zakrivljeno palico v roki Le šopek cvetic za klobukom in palica mu manjkata Zdi se mi kot kralj na Betajnovi Sam na samoti stran od ljudi pa vendar blizu nas. Samo streljaj stran ob progi živi v lepo grajeni in urejeni hiši njegova sestra z družino.
Žal mi je, da se ne zmeni kaj dosti za brata da mu ne pomaga počistiti dom in njega samega Njen mož je zidar, a se tudi ne zgane. Janez se rad pogovarja z ljudmi kadar pride v mesto. Nekje je aboniran na kosih, pogosto pa gre proti večeru po stranskih poteh s samokolnico po odpadle gajbice v hoteL Uporablja jih za kurjavo. Navozil si jih je za ceh goro ob hiši Z menoj se radpogo varja Jaz ga poslušam, skušam pa ga tudi česa naučiti denimo, naj ne meče vse nesnage po bregu v dolino. Zeh sem bila vesela, ko sem ga nekoč videla ob nekem cerkvenem slavju sredi cerkve v narodni noši »No, vsaj tu je nekaj,« sem si mislila Tudi druge ljudi večkrat slišim: »Janez pridi oglasi se!« Pomagati mu žele, kolikor pač morejo. Ampak vabija ga le revni Njegovi nečaki ki bodo po njem dedovali premoženje, pa se ne zmenijo zanj. Lepo bi bih, ko bi mu že zdaj kdo od njih priskočil na pomoč
N
O
pj
er*
£D
<1
£3
ox
so
N
Oči
o
Oj
CČ
so
<t
G3<
£3
tSJ
GO.
O
Oj
CT1
SO
\
<
SO
ca<
so
N
CTQ
o
Oj
CT1
03
P. C.
Ni te več.
Kar naprej te imam pred očmi takšno, kot si bila nazadnje, in takšno, kot si domišljam, da si zdaj. Vidim te na travnikih, ko nabiraš cvetje, modro kot tvoje oči in si lepa in spogledljiva in imaš v očeh tisti izraz rtavihanosti ki sem ga imela tako rada Oblečena si v svilo in posuta z zlatom. Bom lahko živela z zavestjo, da ti jaz tega nisem nudila?
Vse smo ti vzeli češ da ne potrebuješ, ker si stara Pustili smo ti le nekaj puloverjev, natrgane majice in sprane rute. Ti pa si bila skromna in vesela vsake malenkosti Tvoja merila so bila
KJE SI, MAMA?
drugačna od naših. Vsakič znova si se razveselila svoje sprane rute, kadar sem te ogrnila vanjo.
Včasih smo se pred teboj začeli prepirati zaradi lastnine, misleč, da ne razumeš. Res nisi razumela, a prepirov nisi marala, zato smo hitro utihnili
0 mama, zdaj pa jokam!
Ko si umrla, sem za trenutek umrla s tabo in se zbudila drugačna.
Vedno si nam, otrokom, hotela pomagati Še umirajoča si mi kazala smrt ki sem se je tako bala, v prijazni luču. Obenem, ko si mi približala smrt si mi dala moči tudi za življenje.
NAPIŠITE SVOJO ZGODBO!
Vse, ki radi primejo za pisateljsko pero občasno aB pa ga radi sukajo pogosteje, vabimo, da nam pošljejo svoje stvaritve, primerne za rubriko Vaša zgodba. Najprimernejša so besedila, ki ne presegajo 70 vrstic tipkopisa, lahko pa so seveda krajše. Naj vas ne moti, če vam ne gre izražanje najbolje od rok, lektor in redaktor bosta nepravilnosti v jeziku ali izražanju popravila, nezamenljivi pa so vaša domišljija, vaše izkustvo ali izkustvo, ki ste ga slišali od drugih in zapisali. V tem je čar Vaših zgodb. Sodelujte z nami, zapišite svojo zgodbo, mi vam jo bomo objavili in še nagradili vas bomo!
<
£0
UK
£13
N
ero
o
Oj
cj1
03
<
03
OK
03
N
ena
o
pj
CT1
03
X
<1
03
Cc<
03
N
CO
O
Pj
cP
03
<
03
OK
03
£
a
cr1
03
03
Pivke
Lani je pesnik Franci Šali dopolnil petdeset let in ta osebni jubilej obeležil z natisom svojih novih pesmi. Zbirko Pivke, ki je njegova že tretja pesniška knjiga, mu je izdala novomeška založba Erro. Avtorje vanjo uvrstil enainpetdeset pesmi, te pa razdelil v šest ciklov. Na naslovnici in med cikli so portreti pesnika, delo fotografa Branka Babiča. Knjigo je grafično uredil in oblikoval Toni Vovko.
Svet, ubeseden v pričujoči zbirki, je poln nasprotij in ostrih robov, nenehnega krhanja, a tudi neusmiljenega propadanja tistega, kar seje kot tujek vrinilo v življenje, kajpak z varljivo prijaznim obrazom. Vendar se kot takšen kaže pesniku predvsem tako imenovani veliki svet, kije otopel za človečnost in toplino, v oltar vrednot pa postavil zahrbtnost, laž in poniglavost. Svet torej, kjer je v imenu neke ideologije dovoljeno in celo zakonito ponižati človeka, mu ubiti dušo in srce. Šali je bil v tem svetu dovolj daleč in dovolj visoko, da ga je spoznal in se mu tudi uprl. S pesmijo. Tako o svinčenih časih in svinčenih vetrovih ter o škrlatnih sobanah in škrlatni zmrzali, pa tudi o preoblačenju duš po meri vetrov govori kar precej pesmi. Pesmi pa tudi pravijo, da ta mrzli veliki svet pravzaprav ni bil nikoli resnični Šali-jev svet, daje bil v njem le prisilno. Kajti pesnikov pravi svet je tisti, kjer so doma pivke, ptice podeželske reke, ki šumi in se vijuga skoz pokrajino njegovih v dno srca segajočih prijetnih doživetij. Kjer tej pokrajini lahko tenkočutno prisluškuje in se ji odziva kot lirik. Zlasti zaradi pesmi, iz katerih se oglašajo pivke s svojim komaj slišnim trepetavim glasom, pa velja to Ša-lijevo zbirko vzeti v roke.
I. ZORAN
2000 let krščanstva
Založba Mihelač seje lotila za zasebno založbo res zahtevnega projekta, ko je izdala slovensko izdajo avstrijske ilustrirane zgodovine Cerkve. Knjiga, ki šteje 988 strani in je opremljena z bogatim slikovnim gradivom (več kot 1300 barvnih podob), v svojem osrednjem delu predstavlja zgodovino krščanstva z izborom izvirnih besedil iz posameznih zgodovinskih obdobij, s čimer govori pristneje o določenem času in razmerah, kot bi govorili zapisi, napisani s sedanjega gledišča. Za
boljše razumevanje in orientacijo služita bralcu obsežen uvod v zgodovino krščanstva s komentarji poglavitnih vprašanj in leksikon cerkvene zgodovine.
Dokumenti so razdeljeni na osem zgodovinskih obdobij, kijih poskušajo prikazati skozi cerkveno-politično, organizacijsko in teološko-zgodovinsko optiko razvoja krščanstva. Poseben poudarek je dan umetnosti, ki je pač svojevrstna podoba vseh dogajanj, vsako obdobju pa ima tudi posebno poglavje o razmerju med kristjani in Judi, ker je judovstvo pač korenina krščanstva. Do izraza so v knjigi prišli vsi pomembni kršanski tokovi od katolicizma do protenstantizma, saj knjiga noče govoriti le z vidika ene same vere. Gre za knjigo, ki bi jo marsikdo rad imel na svoji knjižni polici, zaradi visoke cene pa bodo mnogi po nji listali najbrž le v knjižnicah.
M. MARKELJ
S sliko do znanja
V zbirki Korak, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta nedolgo tega izšli dve novi spognjenki Kras in Kraška jama, ki bosta verjetno zbudili enako pozornost med mladimi vedoželjneži, kot so jo zbudile že tudi poprejšnje o morju, travniku, gorah, mlaki in primorskem svetu. Besedili Mete Planina je nazorno ilustriral Samo Jenčič. Slika je pri spognjenkah seveda najpomembnejša, saj je osnova, ki s pomočjo posebne legende otroka seznanja z imeni in nazivi za posamezne stvari, rasdine, živali ali pojave, ter mu tako pomaga narediti prvi korak v svet naravoslovja.
Za šolsko mladino in odrasle pa je Mladinska knjiga začela izdajati zbirko Naravoslovni atlasi. Kot prvi je izšel zvezek Astronomija. Gre za poslovenjeno delo Maria Riguttija, kije s sodelavci v zgoščenem in preglednem besedilu, opremljenem z bogatim likovnim gradivom, od shem, grafikonov do fotografij, predstavil podatke in znanstvena spoznanja o Zemlji, Soncu, planetih, zvezdah, galaksijah in drugih astronomskih pojavih.
Ena
naj vetjih znamenitosti Pekinga je Prepovedano mesto, ki je največji zgodovinski kompleks zgradb na Kitajskem. Za njegovimi rdečimi zidovi so vasovali kitajski cesaiji, tu so načrtovali velike vojne, sprejemali zgodovinske odločitve, načrtovali gradnjo kitajskega zidu in namakalnih naprav, tu seje neposredno in posredno odločalo o usodi milijonov ljudi. Med rumenimi strehami še danes stoji drevo, na katero seje obesil zadnji cesar dinastije Ming, ki pa je še prej lastnoročno podavil dvome dame in hčer. V 9999 sobanah je preživljal mladost tudi zadnji kitajski cesar.
V neposredni bližini cesarske palače, kije ime Prepovedano mesto dobila zato, ker sojo morali ob sončnem zahodu zapustiti vsi moški, se razteza park Beihai. Tu so si cesaiji v svoji veliki želji po večni mladosti dali zgraditi kopijo vilinske dežele, v kateri naj bi po kitajski bajki rasla rastlina večne mladosti. Okras parka je bela Da-goba na hribčku sredi vode, ki priča o zgodovinskem stiku med Kitajci in Tibetanci. Nebeški hram je še eden izmed biserov starodavne Kitajske. Glavna zgradba tega svetišča je dvorana molitve. To je okrogla stavba, pokrita z modro streho v obliki trojnega dežnika, ki se dviguje na okroglih terasah iz belega kamenja. V to svetišče so cesaiji dinastije Ming in Quing prinašali žrtve bogu in molili za dobro žetev. Poseben čar in mik daje temu proštom nenaravna akustika.
Drugi dan sva si ogledala Maov mavzolej in Trg nebeškega miru, nato sva uredila rezervacijo železniških vozovnic ter se odpeljala v cesarjevo poletno rezidenco.
Trg Nebeškega miru ali po kitajsko Tian an Men je s 40 hektari največji trg na svetu. Ta ogromni prostor, ki ga obrobljajo Prepovedano mesto, Narodna skupščina, Muzej revolucije ter še nekatere druge stavbe, sprejme ob praznikih tudi do milijon ljudi. V njegovem ožjem središču se dviguje spomenik herojem in ob njem Maov mavzolej. V kamnitem sarkofagu, ki je narejen iz kamenin vse Kitajske, spi za debelimi steklenimi stenami
Janez Jaklič:
2 vlakni na Kitajska m
zadnje spanje veliki diktator. Mavzolej je s celotnim trgom veličasten spomenik, začutil pa sem v vsem tem krčevito željo umrljivega socialističnega vladarja po nesmrtnosti in zazdela se mi je podobna želji starih cesarjev po rastlini večne mladosti. Trg poudarja ničevost človeka s svojo razsežnostjo in hladnostjo.
Vhod v Prepovedano mesto
Seveda sva si ogledala tudi sloviti Kitajski zid. Pri ogledovanju te znamenitosti naju je vztrajno močil dež. Zid teče severno od Pekinga. To je edina zgradba človeških rok, kije s prostim očesom vidna tudi z Lune. V povprečju je zid visok 16, spodaj širok 8 in zgoraj 5 metrov. Podatki o njegovi dolžini so precej različni, kot da bi imeli merilci enega izmed čudes sveta povsem različne metre. Zid naj bi bil dolg od 2450 pa vse do 6700 kilometrov. Zgodovina tega iz solza in krvi narejenega zidu je stara 2600 let. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem je sedanji zid veliko mlajši. V glavnem je bil zgrajen v 15. stol., ko je na Kitajskem vladala dinastija Ming. Najstarejša kitajska obzidja niso bila zgrajena za obrambo pred zunanjim sovražnikom, temveč zaradi razprtij med fevdalnimi državicami. Mingški zid pa so postavili za obrambo dežele pred zunanjim sovražnikom. Pri gradnji so napravili široke temelje iz težkih kamnitih kvadrov, nanje pozidali zidova iz žgane opeke, vmesni prostor pa so zapolnili s kamenjem, peskom in opeko. Pri gradnji je sodeloval vsak tretji Kitajec. Na stotrsoče delavcev je umrlo zaradi izčrpanosti, napora in lakote. »Če se ti rodi hči, jo utopi,« pravi kitajska žalo-stinka, »če se ti rodi sin, ga ne vzredi. Mar ne vidiš, kako gradijo Veliki zid na kupih mrličev?« Cesaiji dinastije Ming so si s tem zidom in z drugimi stavbami postavili trajen spomenik.
Nastopil je zadnji dan najinega bivanja v Pekingu. Izkoristila sva ga za ogled Nebeškega templja, astronomskega observatorija in nakupovalnega centra za tujce. O slednjem sva imela kopico podatkov, saj si je večina najinih kolegov ogledala Peking v obratnem
vrstnem redu kot midva. Še zadnjič sva prekolovratila pekinške ulice. Opazovala sva blišč stavb v okolici Trga nebeškega miru, se kot ujetnika nepopisne množice drenjala mimo trgovin, razdrapanih lokalčkov in čajnic.
Takoj za glavno ulico se širi mesto običajnega Kitajca, mesto, kjer se skromni standard spogleduje z revščino, kjer se kanalizacija meša z vodovodom in kjer je največja želja ljudi imeti lastno kolo.
KITAJSKA ZGODOVINA NA KRATKO
Kitajska je ogromna dežela, tretja na svetu. Skupaj z Egiptom, Babilonom in Indijo je domovina najstarejših civilizacij sveta. Sporočila iz bogatih arheoloških naj-dbišč govorijo o močni neolitski kulturi ob toku Rumene reke pred nekako 5000 oz. 6000 leti. Okrog 1.600 let pred našim štetjem se začenja obdobje plemenskih držav. Kitajska kot celota še ni bila definirana. Male plemenske državice so se med seboj bojevale ter si podrejale druga drugo. Leta 212 pr.n.št. je vladarju Qin uspelo združiti državice na prostoru današnje Kitajske. Centralizirana despotska država je obstajala le 16 let, dala pa je Kitajski ime. Sledilo je dolgo obdobje različnih dinastij, ki sicer niso vedno vladale celotni Kitajski. Z opijsko vojno leta 1840 se začenja obdobje tuje nadvlade, ki traja vse do leta 1949, ko je v zgodovino stopila Narodna republika Kitajska.
Zgodovina je kitajski roman pisala z žlahtno pisavo kitajske keramike, bronastih kipov, izdelkov iz lakiranega lesa. Različna poglavja so podčrtana s prelepimi palačami, rečnimi kanali, namakalnimi sistemi, z veličastnim kitajskim zidom. To so mogočna dela, ki so se porodila v glavah cesarjev in jih je omogočila močna mravljiščno urejena despotska država, v kateri je človek pomenil komaj kaj več kot delovno žival. V tej knjigi so še mnoga svetla poglavja: iznajdba samokolnice, smodnika, kompasa, tiska in še in še.
Nekaj pokalov tudi na Dolenjsko
V Zrečah so v petek proglasili najboljše v avto—moto športu za leto 1991 — Med prvaki tudi Hmeljak in Jeršin — Motokrosisti veliko obetajo_
ZREČE — V prostorih hotela Terme v Zrečah so minuli petek podelili pokale in priznanja najboljšim v avto—moto športu za minulo leto, hkrati pa razdelili medalje za dosežke na prvenstvu Jugoslavije. Sliši se sicer čudno, toda v AMZ Slovenije so pač odločili, da navzlic za pol manjšemu številu dirk, vojni pri nas in na Hrvaškem ter temu primemo (ne)regulamemu državnemu prvenstvu, navzlic razdružitvi slovenske zveze z jugoslovansko podelijo tudi ta priznanja. Komu je bilo toliko do tega, je drugo vprašanje, odgovor nanj zagotovo presega športne okvire.
NOVOMEŠČANOM PRIVOZIL NOV NASLOV— Takole seje Robert Hmeljak (desno) v petek zvečer rokoval m odru zreškega hotela Terme, kjer je bila svečanost ob proglasitvi najboljših v avto—moto športu za leto 1991. Robertje lani osvojil tretje mesto na republiškem prvenstvu v razredu do 125 kubikov, v kategoriji do 175 ccmpamu je znova pripadel naslov državnega prvaka. S svojimi nastopi je tudi odločilno pripomogel, da je AMD Novo mesto v ekipnem seštevku pristalo na drugem mestu. (Foto: B. B.)
Odpovedali v drugem delu
Poraz košarkarjev Podbočja na Ježici s 54:69 — Včeraj doma s Cometom
V drugem kolu drugega kroga prvenstva rdeče skupine Lslovenske košarkarske lige so igralci Podbočja sklonjenih glav zapuščali igrišče na Ježici. Domača ekipa jih je ugnala z 69:54 (30:30), čeprav gostje v soboto niso bili brez možnosti za presenečenje.
Resda so Ježičani tekmo pričeli odločeni, da zmagajo za vsako ceno, že v prvih minutah so vodili z 9:2, vendar se gostje niso predali. V 15.minuti je bil rezultat na semafotju 21:21. Vse do kon-ca prvega delaje bila igra izenačena, Ježičani so si sicer priigrali 6 točk prednosti, vendar sojih igralci Podbočja do odmora znova ujeli. Tekmo so odločile prve minute nadaljevanja, ko so gostitelji zaigrali na vso moč, gostje pa Premalo borbeno, da bi iztržili kaj več od poraza. Z eno zmago in sobotno izgubo točk so košarkarji Podbočja po drugem kolu na šestem mestu, na vrhu lestvice pa sta s po dvema uspehoma Ježica in Kronos Slovan. Tekmo tretjega kola s konjiškim Cometom je Podbočje odigralo včeraj zvečer v dvorani osnovne šole.
Podbočje: Vego 8, Davidovič, Marjetic, Gajšak, F. Rozman 6, Plevnik 4, Krajcar 10, Krivokapič 2, Jurečič, Rostohar 2, Krošelj 14, Vavpotič 7.
Izredno pomembno tekmo pa so v soboto odigrala dekleta Novega mesta.
Novoletni nogometni turnir ekipi Uje
40 ekip dva dni brcalo v ^dvorani pod Marofom
NOVO MESTO — Malonogometni turnir, ki gaje v športni dvorani pod Marofom pripravila novomeška Športna zve-ja' Je bil prvi športni dogodek letošnjega eta v Novem mestu. Na dvodnevnem umiiju je nastopilo kar prek 40 ekip iz vse tdovenije in sosednje Hrvaške, največ uspeha pa so imeli domači žogobrcaiji, ekipa Tilije, za katero so nastopili nogometaši ligaša Elana Studia D.
Oba dneva si je zanimive in tudi kvali-etne tekme ogledalo okoli 2.000 Ijubite-Jev malega nogometa, največ njihovih simpatij so poleg ekip Tilije in VGP po-rale še vrste zagrebškega Komera SMP, ^elenjskega Salona S in Podbočja. Za naj-
Ijsega igralca tumiija je bil proglašen uamir Ivančič (Komer SMP), najboljši raJar je bil Zoran Perko (Regrča vas), naJ boljši strelec pa Nikica Božovič (Tilia).
REZULTATI — 3. kolo: Studio-H Regrča vas 1:2, Diskoteka Jutro— Usnjeplast 2:0, KMN Tuboig-Brez pa-mke 4:5, Komer SMP—Salon S 5:4, pJtjP—Podbočje 3:2, Tilia—Mesarstvo , b'č 6:1; polfinale: Regrča vas—Disko Jutro 7:6, Brez panike—Komer SMP 2:4, k™—Tilia 1:4; finale: Regrča vas—Kor-ner SMP 1:1, Regrča vas—Tilia 0:0 in tt*!®—Komer SMP 4:3.
Končni vrstni red: 1. Tilia 3,2. Regrča vas 2,3. Komer SMP 1 itd.
v NOVEM MESTU ZA DRŽAVNEGA PRVAKA
Novo MESTO — Namiznote-mški klub Novotehna bo v soboto in nedeljo organizator prvega pionirske-®a ekipnega državnega prvenstva, na katerem bodo nastopile najboljše eki-Pe kvalifikacijskih bojev. Turnir se bo v soboto pričel ob 9. uri, v nedeljo pa °b 8.30. Ni odveč dodati, da sodijo mladi novomeški igralci Kralj, Retelj, Miklič in Brumat med najresnejše andidatc za prvi naslov državnih pr-vakov Slovenije.
V 3.kolu drugega dela prvenstva v II.SKL so gostovale na Jesenicah in morale priznati premoč tamkajšnje ekipe, ki_ jih je premagala s 60:50 (24:29). Že rezultat pove, da so bile Novomeščanke v prvem polčasu boljše, v nadaljevanju pa so predvsem po krivdi številnih zgrešenih prostih metov Jeseničankam odprle pot k zmagi. Ekipa Novega mesta je s tekmo več sicer še
• KK Podbočje je tačas še vedno brez glavnega pokrovitelja; podboš-kim košarkarskim delavcem v tolažbo je, da so minule dni dobili še dva večja sponzoija: prvi je trboveljski Rudis in drugi Pl iz Ljubljane.
vedno na prvem mestu lestvice, bržkone pa ga bodo izgubile že ta vikend; Jeseničanke namreč igrajo v gosteh s Šentvidom, obe točki pa bi jim zavoljo boljše razlike v koših prinesli naslov prvakinj.
Novo m^to: Zupančič 10, D. Verstovšek 15, Žagar 7, Čavlovič 3, Birsa 4, J. Verstovšek 11.
JUTRI SKUPŠČINA NK ELAN STUDIO D
NOVO MESTO — Jutri, v petek, ob 18.uri bo v sejni sobi stavbe na stadionu v Portovaldu izredna skupščina nogometnega kluba Elan Studio D. Vodstva kluba prosi člane, da se skupščine zavoljo sprejetja nekaj pomembnih in neodložljivih sklepov zanesljivo udeležijo.
Že po tradiciji je nekaj pokalov in medalj odpotovalo tudi na Dolenjsko. Druga v Sloveniji je bila v rallyju v VI. razredu posadka AŠ IMV—Renault Kuezmič—Ramovž, ki si je privozila tudi drugo mesto v skupni razvrstitvi. Že po tradiciji je bila bera najbogatejša med cestnohitrostnimi motociklisti. V kategoriji do 125 kubikov je zamejski Slovenec Robert Hmeljak zasedel tretje mesto na republiškem prvenstvu, prav tako tretji je bil Lovro Mervar (oba AMD Novo mesto) v razredu do 250 ccm, medtem ko je Janez Jeršin (MK Mel) zmagal v II. razredu taiste katego-rije.Med motokrosisti je v razredu do 80 ccm Borut Koščak (AMD Šentvid pri Stični) zasedel drugo mesto, v razredu do 125 ccm pa njegov klubski kolega Alojz Fortuna tretje. Šentvidčani so ekipno v tej kategoriji zmagali, Brežiča-ni so bili tretji, prav tako tretje je bilo AMD Brežice v razredu do 250 kubikov. In še pogled med speedwayiste: republiški podprvak je bil Roman Špi-taler, tretji pa Goran Lekše (oba AMD Krško), v ekipnem seštevku pa so bili Krčani drugi.
Toliko o republiških priznanjih, kot že rečeno pa so bile podeljene tudi me-
Radijci na dobri poti
Novomeški nogometaši že pričeli s pripravami
NOVO MESTO — Resda se bo prvenstvo v obeh območnih nogometnih ligah nadaljevalo šele v drugi polovici marca, toda igralci novomeškega Elana Studio D so že pričeli s pripravami za spomladanski del. Nič čudnega, kajti ekipa ima pred seboj le en cilj: osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v prvo državno ligo.
Trener Alojz Hlača ima tačas na voljo
SEDAJ GRE ZARES — Nogometaši Elana Studia D so med prvimi pričeli s pripra vami za spomladanski del sezone, v kateri imajo visoke cilje. Trener Hlača ima Ut čas na voljo kar 25 igralcev, med tistimi, ki se bodo potegovali za dres prve enajsterice, bo zagotovo tudi Kos-trevc, kisije povsem opomogel od lanske poškodbe.
NOVOLETNI TURNIR BOŽIČU
SEVNICA — Minulo nedeljo je bil prvi tradicionalni odprti hitropotezni turnir ŠK Milan Majcen, na katerem je nastopilo 16 šahistov. Zmagal je Marjan Božič (Krško), kije zbral 12 točk, sledijo pa: Mesojedec 11,5, Kranjec 11,5, Šibilja (vsi Sevnica) 10,5, Žnidaršič (Krško) 10 itd.
J. BLAS
dalje za dosežke najugoslovanskem prvenstvu. Topličan Matjaž Tomlje je bil tretji v gorskem hitrostnem avtomobilizmu v razredu prek 1600 kubikov, Kuezmič in Ramovž sta bila druga v skupni uvrstitvi rallyja, Robert Hmeljak (AMD Novo mesto) je osvojil naslov prvaka v cestnohitrostnem avtomobilizmu v kategoriji do 175 ccm, AMD Novo mesto pa sije privozilo celo drugo mesto v skupnem seštevku ekip, kar bi bil v drugačnih razmerah izjemen rezultat, vreden proslavljanja. V speedwayu je Lekše osvojil naslov podprvaka, enako kot njegov AMD Krško v ekipnem seštevku.
Vsi imenovani so se v petek iz Zreč vračali z medaljami ali pokali, toda Do-
I ■ - ■
REPUBLIŠKI PRVAK — Član vse bolj uspešnega novomeškega Moto kluba Mel, Janez Jeršin, je na lanskem prvenstvu v klasi II. razreda do 250 ccm osvojil naslov republiškega prvaka v cestnohitrostnem motociklizmu.
KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
•	Pri izbiri okrepitev za spomladanski del prvenstva v II. republiški nogometni ligi je imel trener kočevskega Avtobuma Vladan Mladenovič proste roke. Že to po svojem govori o tem, kako visoki so cilji klubske uprave in pokrovitelja, kije na široko razvezal mošnjiček, vse seveda v želji, da Kočevje dobi nogometnega prvoligaša. Tako sta k Avtobumu pristopila napadalec Stanislav Komočar in vratar Samo Škodlar (oba sta svojčas igrala pri ljubljanski Olimpiji), kočevski dres pa bo v novi sezoni nosil tudi Dragan Pejovič, bivši igralec ljubljanskega Slovana.
•	V Ribnici bo to soboto turnir pionirskih rokometnih ekip. V konkurenci starejših pionirjev bodo nastopili Kolinska Slovan, Šešir, Pivovarna Laško in Inles Riko, med mlajšimi pa Kolinska Slovan, Sešir, Izola in domačini. Upati je, da bodo mladi Ribničani ponovili rezultate prejšnjih let, ko so imeli na teh turnirjih daleč največ uspeha.
•	V soboto, 25. januarja, bo v Ribnici turnir v malem nogometu, katerega organizatorje klub Maxiles. Nastopilo bo 24 ekip, vsaka bo igrala najmanj dve tekmi, prijavnina znaša 3.000 tolarjev in jo je potrebno nakazau na žiro račun 51300—621 — 11006—320— 15—1673/71. Nagrada za prvo mesto znaša 15.000 SLT, za drugo 10.000, za tretje 6.000, za četrto pa 4.000 tolarjev. Vse dodatne informacije je moč dobiti na telefon (061) 863—342.
M. G-č.
lenjci so se izkazali še z nekaj imenitnimi uvrstitvami, zlasti v motokrosu, kjer so najavili, da njihov čas šele prihaja. V lanski razvrstitvi motokrosistov v razredu do 80 ccm najdemo na 5. mestu Mežnarja (MK Mel), na 9. Pavkoviča (Brežice), na 12. Bakšiča, na 14. mestu Jordana (oba MK Mel), v ekipni uvrstitvi je bil MK Mel peti, Brežice pa sedme. V razredu do 125 kubikov so bili ekipno Brežičani celo tretji, člani kluba Mel peti, Novomeščani pa sedemnajsti. Med posamezniki se je izkazal Jure Mum (Mel) s 5. mestom, Tonjko je bil 8., Jurkas (oba Brežice) 9., da ne naštevamo naprej. Vsekakor rezultati, ki dolenjskemu avto—moto športu obetajo lep jutri. Seveda pa je zgolj zagnanost za vrhunske dosežke daleč premalo.
B. B.
ODPRTO PRVENSTVO NOVEGA MESTA
NOVO MESTO — Šahovski klub Novo mesto razpisuje odprto prvenstvo Novega mesta, ki bo potekalo v klubskih prostorih doma športov na Loki. Turnir se bo pričel v torek, 21. januarja, ob 18.uri, tedensko bosta po dva igralna dneva, igralo pa se bo devet kol po švicarskem sistemu ali 9 do 11 kol po Bergerjevem sistemu. Vabljeni vsi šahisti, ne oziraje se na kategorijo!
PIONIRJI NOVOTEHNE ZMAGOVALCI
ZALOG — Minulo nedeljo, 12. januarja, je bil v Zalogu pri Ljubljani kvalifikacijski turnir pionirskih ekip za prvo državno prvenstvo republike Slovenije. Ekipa novomeške Novotehne, za katero so igrali Kralj, Retelj, Miklič in Brumat, je prikazala izvrstno igro in prepričljivo osvojila prvo mesto, s tem pa se tudi uvrstila na zaključni turnir.
PRVI LOGATEC, NOVOTEHNA DESETA
LJUBLJANA — Pred dnevi seje končalo tekmovanje v pionirski namiznoteniški ligi, ki je prineslo uspeh mladim igralcem Logatca, medtem ko je neizkušena novomeška vrsta zasedla deseto mesto. V zadnjih kolih je Novotehna izgubila proti Mengšu s 4:12, proti Vesni s 5:11, Trboveljčani sojih ugnali s 13:3, ekipa Krašne pa z 11:5. Končni vrstni red je tako naslednji: 1. Logatec 18 točk, 2. Ilirija 16, 3. Preserje 14... 10. Novotehna 0.
VUČKOVIČ TRETJI V MENGŠU
MENGEŠ — Minulo soboto, 10. januarja, je bil v Mengšu squash turnir, kr se gaje udeležilo 16 igralcev. Že po tradiciji se zastopstvo novomeškega kluba s takšnih tekmovanj ne vrača praznih rok. Goran Vučkovič je v soboto zasedel tretje mesto, medtem ko je bil mladi Klemen Gutman, ta čas zagotovo najobetavnejši igralec sguasha v Sloveniji, osmi.
Okrnjena udeležba na prvem »Top 12«
KOČEVJE — Tukajšnji kegljaški delavci so minulo soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom Avtobuma ter sponzorja gostišče »Tri zvezde« pripravili na kegljišču Gaj prvi slovenski turnir, imenovan »Top 12«, na katerem naj bi pomerilo moči po dvanajst najboljših kegljačev in kegljavk. Žal je bila udeležba krepko okrnjena, tako v Kočevju med drugim ni bilo Urbanca in Steržaja; nič čudnega potem, če so rezultati zaostali za pričakovanji, tudi rekord kegljišča je ostal nespremenjen.
Med članicami je zmagala Kardi-narjeva iz celjskega Ema, kije podrla 464 kegljev, sledijo pa: Šeško 452, Petek 417, Gobec (vse Emo) 417 itd. V moški konkurenci je slavil Kirbiš iz mariborskega Konstruktorja z 933 keglji, presenetljivo je bil drugi Kočevec Krže, kije podrl 928 kegljev, sledijo pa: Benedik (Grmoščica) 926, Bratina (Tekstilana) 917, Pajnič (Kočevje) 905 itd.
Kočevski turnir je bil hkrati prvi izbirni za sestavo slovenske reprezentance, ki jo v maju čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Celju ali Brati-s,avi-	M. G-č.
NAJBOLJŠI — Kočevski Top 12 ni prinesel novega rekorda kegljišča, zalo pa boji niso bili nič manj zanimivi Na posnetku so najboljši levo je domačin Krže, ki bi z nekaj več sreče lahko celo zmagal (Foto: M. Glavonjič)
TOČKE BOŠTANJU IN ISKRI
SEMIČ — V 7. kolu vzhodne skupine II. strelske; republiške lige so strelci semiš-ke Iskre doma ugnali ekipo Mroža iz Velenja s 1423:1413, uspešni pa so bili tudi Boštanjčani, ki so doma premagali Impol s 1426:1403. Po sedmih kolih je ne čelu lestvice SD heroja Maroka, ki je doslej zbrala 16 točk, sledijo pa: Unior 15, SOP Leskovec 14, Impol 12, Boštanj 11, Iskra Semič 9 itd.
kar petindvajset igralcev, ki se bodo potegovali za mesta v prvi ekipi, toda spisek še ni zaključen. Klubska uprava na čelu z Borutom Novakom si prizadeva v Novo mesto pripeljati še kakšnega kvalitetnega igralca, dokončen razplet pogovorov bo znan že te dni. Ne oziraje se na to, pa seveda ostaja, da se bo ekipa tudi v prihodnje oslanjala predvsem na domače moči.
Radijci se bodo januarja pripravljali v Novem mestu, 1. februarja pa bodo odpotovali na osemdnevne priprave v Strunjan, vmes opravili tudi potrebna testiranja in na podlagi teh sestavili program raključnih priprav in prijateljskih srečanj. Že na podlagi tega skromnega raporta iz tabora novomeških nogometašev je jasno, da je v klubu zavel nov veter, da se dela resno, zavzeto in tudi načrtno, da je pokrovitelj Studio D svoje poslanstvo vzel dovolj resno in da so tudi ostale organizacije, ustanove in podjetja z nogometom vse bolj »na ti«. Pa najsi gre za Tovarno zdravil Krka, njena Zdravilišča, ali Novo-line, Tilio, da ne naštevamo vseh. Lepšega darila, kot uvrstiti se v I. državno ligo, si novomeški nogomet ob svoji sedemdesetletnici, ki jo praznuje letos, ne bi mogel dati.
KRALJ IN RETELJ ZA TRETJE MESTO
LJUBLJANA — NTK Vesna je minule dni pripravila tradicionalni 13. memorial AJakhla v namiznem tenisu, ki je zbral kar okoli 300 mladih igralcev iz Italije, Hrvatske in Slovenije. Novomeško zastopstvo seje v takšni konkurenci imenitno odrezalo, le malo je manjkalo, pa bi finale prinesel obračun dveh igralcev Novotehne. V pionirskem četrtfinalu je Kralj ugnal Petrovčiča (Preserje) z 2:1, Retelj pa z 2:0 Logatčana Kreuha. V polfinalnih obračunih sta oba Novomeščana tesno izgubila, Kralj z Radeljčanom Petarjem, Retelj pa proti Stropniku. Obema je tako ostal boj za tretje mesto, v katerem je bil Kralj z 2:1 boljši od Retlja.'
♦
♦
♦
♦
♦
Pionir se še ni odrekel Evropi
Kako so novomeški odbojkarji preboleli črno jesensko sezono? — Še so možnosti za igranje v evropskih pokalih — Vinko Dobrič novi trener?
♦
♦
NOVO MESTO — Poleg tega, da odbojkaiji novomeškega Pionirja te dni tekajo, telovadijo in si nabirajo moči po Bohinju in okolici, je za dolenjske ljubitelje tega športa bržkone najzanimivejša novica, da ekipa vendarle dobiva novega in za nameček še nadvse uglednega trenerja. Po eni najbolj črnih tekmovalnih sezon, ko se je ekipa znašla celo v nevarnih vodah, je ta vest nadvse spodbudna, kajti jesenska serija slabih iger in porazov je že krepko načela z muko pridobljen ugled novomeške odbojke.
Resda je z ekipo na priprave v Bohinj odpotoval dosedanji trener Peašinovič, toda po besedah člana klubske uprave Janka Goleša je bolj ali manj že na dlani, da bo v
■M
1AMENJAVA GENERACIJ — Le Bojan Brulec (na posnetku: v bloku) je z Jovičem ostal od lanske ekipe, ki je tako imenitno nastopala v A 2 zvezni ligi Breme prevzemajo mladi, v vlogi podajalca se bo v drugem delu prvenstvu poskusil Goleš.
prihodnjih dneh vadbo Pionirja prevzel Vinko Dobrič, bivši trener zagrebške Mladosti in državne reprezentance. Prav Dobrič naj bi bil porok, da bo novomeška odbojka znova krenila po uhojenih poteh, mnogi celo pravijo, da je sedanja ekipa z njim v preostalih tekmah sposobna uvrstiti se celo v play off najboljše četverice. Navzlic tej spodbudni novici pa preveč v finišu prvenstva le ne gre pričakovati, ekipa bo doma odigrala le tekmo s Tovil Olimpijo, srečanja z Granitom, Kamnikom in Salonitom pa v gosteh. Pogoj za uvrstitev med prve štiri pa je serija samih zmag. Račun kaže, da bo kaj takega s pomlajeno in nespremenjeno ekipo težko doseči, od prve postave, ki si je lani spomladi priigrala mesto v državni ligi A 1 sta tu le še Brulec in Jovič, odšli so Gavrilovič, Marič, Povšič, igrati je prenehal Petkovič, po zadnjih vesteh tudi nastopanje Smrketa ni zanesljivo. Edina okrepitev je bil Osiječan Družinec, prvi cilj tako spremenjene ekipe bo vsekakor zagotoviti si obstanek v superligi.
»Ta ekipa je tega gotovo sposobna,« pravi Janko Goleš, »saj ima še ogromno rerzerve v fizični pripravljenosti. Jesen so pričeli praktično brez priprav, za nameček je ekipo pretreslo še nekaj psiholoških šokov. Ob tem je naš prvi cilj ekipo ob strokovnem delu igralsko ustaliti in uigrati, nato pa v prestopnem roku junija in julija poiskati ustrezne
okrepitve ter jeseni znova startati na najvišje mesto. Možnosti za nastopanje v evropski konkurenci pa so že letos. 1. februarja bo finalni turnir odbojkarskega pokala Slovenije, Pionir je naslov zmagovalca osvojil zadnji dve leti. Letos bi bilo dovolj že, če bi nam bil žreb naklonjen in bi se uvrstili v finale z mariborsko Viledo. Slednja bo namreč zanesljiv zmagovalec prvenstva, v tem primeru bi nam tudi drugo mesto na pokalnem tumiiju zagotavljalo igranje v evropskem pokalnem tekmovanju. Ne dvomimo namreč, da bo slovenska zveza postala članica evropske odbojkarske družine.«
Drugi del prvenstva, katerega dve koli sta bili odigrani že decembra, se bo pričel 8. februarja, more-
• Vse kaže, da bo vlogo podajalca v ekipi Pionirja poslej prevzel mladi Goleš, z njim, Babnikom, levorokim Žuničem, Mohorčičem, Gotencem in še nekaterimi, ki prihajajo, ter seveda novim trenerjem Vinkom Dobričem, je prihodnost novomeške odbojke vendarle veliko svetlejša, kot je kazalo včeraj.
biten uspeh na pokalnem tumiiju bi ekipi zanesljivo vlil samozaupanja in vere, da tudi uvrstitev med najboljšo četverico na prvenstvu ni dosegljiva želja.
B. BUDJA

anuarja 1992
DOLENJSKI UST
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Dedek Mraz v gneči in kričanju
Pokvarjeno doživetje
Sedaj, ko je praznična evforija že za nami, se še vedno, čeprav nehote in nerada, spominjam dogodka, kije pokvaril prijetno vzdušje enega od prednovoletnih dni - sobote, 29. decembra 1991.
Sredi popoldneva tega dne je bil v novomeški športni dvorani pod Marofom krajši program s podelitvijo daril dedka Mraza našim najmlajšim. Ker se najin otrok dve prejšnji leti podobnih prireditev zaradi bolezni ni udeležil, sva se tokrat s soprogom skupaj z njim veselila povabila. Pohvale vreden je bil nastop starejših otrok ob prihodu dedka Mraza, zlasti plesne točke deklet in čarovnika, ki so navdušili najmlajše.
Zapletlo pa se je pri podelitvi daril oz. pri organizaciji same podelitve. Otroci so namreč dobili vabila dveh različnih barv (rdeče, modro), kar naj bi ustrezalo dvema različnima starostnima skupinama in s tem tudi nekoliko različni vsebini darilnega paketka. Najprej je eden od organizatorjev — pozneje sem zvedela, da je njegovo ime Janez Pavlin — poklical vse starejše otroke (od 4 do 7 let), naj se postavijo v vrsto pred dedka Mraza. Ker pa so vabila za to skupino dobili tudi otroci, ki so nedavno dopolnili tri leta, je bilo po moji oceni v tej skupini 50 do 60 otrok v starosti od 3 do 7 let. Jasno je, da toliko otrok naenkrat ne bo v miru in redu stalo v vrsti, kar dobro vejo vzgojiteljice v vrtcih, kjer so skupine trikrat manjše.
Skratka, prišlo je do splošnega prerivanja, starši so seveda zlasti manjše otroke držali, saj bi jih sicer njihovi starejši vrstniki v gneči pomendrali. Takrat pa je J. Pavlin skušal popraviti organizacijski spodrsljaj z malone frenetičnim vpitjem po mikrofonu. Na starše je kričal, da se morajo takoj odstraniti in pustiti otroke (v gneči same!), kajti ne zavedajo se, da s svojo prisotnostjo otrokom onemogočajo doživeti najlepši trenutek preteklega leta —obdaritev in stik z dedkom Mrazom, itd., itd. Osupnila sem in kar nisem mogla verjeti, da je to vpitje namenjeno tudi nam, ki smo v ozadju začeli tolažiti 3-letnega jokajočega otroka. Ostati smo le zaradi otroka, ker mu s soprogom nisva hotela do konca uničiti poprej orisane idilične podobe dedka Mraza.
No, pa sva med čakanjem doživela še en podoben mrzel tuš skozi mikrofon od istega gospoda. Očitno omenjeni gospod nima večjih izkušenj pri delu z otroki, saj bi se sicer vsa stvar lahko iztekla tako, da bi ostala v lepem spominu vseh. Najbolj enostavno bi bilo, če bi otroke za obdaritev klicali po imenih ali bi manjšim skupinam otrok delili darila na več krajih v dvorani, potem pa bi lahko vsi skupaj zarajali z dedkom Mrazom, ali kaj podobnega, možnosti je več kot dovolj. Vsekakor pa vzgojna metoda vpitja oz. kričanja nikoli ni prinesla želenih učinkov, prej obratno. Dandanes taka metoda velja kot znamenje provincializma in primitivizma, ki sodi kvečjemu na kakšno zanikrno sejmišče, ne pa v program ob prihodu dedka Mraza.
V. R.
Novo mesto
Prireditve bodo v več krajih
ZKO Slovenije razpisala Linhartova srečanja
Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos pripravila Linhartova srečanja. Tradicionalno manifestacijo, v okviru katere bodo predstavili najboljše dosežke slovenskih nepoklicnih gledaliških in lutkovnih skupin, je Zveza razpisala že ob koncu minulega leta. V razpisu je zapisano, da bo zaključno srečanje lutkarjev 25. in 26. maja v Rušah, srečanje otroških gledališč bo 27. in 28. maja v Pesnici pri Mariboru, srečanje mladih nepoklicnih gledališč pa 29. in 30. maja v enem od štajerskih kulturnih središč.
Poleg omenjenih srečanj bodo jeseni izvedli še dve taki prireditvi, in sicer naj bi bilo na Gorenjskem srečanje slovenskih nepoklicnih gledališč iz mest in v Zasavju srečanje vaških gledališč. Občinske Zveze kulturnih organizacij so že obveščene o terminih, v katerih si bodo selektorji ogledali za Linhartova srečanja prijavljene prireditve.
• Slep je, kdor vidi družbo samo iz skrajnosti, samo z leve ali desne, ker ne vidi bistva. (Bučar)
Sindikati ne pristajamo na tak način
Slovenski vladi
Predstavniki sindikatov: Konfederacije Pergam, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Neodvisnih sindikatov Slovenije, Neodvisnosti — KNSS, Sindikata delavcev poslovnih bank Slovenije, Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Vzajemnosti — Sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, smo se na delovnem razgovoru dne 8. januarja 1992 v Ljubljani seznanili s predlogom vlade Republike Slovenije o Izhodiščih za zagotavljanje socialne stabilnosti v letu 1992 in sprejeli naslednja skupna stališča:
1.	Vlada Republike Slovenije nas seznanja s svojimi predlogi za sklenitev socialnega sporazuma, ne da bi predtem opravila kakršnokoli posvetovanje s sindikati kot predstavniki delavcev in zbornicami oziroma drugimi splošnimi združenji kot predstavniki delodajalcev. To ponovno kaže neustrezen odnos vlade do drugih dveh udeležencev.
2.	Zato sindikati ne pristajamo na tak način pripravljanja, usklajevanja in dogovarjanja, ki nam ne omogoča nikakršnih vsebinskih predpriprav, medsebojnih usklajevanj in dogovarjanj v zvezi s sporazumevanjem na področjih oziroma v zadevah skupnega interesa.
Podpisi predsednikov devetih republiških sindikalnih organizacij
Na ustavo ne morem biti ponosen
O okoliščinah, ki so spremljale sprejem nove slovenske ustave — Glasovanje minilo z grenkim priokusom, da smo dobili slabši tekst, kot ga zaslužimo
Zadnja seja slovenskega parlamenta je bila medijsko zelo intenzivno spremljana, pa vendar so mnoge podrobnosti ušle opazovalcem. Pridih slavnostnega in izjemno pomembnega dogodka je nekake potisnil vstran dileme ob odprtih vprašanjih, kijih ta tekst ni rešil. Napetost negotovosti je že zjutraj zajela poslance, tako da se je več poslanskih klubov odločilo, da ne bo zahtevalo pri glasovanju strankarske discipline, kar je bilo sicer pričakovati. Kot delovno gradivo smo dobili na klop poročilo Komisije za ustavna vprašanja z zadnjo redakcijo, ki je med drugim obsegalo:
•	v določbah o avtohtonem madžarskem in italijanskem prebivalstvu je bil zamenjan termin »manjšina« s »skupnost«, ki se sklada z dosedanjo dikcijo;
•	določbo, da poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank;
•	dodano je bilo določilo o posebnem varstvu za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja;
•	spremenjen tekst o splavu, kjer je bila beseda »pravica« zamenjana s »svoboščino« in poudarjena odgovornost države za stimuliranje rojstev pri načrtovanju družine;
•	poudarjeno določbo o lastninskih pravicah s prepovedjo posedovanja zemljišč tujcem;
•	dodan stavek o varstvu živali pred mučenjem;
•	določitev nezdružljivih funkcij;
•	dodatne določbe o vsebini lokalnih skupnosti, kjer je bila na novo opredeljena mestna občina;
•	korigirano besedilo o računskem sodišču in zadolževanju države.
V ustavnem zakonu za izvedbo ustave je bilo dodano besedilo o volilnem zakonu, saj je bilo pričakovati, da bo zanj težko doseči ustrezno soglasje do razpisa volitev.
Vodstvo skupščine, predvsem pa
njen predsednik, je izvršilo pritisk na poslance najprej s tem, da se v postopek sprejemanja nismo mogli vključiti enakopravno s člani komisije, na drugi pa je bilo ustvarjeno vzdušje o nujnosti takojšnjega sprejema. Zdelo seje, kot da hočejo nadoknaditi izgubljen čas, ko po objavi predloga kar nekaj časa nismo nič slišali o ustavi.
Na objavljen predlog so poslanci in poslanski klubi vložili skoraj štirideset amandmajev, katere pa je Komisija za ustavna vprašanja grobo zavrnila. S tem se nam je prvič zgodilo, da smo se počutili izigrane. Sam postopek glasovanja je zato minil z grenkim priokusom, da bomo dobili slabši tekst, kot ga je slovenska država vredna. Zaradi nedorečenih rešitev se bomo že po nekaj letih soočili z zahtevami po amandmajih. Tokrat se želim ustaviti le pri dilemah, ki so se pokazale pri določitvi teksta za 55. člen.
Komisija za žensko politiko je izrazila podporo besedilu, pri čemer so posebej predlagali, da se svoboščina o odločanju o rojstvu otrok razširi od staršev na »ljudi«. Komisija je zagovarjala skrajno liberalistično pojmovanje in ni našla posluha za razloge, ki sojih v svojih amandmajih navajali drugi poslanci.
Omenil bi dve utemeljitvi za črtanje tega člena, s katerima sem se tudi strinjal. Prvo utemeljitev je podal Janez Lukač: »Nikakršne potrebe ni, da bi ustava posebej zagotavljala pravico ali tudi svoboščino do prekinitve nosečnosti. V Republiki Sloveniji se statistično beleži vsakoletno upadanje števila prekinitve nosečnosti. Moralno-etične dileme ob proglašanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih svojih otrok so za tiste, ki zaznavajo ali verujejo, da življenje nastane izven nas in nam je dano kot največja svetost tega sveta, ne dopuščajo sprejema amandmaja k 55. členu ustavne komisije in zato tudi
■ ■
Marjan Dvornik je v Dolenjskem listu lani 12. decembra spodbudil »priče povojnih dogodkov v naši občini — predvsem v mestnem zaporu —, da končno spregovorijo o tistih dogodkih, ki so zbrisani iz zgodovinskih virov...« Iz nadaljevanja njegovega pisanja je mogoče razbrati, da misli verjetno na medvojne dogodke, saj so »povojni dogodki« ohranjeni v arhivih in dokumentih javnega tožilstva in okrožnega sodišča.
Nekaj tragičnega je v tem njegovem (ponovnem) pozivanju prič. Slednje se verjetno ne oglašajo tako, kot pisec želi, in ko hkrati trdi, da »... so dogajanja med vojno le v spominu preživelih prič«. Prav bi bilo, da bi se priče dogodkov iz jeseni 1943 zares oglasile. Zanimivo bi jih bilo slišati, kako je bilo takrat v Novem mestu in na katerem bregu je stal ta ali oni meščan: v vrstah OF za osvobodilni boj svojega ljudstva ali v narobe izbranem taboru belih vojščakov, ki so po nalogu slovenskih klerofašistov podpirali fašizacijo naše domovine.
Marjanu Dvorniku »so prinesli pričevanje, kakor gaje zapisal časopis Slovenec 16. decembra 1943.« Nanj se opira, ko govori o usodi štirih takrat znanih Novomeščanov. Ali M. Dvornik kot visokošolsko izobražen mož s ponavljanjem 48 let starih zapisov na tak način res poziva priče in jim s tem pomaga buditi spomin?
Jože Pavlič — eden izmed najboljših telovadcev...
Zanj je bil Jože Pavlič »eden najsim-patičnejših mož v Novem mestu« itd. »Slovenec« decembra 1943 o Pavliču seveda ni povedal, daje bil že v začetku 1942 v vodstvu belogardističnega gibanja v Novem mestu, konec februarja 1942 pa tudi že v Slovenski legiji. Poleti 1942 ga najdemo v okrajnem odboru SLS oz. v novomeškem političnem vodstvu Slovenske zaveze. Po polomu obsežno zamišljene oborožene proti-partizanske enote za vso Ljubljansko pokrajino s središčema v Suhi krajini in pod Gorjanci je J. Pavlič spomladi 1942 po naročilu J. Debeljaka in kaplana Babnika odšel v Dobrepolje in tam po kaplanu Lavrihu naročil poročniku Kranjcu, da je z 21 četniki takoj zavil iz. Suhe krajine k Novemu mestu.
Priče bodo morda še vedele, daje bil J. Pavlič član okrožne organizacijske trojke za Dolenjsko (M. Benedičič-J. Pavlič-F. Pelko), ki jo je 19. 7. 1942 imenoval glavni organizacijski odbor Vrhovnega poveljstva Slovenske legije. O svojem deluje trojka vneto poročala Vrhovnemu vodstvu Slovenske legije. Z željo po klerofašističnem samodrštvu in nasilju je Jože Pavlič tesno sodeloval z zloglasnim kaplanom Babnikom; skupaj sta poudarjala pomen in delo
»našega štaba Legije v Novem mestu.« Priče o njem torej ne bi mogle trditi samo tega, daje bil »eden najboljših telovadcev«, kot je zapisal »Slovenec«. Jurij Verbič se »javno ni udejstvoval«
Jurij Verbič je bil, po »Slovencu«, dobričina in jeklen značaj. »V javnem življenju se ni udejstvoval«, kljub temu pa je bil med krajevnimi zaupniki v Novem mestu, ki so po nalogu bele garde in posebnem naročilu J. Debeljaka dvakrat na teden poročali o stanju v mestu in v okolici. To vohunsko in ovaduško delo je vodil bivši sreski načelnik Mirko Škerlj, poročila pa je oddajal kaplanu N. Babniku-Okiju v Šmihel.
Verbič je delal tudi v odseku »M« (materialni), posebni organizaciji Katoliške akcije v mestu, kije za Legijo smrti vodila socialni, kurirski in propagandni odsek, skupno s Slovensko legijo pa še materialni in prehranjevalni odsek ter obveščevalno službo. Bil je hkrati tudi član odseka »P« (prehrana).
Grilc in Sitar — zgledna poštenjaka
Kaj je delal Alojzij Grilc kot eden izmed tajnih zaupnikov bele garde pod vodstvom odvetnika dr. Kalana v letih 1942—43, bodo lahko priče verjetno natančneje osvetlile. Razen vohunjenja in ovaduštva med someščani je delal tudi kot član socialnega odseka KA v mestu.
Ne moremo mimo posebne aktivnosti trojke Slovenske legije, v kateri so v mestu delovali nadučitelj Resman, mizar Jernej Sitar in njegov pomočnik Iv-ko Lah. Zagrizeni klerofašist kaplan Babnik jih je s pomočjo kaplana Wol-banga in z njegovo zaslepljeno ter zapeljano dekliško in dijaško K A uspešno upeljal v vohunjenje ter ovajanje.
Dvornikovo spraševanje, kako se je lahko »v vojnih dogodkih udejstvoval oče šestih otrok...«, je prej podobno igrani naivnosti kot resničnemu čudenju. Zal tudi osebna doslednost, delavnost, družinskost in podjetnost marsikoga med vojno ni ovirala, da ne bi bil aktiven tudi v vojaški, vohunski, ova-duški, izdajalski ali kaki drugi dejavnosti.
Čemu preživele priče sprave ne jemljejo resno?
Strinjamo se z M. Dvornikom, da imajo vsi mrtvi pravico do groba, do imena in spomina. Ponovno smo tudi javno povedali in spet ponavljamo: Zveza borcev se ograjuje od vseh zablod, krivic in nadutosti, ki so se dogajale med osvobodilno vojno in po njej, ter jih obsoja. Strinjamo se s tem, da priče povedo, kar zanima javnost in ustrezno občinsko komisijo. Pa vendar: ko M. Dvornik piše, da njegovi »zapisi ne želijo odpirati polemike« in da »preživele priče sprave ne jemljejo resno«, se take
Še bolj jasno utemeljiti vin Schvvarzbartl:
:ev pa je podal
Cernu priče zdaj ne spregovorijo
Komu ali koga se je treba po 48 letih bati za pošteno povedano resnico — Morda pa priče celo preveč vedo — Odgovor na pismo, objavljeno 12. decembra
polemike vendarle znova pojavljajo. Še prihaja do pojavov (tudi v pozivih raznim pričam), ki ne pomenijo preseganja preteklosti, temveč sprožajo nova ločevanja, zlasti ko gre za ponavljajoče se poskuse moralnih razvrednotenj boja Slovencev za ohranitev domovine in njene neodvisnosti.
Porumenele strani »Slovenca« od 1941 do 1945
Pa še besedo o dejanski vrednosti »Slovenčevega« pričevanja iz decembra 1943. Misel povzemamo iz pogovora VI. Klavčiča z univ. profesorjem dr. Francetom Vregom v časopisu borcev NOB »TV-15« od 19.12.1991, v katerem je znani organizator partizanskega tiska in dolgoletni zaslužni urednik med drugim takole ocenil (tudi) pisanje »Slovenca«;
»... Zgodovinsko dejstvo je. daje na slovenskih tleh nastala izvirna inačica osvobodilne, uporniške in revolucionarne publicistike. Rodila seje iz notranje nuje slovenskih domoljubov, da se uprejo resnici okupatorjev, hrupni in pompozni Mussolinijevi fašistični retoriki ter protikomunistični propagandi Mussolinijevih slovenskih Quislingov, Petainov, dr. Hachov in Tisov, ki sojih Norvežani, Francozi, Čehi in Slovaki po vojni obsodili na smrt. Slovenska tla je preplavila prefinjena protikomunistična Goebbelsova propaganda, v katero so se domobranski novinarji Slovenca in drugih okupatorskih glasil hlapčevsko in hujskaško vključili. Ni dveh medvojnih resnic...«
Odbor za obveščanje pri Občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto
Ervin
»V ustavi ne morejo biti zapisana določila pravic ali obveznosti, kijih državljani razlagajo, se po njih ravnajo ali uporabljajo skladno s svojo vestjo. Vest je najvišji razsodnik ravnanja slehernega človeka in ne more biti uniformna niti usmeijena z državno regulativo. Zato nasprotujem, da se vprašanje, ki zadeva odnos do svobode odločanja o rojstvu otrok, ker je to vprašanje vesti, kakorkoli opredeli z Ustavo. Ne sprejemam stališč in argumentov tistih, ki želijo v Ustavo zapisati pravico nad življenjem drugih. (Čeprav so verjetno odločitve skladne z njihovo vestjo). Življenje je dano in po spočetju o tem ne odločamo mi. Odločamo lahko o odvzemu življenja, kar običajno imenujemo umor, ki se razlikuje od naravne smrti po svoji nasilnosti.
Civilizirana družba priznava različnost oblikovanja vesti, ker je to tudi moralno in vzgojno vprašanje, zato države z razvito demokracijo tega vprašanja ne opredeljujejo z Ustavo. Prepričan sem, da smo v naši državi Sloveniji že dosegli takšno raven civilizacijskega razvoja, da lahko vprašanja vesti prepustimo zakonski, strokovni in predvsem osebnostni presoji, ne pa ustavni materiji«.
Čeprav člen ne govori samo o splavu in svobodnem odločanju zanj, smo že naslednji dan lahko poslušali zmagoslavne komentaije politikov levih strank. Resnično grozljiva je lahkotnost, s katero ti ljudje odločajo o smrti drugih. Ne doumem, daje zanje življenje tako nepomembno, tako mak) vredno! Če se bo zavest slovenskega človeka razvijala še naprej v to smer, bomo kmalu soočeni tudi z zahtevami po evtanaziji.
Ustavo sicer imamo, ne moremo pa biti nanjo ponosni. Z njo smo dobili možnost reorganiziranja državne uprave in lokalne samouprave, odprle so se možnosti za razpis volitev, v katerih ljudem ne bo potrebno odločati na podlagi strahu ali pritiskov, in končno smo dobili temelje za lastninsko preobrazbo.
MARJAN DVORNIK
Se: Kaj zdaj z JE Krško? (DL, 9. januarja 1992)
Dolenjski list rad objavlja tako imenovane strokovne poglede, seveda v prid nadaljnjega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško. Zadnji uvodnik »Kaj zdaj z JE Krško?« se že uvodoma izgubi v volilni geometriji: resnici na ljubo je vseeno treba vsaj pristaviti, da je vladna izhodišča, in z njo zaprtje JE Krško, sprejela tudi republiška skupščina, in ne le Demos.
V nadaljevanju so povzeti najbolj dopadljivi deli pisma odbora za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti. Zanimivo bo videti, če bo v Dolenjskem listu enake pozornosti deležno odprto pismo poslancev Zelenih predsedniku SAZU, akademiku prof. dr. Janezu Milčinskemu. Ali bo deležno poudarka v klicaju ali ne zgolj objave v kakšnem zakotnem delu časopisa, se za spremembo verjetno še vedno ne smemo nadejati. V DL tako poudarjena stroka se tu razgalja v zelo čudni luči. Odbor za energetiko si namreč dovoljuje sodbo tudi v ekološkem pogledu, ne da bi slišali, kaj o tem meni Odbor za varstvo okolja pri isti Akademiji. Odprtih vprašanj okrog krške jedrske ne manjka, še najbolje bi bilo, če bi bilo odprto pismo poslancev Zelenih objavljeno v celoti.
Je pa čudno, da v Dolenjskem listu, če mu je že toliko do stroke, ni bilo objavljene črke o mnenju dr. Sergeja Bub-nova o potresni (ne)varnosti same lokacije JE Krško, kjer v lanski 27. št. Skupščinskega Poročevalca (22. november!), pove, kako je kar direktor Elektrogospodarstva prikrojeval karte o potresni nevarnosti na Krškem polju, kije hkrati eno od treh potresno najbolj nevarnih na območju bivše Jugoslavije. Nadalje, kako seje reaktorska zgradba povesila za več kot 10 centimetrov, ipd. Skratka, delalo se je predvsem politično, kako seje tu žal obnašala celo stroka, pa je vse jasneje in tudi vse bolj žalostno. Upajmo, da bodo modre čelade obrzdale srbsko letalstvo, da nas in hkrati tudi njih z enim strelom ne reši te sramote, ki se ji reče JE Krško, in jo bomo vsaj pospravili civilizacijsko, če kot taka že ni bila postavljena.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj
Gremo na beraško palico
Pred letom dni (decembra 1990) so nekomu odmerili sorazmerno dobro pokojnino 10.500 din, kar je takrat zneslo po uradnem tečaju 1.500 DEM. Omenjeni je takrat kupoval avlo in po uradnem tečaju 7 din za 1 DEM tudi prodal devize banki. Leto dni kasneje je znašala njegova pokojnina okoli 17.000 tolarjev ali okoli 400 DEM (vmes pa preračunano v DEM še manj) — vse po uradnem tačeju. Vprašanje je zdaj, kdo je upokojencu ukradel vsak mesec nad 1.000 DEM in za kaj je bil ukradeni denar porabljen. Seveda podobno velja tudi za zaposlene in nezaposlene, ki jih je vedno več. Kdo nam krade denar? Za nameček, ker smo okradeni tako grobo, kot nas ne bi noben gangster, pa bodo zahtevali od preostale revščine še plačilo davka.
S tako (sicer nadpovprečno) pokojnino si seveda lahko privoščiš le najmanjši avto, kot je na-primerjaponska Mic ra, seveda če si leta in leta prej varčeval v DEM in če si privarčevano pravočasno dvignil ali zamenjal, ker danes teh deviz iz banke ne moreš dobiti,
kar je spet druga oblika kraje. In ko želiš to Micro registrirati in zavarovati, zveš, da te bo to veljalo za obvezno zavarovanje okoli
10.000	SL T, kas ko (in še za varovanje na parkrišču in za trčenje z živalmi) pa nadaljnjih okoli
17.000	SL T, seveda le ob upoštevanju vseh (5-odstotka) bonitet. Če do ugodnosti nisi upravičen, pa znašajo ti stroški od 50 do
55.000	SLT, seveda za že omenjeni najmanjši avto. To pa je za nekatere že polletni ali vsaj četrtletni skupni dohodek.
Raznih oblik ropanja ljudi je še mnogo več. Oropani pa seveda niti ne zvedo, kam je oropani denar šel. Le slišijo lahko nekaj o razkošnih avtomobilih raznih naših ministrstev, o mahinaciji Slo-vin itd., kar je veliko veljalo. Hkrati pa poslušamo zatrjevanja, da ne plačujemo več ogromnih zneskov za zvezno vojsko in sploh v z vezno blagajno. Če je vse to res, bi morala republiška blagajna imeti toliko denarja, da tako guljenje občanov in tudi revežev sploh ne bi bilo potrebno.
J. PRIMC
L«. UOOD, H. 89
Mika Imlm• v f-ta-UL - DW eo«Oni trn W>
Pr«U - C<n» t 2
“~*w- *• • L I
JnhIJaa« «-»44
- Ca« 4 m untiiM s tmtiUH •»
SLOVENEC
APRIL . IMS
DerWehrmachtbericht im hemtigen »Jotro« Zadržan boljseviski množični naval
ugorien odpor naših divizij anhodno od Lnnsitzer Neisse — Teži« ohranim« bilka južno od Brnn Žilava borba za Magdeburg, Halle, Leipzig in Niiroherg — Obrambna bilka v srednji Italiji.
mira*, m dalj* mata« napadli i Llas b a r | • r II o i d e. Halla« t« padel * eatrnlaikav« rak« pa limit m haju id po Nairrnja IZ oklepnikov. Na ««kem po dretj« alll ....
laka] proti n*»«i raJrli aa LZa
iania R a h r la te-V veriedeatkth laikih aral)a pod H-eralleldmariala tila d* r k ama
Oa.r«a.i boji a« a. b a r g ia Clira.
Barka mad rakai a o m I« kaafaaa. V borbah aa »ate vveh rral hotnim pat rljttvam gaa Zadal taiala premora« aila dveh amo-ritkih armad ter jim * tiaraam ■ ■pelnje-aaaia dnlinaaii da tadaiaaa diha aadila
»Naš Hitler!«
Radijski nngovor, ki ga je imel nemški minister dr. Goebbels ob priliki FBhrerjcvega rojstnega dne
norita. 1». aprili 1H». Retehomli te »hhi aagatar
GobboJt Ja imal na p.rd«r<'or > rojataeca daa rajljakt napo.« narodu. • karorem Ja pataatil vtllllao atah« in dala TilhrtrJ« aa iilka odlodilnaf« Soja. Kat govornik na roda Ja obnovil dr. (kihala atraaiao prlana n ja avraiaha la Prlpra<IJ*aoali do borba tari Saarai d« mota. brra katere*« ht Rairh I

K vrop« propadla ■■odi.
RairhamlnUtar
tiahbela Ja lavajal
traamku aojn.h dogodkov. t baiarain. a bi maaili. I« takrat - morda i
tadajld
udejanja pro t
urataih do-
»roiokih do. ■mor boli ao
iiojajo aajlalja gntpodartka In t«. ki ao predhodniki bodo"ih
9'uhrarJ'ei eojaki korakali pa , ialah kot oa<oja>alrl Toda ki prlitl. ao raieirili btacnaiaajo la orado. rad. mir. ualaljena raimare. delo * obilju In kot poelad.ro vtega Irca Novaka vrodao »ivlj«. nj* Kati »o.rali.IVI trdo. da prihajajo nji hovi vojaki * la dalela kot aaeofcojaealn Toda kjar koli ao pojavijo, jun alada beda In Irpljeajo. irnoda. umiraj« In raadejaaje. brripoaelnnat, lakota In umiranja e mnoll. rab in kar Jlin ia ontana od proatuatl. Jo iiiotarjenje, ki ca ralo r najbolj rmnib delih Afrika o« bi mogli einatlli (loveka vrodao.
Tukal ob«‘v a laano ralrltn anorod oh.
Ob Ftihrerjevem rojafnem dnevu
F u kr er je v glavni ata«, 1». aprila. DSB.
Vrham« paealjtlra aboraleaib ati Javlja Tralji daa velik« obrambna bitke prod Berlinom aa holjteviki vrgli v boj mailv« ia gradiva e dotlej nevnaarm okoren Kata hrabra foto. ki jih ja palagntl a teboj primor njihovih favtaikav, t« v idr Wt »ovratnikov mnotital naval ter pre-■cerila Vte prebijala« poakaao. Jalna od rraakfnrta ob Odri ao aaii oddelki obdrtali tvoje palolaj« napram dnlef pre mol u im tov jalvkim vilam Baliievike. ki v« predrli aa obeh alraaeh 8 e * I e w a
do v vhode. ml Nltrktkteet to ta-
SLOVENEC, 20. APRILA 1945 — Medtem ko se je podoba sveta zlasti v letih 1943, 1944 in 1945 spričo uničujočih udarcev svetovnega protifašističnega zavezništva proti Hitlerju in nemškemu nacizmu v celoti spreminjala, so narodi Evrope in cele zemeljske oble dobro vedeli, da gre za usodni obračun svetovnih nazorov. Še 20. aprila 1945 pa se je ljubljanski»Slovenec« klečeplazno slinil ob rojstnem dnevu največjega krvnika človeštva in mu pel slavo, čast in zasluže-nje. Taka je bila moralna podoba dnevnega časopisa, ki je med osvobodilno vojno kolaboracijsko služil italijanskim in nemškim okupatorjem, hkrati pa zavaja! slovensko ljudstvo in mu lagal ter lagal do zadnjega dneva suženjstva
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
RK ni dobil zdravil
Še dodatno pojasnilo — Resnica naj bo resnica
Čeprav menim, da je že preveč pin-koponkanja po časopisju in tudi sicer o dospelih pošiljkah pomoči in razdeljevanja le-teh prizadetim iz sosednje Hrvaškem, tako tistim, ki so si v teh kriznih časih poiskali zatočišče v Metliki, kot tistim, ki so ostali na Hrvaškem, sem se odločil napisati nekaj vrstic. K temu meje pripravilo netočno pisanje v Dolenjskem listu, pa tudi v Delu so bile informacije netočne. Ob tem naj omenim, daje veliko bolj pomembno to, da pride dospela pomoč čimprej v roke tistih, ki jim je pomoč najbolj potrebna, kot to, kdo je pomoč sprejel, kje je bila ■zložena in uskladiščena ipd. Treba je ločiti plevel od semena.
Ne vem, komu je koristno in potrebno nepotrebno natolcevanje. Tistemu, ki dobro misli in hoče pomagati ljudem, prav gotovo ne.
V zvezi z informacijo z naslovom “RK ni dobil zdravil«, kije bila objavljena v 51. št. Dolenjskega lista v lanskem letu v zvezi s pošiljkami pomoči iz Švice v Metliko, ter pojasnilom novinarke M. Bezek-Jakše pa odločno zanikam, da bi novinarka dobila takšne informacije pri meni. Novinarki sem res Povedal, da sta prispela dva kamiona pomoči, v katerih je bila hrana, oblačila jn nekaj zdravil. Povedal sem ji tudi, da je bila hrana zložena v Domu počitka, oblačila pa v skladišču RK. Glede zdravil, ki so prispela, pa me ni niti vprašala, kam so šla, niti sem ji jaz omenil, kje so Sila spravljena.
Naj povem še, da kaj takega, da so bila zdravila uskladiščena v skladišču RK, nisem izjavil, saj mi je znano, da velja za manipulacijo z zdravili poseben režim, ■n vem, da se v skladiščih RK zdravila ne morejo uskladiščiti.
Ob tem naj še dodam, da so zdravila, ki so bila primerna za oskrbovance doma, ostala v domu, druga pa v zdravstvenem domu, nekaj pa je bilo takih, d* * jih je bilo treba poslati naprej. Vsa zdravila pa so pregledali zdravstveni delavci oziroma zdravniki in odredili postopek z njihovim ravnanjem.
IVAN ŠKOF
*	Bolkovi najhitreje menjajo dlako — pred novinarskim mikrofonom.
*	Kot kaže, bo Slovenija v Evropi zaorala vlogo hlapca Jerneja.
*	Delavčev hrbet je že dolga leta *kyje odlagališče« političnih odpadkov.
*	2 uvedbo verouka v šole ne bomo ugnali hudiča iz politike.
M. BRADAČ
Še: Zapuščajo potapljajočo se ladjo
K pismu Sonje Lokar
Sonja Lokar, nekdanja republiška funkcionarka ZKS, prenoviteljica, poslanka v demokratični vladi, je napisala svoj prispevek (DL 19. decembra 1991) Ljudem v Sloveniji je res težko. Zbegani so in ne razumejo, kaj jih je doletelo. Šli so na volitve, da bi dobili demokracijo in boljše življenje. Dobili pa so nesposobne oblastnike, vojno in gospodarski polom, brezposelnost in revščino.
Gospa Lokarjeva pozablja, da nas je že prejšnja socialistična vlada in oblast pripeljala v gospodarski polom. Brezposelnost je sedaj večja, ker ni več bančnih posojil za izplačila mesečnih dohodkov. Sedaj je tega konec in smo tam, kjer smo. Nobena nova oblast ne more narediti čudeža. Krivdo in revščino želi naprtiti sedanji demokratični vladi. S svojimi privrženci si želi čimprejšnjih volitev, ker se danes ne more sprijazniti s tem, da je izgubila oblast. Ne čudimo se tudi, da je jokajoč zapustila dvorano zvezne palače v Beogradu na kongresu ZKJ.
Takrat, ko ste bili prepričani, da nas nobena reforma ne more več rešiti, ste pristali na odstop oblasti. Komunisti ste se potuhnili in se razdelili v razne stranke, kjer sedaj spretno nagajate.
SIMON JERAMOVIČ Jesenice
Enostranske
Vojvode Rudolfa ne bo na grbu?
K polemiki o novem novomeškem grbu — Pri teh rečeh velja pravilo: bolje pozno _____kot nikoli in bolje počasi in temeljito, kot pa narediti narobe
O zahtevnih problemih slovenske krajevne heraldike smo začeli pisati šele spomladi 1990. V zvezi z grbom Novega mesta pa je bilo v Nedeljskem dnevniku 2. 9. 1990 zapisano tudi to: »Nespoštljivo Novo mesto — povprečnemu srednjeevropskemu človeku bi bilo povsem nerazumljivo, če bi se mesto z več kot pol tisočletja starimi mestnimi pravicami in s svojim tradicionalnim grbom, utemeljenim in potijenim s strani monarha v neki evropski prestolnici — brez utemeljenega razloga odpovedalo svojemu grbu menda zato, da bi ga nadomestilo s sicer modernim, heraldično pa nepomembnim in nepovednim znakom. — Pozornejši spremljevalec današnje slovenske kulture bi kajpak podvomil o splošnem znanju in kulturni osveščenosti takšne mestne in ali občinske uprave. Vprašal bi se tudi po »lo-kalpatriotizmu« teh ljudi. Vidi se, daje danes edini trud, če hočeš postati »meščan«, v tem, da se pač priseliš v mesto...« Itd. Tistim, ki malce bolj poznajo zgodovino, je namreč znano, kako težko je bilo postati v starih časih meščan, zato so tudi tako visoko cenili svoj status in seveda simbole svojega mesta.
O problematiki novomeškega grba sta v Dolenjskem listu 19. decembra la-
ni pisala Matevž Hočevar in Matjan Dvornik, kije v svojem sestavku citiral tudi strokovno mnenje prof. dr. B. Otorepca, slovenskega strokovnjaka za sfragistiko (veda o starih pečatih), priznanega tudi v srednjeevropskem kulturnem prostoru. Srednjeveški mestni pečati so osnova mnogim grbom tedanjih mest. Oba omenjena avtoija pišeta o zadevi jasno. Ker problematiko tudi občutita, poudarjata njeno bistvo tako, da temu ni kaj dodajati.
Glavni problem novomeškega grba je v bistvu dvojen: mnogi svojega zgodovinskega grba niso voljni sprejeti (kar je samo po sebi čudaštvo, če menimo s tem »sprejemanje« nečesa, kar je tu že preko 600 let!) v bistvu zaradi nepoznavanja zgodovine nasploh in pa nepoznavanja lastne zgodovine. Zgodovina vendar pogojuje naš obstoj in s tem tudi priznanje nas in našega naroda! V zgodovini temelji tudi ljubezen do lastne domovine, z njo utijujemo svojo identiteto.
Drugi vzrok za odklanjanje novomeškega grba je v njegovi "neurejenosti«, ta pa izhaja iz heraldične zahtevnosti tega grba. To pomeni, da grba ni enostavno heraldično pravilno in umetniško upodobiti. Ker je večina upodobi-
kritike
Vsega kriva vlada?
V 51. številki Dolenjskega lista meje članek Sonje Lokar precej vznemiril, ker je njena kritika zelo enostranska. Sploh se čudim, daje toliko kritik v Dolenjskem listu kot tudi v dnevniku Delo, ki napadajo Peterletovo vlado. Pri tem pa se kritiki niti ne vprašajo, koliko so na te težave v vladi vplivale stvari iz preteklosti. Dokler bo takšno nagajanje s strani Miloševičeve politike, potem ne bo pošteno iskati glavnega krivca v parlamentu Republike Slovenije, pa naj bo kakršnekoli barve. Trenutno sta Peterletova in Pintarjeva vlada v senci. Razlika je samo v tem, da je Peterletova v neprijetni, Pintaijeva pa v prijetni senci in v tej prijetni senci se nabira kapital na čuden način.
Če vlada gospodarski kolaps in generali, potem po mojem mnenju ni pošteno organizirati stavke in si metati polena pod noge, ker jih bomo še presneto rabili, če si bomo želeli biti na toplem.
JANEZ DROBNIČ Weingarten Nemčija
GRB NOVEGA MESTA — Ena izmed mnogih, sicer pogojno sprejemljiva enačica zgodovinskega grba Novega mesta. Opomba: oblačila so
čila so
rdeča, zastava, pas in obuvalo zlata-rumena, jabolko modro, ščit srebrnobel
Kaj prinaša novi zakon o tujcih
Prizadeti bodo predvsem ljudje iz drugih republik — Politika zaposlovanja tuj-- cev bo precej omejevalna — Begunci bodo ob podporo, če bo zanje delo
Odkar smo se Slovenci odločili za s °vo od dovčerajšnjih »bratov«, za povezave s sosedi in svetom po lastni izbi-ri, seje med nami čez noč pojavilo veli-o »tujcev«, med njimi tudi naših osedov, prijateljev, ki so prišli na delo v ovenijo »z juga«. Da bi domačini z ,Jlm' ne urejali odnosov, kakor bi se °mu zahotelo, je poskrbela država: obrh smo zakon o tujcih — enega pr-V|h med številnimi novimi.
7a'ton o tujcih določa, da je tujec str ’ k' n'ma slovenskega državljan-va' Tujec sme vstopiti v državo na »za o določenih mejnih prehodih in v njej Prebivati oz. se zadrževati na podlagi javnega potnega lista.« Za prihod v ovenijo potrebuje vizum, prav tako za Pod in tranzit. Tujcu se lahko izda ‘udl delovni ali poslovni vizum. Veljavnost vizuma je eno leto. Tujec, ki pride sm °VCnij0 z veljavnim potnim listom,
. v njej prebivati tri mesece oziroma vjlko časa, kolikor mu dovoljuje izdani l'zuU'- Dovoljenje za prebivanje se lah-lzda kot začasno ali stalno. Kot za-Stal*° 86 lzda 7 veljavnostjo enega leta.
(no dovoljenje za prebivanje se lah-tro l?^a tuJcu< ki najmanj tri leta nepre-6°ma prebiva v Sloveniji.
ti ,r U^cu se lahko prebivanje v Sloveniji . . odpove, in sicer: če to terjajo razbil1 .lavnega reda, varnosti ali obrambe rzave, če zavrača izpolnjevanje odloči-v državnih organov, če gre za pona-, Jajoče se ali hujše kršitve javnega reda ln jniru, varnosti državne meje ali tega 23.na, če je bil obsojen za kaznivo deduje na zaporno kazen najmanj treh ■uesecev, če ostane brez sredstev za pre-
ži vljanje in če gre za zavarovanje zdravja ljudi.
Ta in druga določila zakona o tujcih pa ne urejajo statusa zaposlenih in nezaposlenih »tujcev« v Republiki Sloveniji. Ta vprašanja bo zato urejal poseben zakon o zaposlovanju tujcev, katerega osnutek je te dni obravnavala republiška skupščina.
Bistvo skupščinske razprave lahko povzamemo v ugotovitev:
Glede na to, da so število breposelnih v Sloveniji še vedno vrtoglavo vzpenja in dosega »evropsko« raven, je moč pričakovati, da bo politika zaposlovanja tujcev omejevalna. Kot pogoj za zaposlitev tujcev predlaga zakonodajalec delovno dovoljenje, ki naj bi ga izdajal Republiški zavod za zaposlovanje na zahtevo organizacije oziroma delodajalca, le izjemoma na prošnjo tujca. Delovna dovoljenja naj bi bila omejena na določen čas, izjemoma pa tudi na nedoločen čas. V kratkem zakonu (v 29. členu) so tudi predhodne določbe, s katerimi bi omogočili pridobitev delovnega dovoljenja vsem tujcem — državljanom SFRJ, ki bodo ob uveljavitvi zakona o zaposlovanju tujcev prebivali v Sloveniji in bodo tu tudi v delovnem razmerju. Dovoljenje naj bi dobili za nedoločen čas ali pa, kot predvideva varianta v 24. členu za dobo dveh let. Pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja je, da bodo v 90 dneh od uveljavitve tega zakona Republiški zavod za zaposlovanje zaprosili za osebno delovno dovoljenje. Če v predpisanem roku ne bodo zaprosili za delovni vizum, zakonodajalec predlaga, da jim delovno
razmerje preneha.
Podlaga za izdajo delovnega vizuma naj bi bilo tudi obrtno dovoljenje ali dovoljenje za opravljenje samostojne poklicne dejavnosti. Osebno delovno
• V Sloveniji živi zdaj okrog 23.000 beguncev iz Hrvaške, zato je dobro vedeti, kdo vse lahko dobi status begunca in s tem možnost, da pride do delovnega dovoljenja. Zakon o tujcih govori, daje begunec tisti, kije zapustil državo, katere državljan je ali v kateri se je stalno naselil kot oseba brez državljanstva, da bi se izognil preganjanju zaradi svojega političnega prepričanja, kulturnega ali znanstvenega delovanja ali narodnostne, rasne oziroma verske pripadnosti. Status begunca pa se ne prizna tujcu, o katerem se ugotovi, daje storil kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo ali je deloval v nasprotju s cilji in načeli OZN. Tujcu, ki mu je priznan status begunca, se zagotovijo najpotrebnejši prostori, seveda za preživljanje in zdravstveno varstvo do odhoda v drugo državo ali dokler si ne ustvari možnosti za samostojno preživljanje.
dovoljenje — torej na lastno prošnjo — naj bi pridobili tisti tujci, ki bi v Sloveniji bivali že več kot 5 let, in sicer na podlagi dovoljenja o stalnem bivanju, nato tujci s posebnim statusom begunca, priznanega na podlagi zakona o tujcih. V isto kategorijo naj bi bili uvrščeni tudi tujci, ki bi v RS opravljali razna strokovna dela na podlagi pogodb.
VINKO BLATNIK
tev novomeškega grba (heraldično umetnostno) podpovprečna, je zaradi tega današnjemu človeku (s pomanjkljivim tovrstnim znanjem) nedopadljiv in nesprejemljiv. — Vendar: mestni grb je zgodovinska posebnost, kar se silno redko menja, tako kot tudi ne menjamo zlepa npr. zgodovinskega imena nekega mesta. Tudi glavnih barv zgodovinskega grba heraldični kodeks ne dovoljuje zamenjati brez resnih strokovnih utemeljitev. V novomeškem grbu sta glavni barvi srebrna — bela in rdeča. Gre za heraldično in splošno identiteto grba. Novomeški grb je treba »urediti« tako, da bo ustrezal: zgodovinskemu izročilu, Novemu mestu (meščanom, torej »lastnikom« grba) in heraldičnim pravilom. Doseči to soglasje zagotovo ne bo lahko, potrebno je heraldično znanje, ki vsebuje in združuje vrsto različnih znanj in sposobnosti.
V srednjeevropskih državah s sicer enako staro heraldično zgodovino, vendar pa brez več kot 70 let trajajoče »heraldične abstinence«, kakršno ima Slovenija (1918 — 1990), je heraldika pod nadzorom notranjih ministrstev (heraldični kanceloiji). Ta sprejemajo v heraldične registre samo heraldično neoporečne grbe (heraldično pravno, heraldično umetnostno itd.), ki pa so potem tudi pod posebno pravno zaščito.
Vse to je nujno, ker je že samo krajevnih grbov mnogo in nekateri grbi so si med sabo podobni. Grb je namreč eden od tradicionalnih dokazov, daje neka urbana naselbina sploh mesto, trg, torej ne »mestni emblem«, temveč »mestni grb«.
Če mesto nima lastnega grba, ne more biti vneseno v heraldični register ter imenik mest! Takšnih in podobnih problemov pa v srednjeevropskih državah absolutno ne poznajo, pač pa ravno nasprotne: celo preproste vasi si namreč mnogokrat močno prizadevajo za stvaritev lastnega grba ter njegovega priznanja. Pri nas pa se lastnega zgodovinskega grba otepamo.
V planu je, da se heraldične zadeve v Sloveniji uredijo podobno, kot so urejene drugod po Evropi. Akcija je že stekla, kajti končno je ustanovljeno slovensko Heraldično, genealoško in veksi-lološko društvo Slovenski ščit, torej: grboslovno, rodoslovno in zastavoslov-no društvo, kije strokovno in tudi sicer sposobno reševati zadeve, za katere seje zavezalo že v svojem naslovu, to se pravi različne heraldične problematike, zadeve rodoslovja pa tudi mnoge nejasnosti v zvezi z različnimi zastavami. Zanimivo je to, daje ravno sprememba v videzu avtomobilskih tablic povzročila takšno zanimanje krajanov za grbe njihovih krajev, kar je sicer nepričakovan, vendar v bistvu zelo pozitiven odziv našega človeka v današnjem dogajanju z našo domovino Slovenijo. Ker pa je v celotni domovini zelo veliko tovrstnih problemov, jih ne bo mogoče rešiti v kratkem in na hitro, temveč bo potrebno precej strpnosti in razumevanja na vseh straneh in vseh ravneh. Tudi za to velja: bolje pozno kot nikoli in bolje počasi in temeljito, kot pa narobe!
Bolj določno o problematiki novomeškega grba kakor tudi o HGV društvu »Slovenski ščit« pa še v nasledjih številkah DL.
VALT JUREČIČ
SNEMALI SMO V LJUBLJANI
Naša zborovodkinja Marjana Ogrinc se je dogovorila s tehnikom Petrom Velikonjo za snemanje našega pevskega zbora v Ljubljani. Ko smo prišli v Studio Tivoli, so nas fantje iz studia najprej prijazno pozdravili. Rekli so, naj najprej poslušamo spremljavo in poskušamo zraven malo zapeti. V začetku smo imeli težave, a sčasoma nam je šlo kar dobro. Peter Velikonja nas je tudi fotografiral. Sedem najboljših pevk je dobilo slušalke. Tudi jaz sem jih dobila. Na koncu so pele tri dekleta še same. Ko smo posneli, smo šli poslušat. Peter je rekel, da smo zelo lepo zapeli. Ta dan je bila zborovodkinja zelo ponosna na nas.
TANJA OKOREN 5. b, novin. krožek OŠ Šentrupert
Ob izteku starega leta se je izteklo tudi življenje Jožeta Rihtarja iz Sevnice. 13. januarja letos bo_ minilo 71 let, odkar se je rodil v Žurkovem dolu v kmečko-delavski družini. Po končani osnovni šoli se je prebijal kot kmečki sin, občasno pa si je našel tudi kakšno zaposlitev. Ko je okupator zasedel in razkosal domovino, je bil Rihtar mobiliziran v nemško vojsko. Z njo je »pod mečem in ognjem« prekrižaril vso Evropo vse do ruskih step.
Rihtarje nenehno razmišljal, kako bi se rešil neljubega službovanja v sovražni vojski, kije hotela pokoriti in uničiti tudi slovenski narod. Izkoristil je priložnost za božič leta 1943 in zapustil fašistični uničevalni stroj. Toda pot do domačih krajev, po katerih je toliko hrepenel, je bila še dolga in trnova. Moral je v dalnjovzhodna ruska vojna taborišča, kjer je bil vse do maja 1944, ko seje vključil v I. jugoslovansko brigado borcev za svobodo. S to brigado je prek ozemlja Romunije jeseni 1944 prispel v Srbijo in se pri Gornjem Milanovcu z brigado vključil v sestav NOVJ. Tako je sodeloval v osvobodilnih bojih vse od sremske fronte pa do Celja, kamor je prispel maja 1945. Po končani vojni so ga dodelili tankovskim enotam JA na Vrhniki, kjer je ostal do demobilizacije.
Po vrnitvi v domači kraj seje zaposlil pri železnici ter si ustvaril družino in topel dom na Drožanjski cesti. Tudi po upokojitvi ni miroval, ampak je bil eden prizadevnejših članov bodisi v borčevski organizaciji in pri upokojencih. Pri vseh akcijah svoje ulice je rad sodeloval in se veselil skupnih uspehov, asfalta, urejanja igrišča in nazadnje še javne razsvetljave. Rihtarjev nalezljivi optimizem in vztrajnost sta temu dobrosrčnemu človeku vedno odpirala duri sokrajanov. Ko so ga ti zadnje mesece pogosteje videvali na jutranjih in večernih sprehodih, so sicer vedeli, da si na ta način krepi opešalo srce in zdravje, toda navkljub temu je novica, da Pe-pija, kot so ga klicali, ne bodo več srečevali, boleče odjeknila tudi v njihovih srcih.
P. P.
Plačilo za naivnost
Verjeli smo v izboljšanje razmer v šolstvu, zdaj pa nas tolažijo z enakostjo v revščini
Med proračunskimi porabniki za leto 1992 je izobraževanju zopet odmerjeno mesto med tistimi obrobnimi dejavnostmi, ki pač nekako morajo preživeti Tolažijo nas, da je to enakost v revščini, doslej pa smo tako ali tako ves čas tolkli revščino, požegnano z marksistično prežetimi smotri
Ker smo popolnoma nemočni, da bi karkoli spremenili se zatekamo k stavkam in bojkotom. Pedagoški mir, kije za našo dejavnost tako potreben kot suhi zemlji odrešujoč dež, so popolnoma porušili novi normativi Sindikat je učitelje pozival, naj bojkotirajo popra vljanje šolskih nalog, in ta bojkot stopnujejo tako, da učenci pri temeljnih predmetih ne bodo imeli zaključenih ocen. Sedaj so morda učenci na tem, da bodo bojkotirali pisanje šolskih nalog, za katere ne bodo dobili povratne informacije. In ko je že vse tako razburkano in odgovorni ničesar ne ukrenejo, lahko nastanejo plodna tla za ponoven upor proti zaključnim izpitom.
Ob vsem tem novinarjem hitro uspe obrniti javno mnenje proti učiteljem in postavi se pod vprašaj moralnost tega početja Elektrogospodarstvo nam učinkovito zagrozi s temo, železnica s praznimi tiri, komunala s kopičenjem smrdečih odpadkov, zdravniki z zaklenjenimi ambulantami, in že se hitro najdejo rešitve. V šolstvu kvečjemu lahko zagrozimo z intelektualno lemo, kar pa je zelo neoprijemljivo, saj ne povzroča niti kurjih očes. In tako capljamo na mestu, izgubljamo voljo in energijo in Evropa se nam vedno bolj oddaljuje.
Postavili smo si prave cilje: no tranjo prenovo šole, evropske stan darde znanja, permanentno izobra ževanje učiteljev, ter zastavili števil-ne projekte. Naivno smo pričakovali, da bo skupščina sprejeta nacionalni program in izobraževanje uvrstila med strateške razvojne cilje. Očitno smo se še enkrat ušteli. Varčevanja seje vlada lotila ravno na tistih področjih, kjer smo v zadnjih letih do-
segli velik napredek (eksperimentalno delo, laboratorijske vaje, delitve učencev v skupine). Nekaj laborantov manj v slovenskih šolah je boren prihranek, a neizmerljiva škoda
Vsi vprek se zavzemamo za prijazno šolo in večina je prepričana da je do volj že to, da bi se učitelji ves čas prijazno smehljali Okolju prijazna tehnologija zahteva ogromna vlaganja in znanje, isto velja tudi za šolo: stalno posodabljanje učne tehnologije, metod in oblik dela spoznavanje najnovejših dognanj pedagogike, metodike in psihologije. Drugačen način dela zahteva bogate knjižnice, manjše oddelke, motivirane učitelje.
Varianta za katero se je opredelila vlada, je res najcenejša Nekako bomo nastrgali za učiteljske plače in kredo in vroča želja da bi se približali Evropi, se bo ob vsakdanjih banalnih problemih preživetja popolnoma ohladila
Pa vendar bi morali mladim privoščiti in ponuditi najboljše; predvsem kvalitetno izobrazbo in kulturne dobrine, da bi postali samozavestni, kulturno in ekološko osveščeni, sposobni odzvati se na vse izzive sedanjosti in prihodnosti Zaslepljen je vsakdo, ki misli, da bo lem nalogam kos sam sebi prepuščen, nezadovoljen učitelj s kredo v roki pred 36 učenci v oddelka
Stališče, da izobraževanje lahko še nekaj časa životari, naši oblasti gotovo ni v čast. Bojim sem, da bodo tisti, ki o tem lahko odločajo, še naprej zado voljni, če bodo zanesenjaki prepevati domoljubne pesmi v nezakurjenih gasilskih domovih, če bodo učitelji razlagali učno snov iz zastarelih učbenikov, če se bodo policaji in naša nova vojska še bolj elegantno vozili in oblačili itd In v času medenja lip bodo na veselicah zadonele frajtonarice in razvnemale srca širokih množic. Če bo komu uspelo še zavriskati, bo to dokaz, da je vse v redu.
Pa srečno, Slovenija!
VIDIC MIHELČIČ GABRIJELA
anuaria 1992
DOLENJSKI LIST
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Odmevnost prinaša tudi večjo naklado
Iz časopisa TV-15 zrasla Svobodna misel
Ob 30-letnici izhajanja časopisa TV-15, glasila slovenske borčevske organizacije, so 9. januarja v Lju-ljani na tiskovni konferenci predstavili prvo številko novega lista SVOBODNA MISEL in njenega glavnega ter odgovornega urednika Vladimirja Kavčiča, znanega pisatelja in javnega delavca. SVOBODNA MISEL bo nestrankarska revija za socialna, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja.
O novi obliki in nadaljnjem poslanstvu dosedanjega borčevskega časopisa je najprej govoril Lado Pohar. Dr. Slavko Splihal, predstojnik katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, je nato razvil nekaj razmišljanj o časopisu oz. reviji, ki glede na enakopravnost in demokratične pravice občanov nikakor ne more veljati le kot eden izmed obrobnih medijev v našem
TV 15
mmm
m	^^iMiii	
mm	
fk(£"1	
" TT'' A	
mm	
Kl l £
občestvu. Družba mora skrbeti tudi za t.i. marginalni tisk, ki je sicer odrinjen od materialne moči. Zdaj v družbi izenačujemo pluralizem le z večstrankarstvom, ki pa je samo ena izmed njegovih značilnosti.
Demokratičnost v državi je treba meriti tudi s pogoji, v kakršnih obstaja časopisje na lokalnih trgih kljub nesmiselni komercializaciji. Poudaril je. da večstrankarski sistem sam še ne zagotavlja demokratičnosti družbe. Primer Norveške, ki ima s pribl. 4 milijoni prebivalcev sto dnevnih časopisov, je prepričljiv dokaz širše družbene skrbi za demokracijo v praksi.
Čeprav se preteklost umika v zgodovino, je generacija, ki je uspešno uresničila naš delež v protifašističnem boju skupaj z vsem svetom, še vedno tu, je mol drugim dejal Vladimir Kavčič, ko je govoril o bodočem poslanstvu revije. Z enotnimi pogledi na življenje, njegove potrebe in interese naroda hoče revija potijevati in obnavljati pridobitve NOB. Smo priče, da po Evropi in pri nas oživljajo fašistoidne težnje, v njihovem zavračanju pa včasih nismo dovolj odločni. Sedanjo naklado revije (15.000 izvodov) lahko dvigne predvsem odmevnost njene vsebine.
O slednji so govorili tudi udeleženci razprave in poudarjali odprtost nove revije ter njeno naravnanost k nadaljevanju svobodoljubnega izročila partizanske generacije. SVOBODNA MISEL bo obravnavala tudi druga zgodovinska obdobja, dogodke in ljudi, ki so neločljivo združeni z nšan smlcfioi osvobajanjem, a&®nlt*«jj» ,n ono-boditvijo SioveMjje, kar vse sega po urednikovih besedah »od časov stare Karantanije do današnjih dni«.
TONE GOŠNIK
BRALCEM V AMERIKI
Ana Polh-Debdjak iz Goriške vasi 17, p. Mirna Peč, prosim bralce Dolenjskega lista v Ameriki, da pjšejo na moj naslov, če kaj vedo o mojih dveh bratih, ki •ta brez sledu u&inila ob koncu vojne. Za pomoč se vnaprej zahvaljujem.
Oškodovani ne pričakujte preveč
Moja izkušnja z denacionalizacijo bo poučna tudi za druge prizadete
Potem ko so moj, širši javnosti znani nacionalizacijski primer, pristojni organi in sodišča »reševali« celih trideset let, je republiški sekretariat za pravosodje s svojo odločbo v mesecu maju 1990. leta nacionalizacijsko odločbo iz 1959. leta končno odpravil, s čimer sta nacionalizirana mi prostora ponovno prišla v mojo last.
V obrazložitvi omenjene odločbe sekretariat med ostalim ugotavlja, da so v pravnomočni nacionalizacijski odločbi bili razlogi, na katerih temelji nacionalizacijska odločba, pomankljivi, napačna pa je bila tudi presoja dejstev, ki so bila v upravnem postopku tudi sicer nepopolno ugotovljena, bila pa so pomembna za odločanje. Nadalje ugotavlja, da pooblastilo za odločanje po prostem preudarku ni bilo uporabljeno v skladu z namenom, za katerega je bilo to pooblastilo v zakonu dano, zaradi Cesarje bil v pravnomočni odločbi nepravilno uporabljen materialni zakon.
Ker v vseh tridesetih letih obstoja nacionalizacije nisem prejel‘nobene odškodnine ali najemnine in tudi za vzdrževanje »skupne« hiše v tem času ni bil porabljen niti en družbeni dinar (ampak sem jo moral v mejah svojih možnosti kolikor toliko vzdrževati na svoje stroške sam), sem po svojem pravnem zastopniku v decembru 1990. leta pri enoti temeljnega sodišča v Črnomlju vložil tožbo, s katero sem zahteval le povračilo mesečne najemnine v znesku po 2.863,16 dinarja za vso dobo protizakonite nacionalizacije. Podlaga za ta znesek zahtevka je bila najemnina, ki jo je ob času vložitve zahtevka plačevalo podjetje najemnik samoupravni stanovanjski skupnosti. Obenem s tožbo sem vložil prošnjo za oprostitev sodnih taks ter priložil ustrezno dokumentacijo o svojih dohodkih.
Enota temeljnega sodišča je mojo tožbo s sodbo v marcu 1991 zavrnila. V obrazložitvi med drugim navaja, da nepravilno uporabljeni materialni zakon ne pomeni nepravilnega oz. nezakonitega dela organa v zvezi z opravljanjem funkcije. Obenem z zavrnitvijo tožbe je zavrnilo tudi mojo prošnjo za oprostitev sodnih taks.
Zoper te zavrnitve sem se po svojem pravnem zastopniku v aprilu 1991 pri-
tožil na Višje sodišče. S sodbo je v novembru 1991 tudi to sodišče mojo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi sodbe navaja, da je tožena stranka sicer odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo njeni organi povzročijo tretji osebi pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, vendar se tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne more šteti za nezakonito in nepravilno delo upravnega organa izdaja odločbe, utemeljene na zmotnem pravnem stališču zaradi zmotne razlage upravne norme... Prošnji za oprostitev plačila sodnih taks tudi pritožbeno sodišče ni ugodilo.
Zoper taks odločitve sem po svojem pravnem zastopniku ravnokar, t.j. 20. 12.1991, vložil zahtevo po reviziji, zato takšne ali drugačne odločitve za revizijo pristojnegas odišča določen čas še ne morem pričakovati. Pač pa sem 9. t.m. po svojem pravnem zastopniku prejel opomin enote temeljnega sodišča v Črnomlju z dne 11. 12. 1991 na plačilo taks v znesku natanko 66.610,20 slovenskih tolarjev. Ta znesek mora biti plačan v 15 dnevih, sicer bo k nekakšni 10-odstot. kazenski taksi priključen še 50-odst. pribitek kazenske takse. Iz podrobne razčlembe tega zneska je razvidno, daje v njem zajeta tudi taksa za revizijo v znesku 20.357,00 SLT. spričo dejstva, da je ta opomin datiran zli. 12. 1991, zahtevek za revizijo pa sem
vložil 9 dni pozneje, to je 20.12. 1991, mi ni jasno, kako je sodišče moglo z gotovostjo predvidevati in sklepati, da bom zahtevek za revizijo sploh vložil, in mi že vnaprej zaračunati tudi tozadevno takso. V skupnem znesku je zajeta tudi sodna taksa za opomin v znesku 450 SLT, kljub temu da naloga za plačilo, ki bi moral biti podlaga za opomin, nisem nikoli prejel.
Vse navedeno ponujam v resno razmišljanje:
a)	vsem pristojnim upravnim, zakonodajnim, pravosodnim in političnos-trankarskim organom z mnenjem, da take odločitve naravnost vzpodbujajo upravne organe k površnemu in protizakonitemu delu, saj za to ne nosijo nobene odgovornosti;
b)	vsem komisijam, odborom, združenjem, in drugim, ki se ukvarjajo s problemom zaščite osnovnih človekovih pravic z vprašanjem: Kako in katere osnovne človekove pravice so zagotovljene?;
c)	predvsem pa vsem z razlastitvami
in nacionalizacijami prizadetim občanom, naj vzlic sprejetemu zakonu o denacionalizaciji ob takih odločitvah ne pričakujejo preveč družbenega razumevanja, in priporočilom, da s plačilom podobnih taks ne pomagajo polniti družbeni proračun.	v
JANKO VRANESIC
Prizadevnost ni priznana
Družina Brelih — Zemljič se spopada_________
napotkov, ne pa samo blatenje, nikjer pa nobene dobre besede o kakršnikoli prizadevnosti družine Brelih —Zemljič iz Starega Brega v Kočevskem Rogu, ki se po mojem mnenju z velikimi napori preživlja na tej štirideset let opuščeni zemlji. Ta članek mi govori, da še dolgo ne bomo prišli do zdrave moralne družbe, poceni hrane in zelene Kočevske.
Ker seje v Sloveniji v zadnjem času pojavilo veliko enostranskega pisanja, je ta članek šolski primer, ki poziva, da se morajo te trditve preveriti tudi pri šibkejši, prizadeti strani.
MARIJA MIHIČ Ribnica
V Novih novicah iz ribniško-kočev-skega konca sem prebrala članek Za delom nad divjino in tiranijo, ki korektno opisuje težave mlade družine Brelih, ki se je uprla družbi in šla nazaj k naravi, na opuščeno kmetijo, da bi samostojno živela, ustvarjala zase in za družbo. Pri tem naj bi jim strokovne službe Mercatorja, Kmetijskega gospodarstva Kočevje, nudile vso moralno, strokovno in finančno pomoč.
Objavljeni nepodpisani članek strokovnih delavcev družbenega podjetja Mercator-Kmetijstvo v Novih novicah št. 17 pa meje šokiral. V njem bi pričakovala vrsto strokovnih in moralnih
Kure »umrejo«
Gregor Blažič ima svojevrstne ljubljence
BRŠLJIN — Kar moderno je postalo, da si v zadnjem času precej otrok, pa tudi njihovih staršev, za hišnega prijatelja izbere mačko, psa, papigo ali hrčka. Enajstletni Gregor Blažič, učenec 5. razreda Osnovne šole Bršljin, pa ima doma drugačne ljubljenčke. Čeprav živi v bloku, ima v opuščeni garaži štiri kure, dva petelina, zajca in morskega prašička. Do nedavnega je imel še nekaj golobov, pa jih je spustil na svobodo, češ, kaj bodo ptice zaprte. Na njegovo začudenje so se golobi že po nekaj zamahih s krili vrnili h Gregorju. Poslej ga pričakajo vsako jutro, ko se s torbo na hrbtu prikaže iz bloka. »S hrano je kar precej dela. Kuham krompir, zajci imajo radi tudi otrobe, krmila pa uporabljam le kot slaščico«, pove o svojem konjičku Gregor. Se posebej dobra prijatelja sta s turškim petelinčkom (na sliki), ki se mu je zaradi priljubljenosti posrečilo, da seje v teh mrzlih zimskih dneh dokopal do svojega prostorčka v Gregoijevem stanovanju.
Gregor o svoji »farmi« piše dnevnik, podatke o počutju, obnašanju in prehrani svojih ljubljenčkov pa hrani tudi v računalniku. Še nobena njegova kokoš ni končala v pekaču ali loncu, vse so doslej na »mrliškem listu« imele kot vzrok smrti zapisano »starost«.
WJM ittiiflKOTK
Semolič, skoraj bi me prepričali
Odgovor Janezu Kuretu na pismo s tem naslovom, objavljeno prejšnji teden
V slovenskih medijih se že dalj časa pojavljajo članki Janeza Kureta, ki potvarjajo določena dejstva in dogodke v Iskri Semič, zato smo javnosti dolžni dati korektno informacijo in odgovoriti na večkratne obtožbe in celo žalitve, na katere doslej nismo reagirali.
Ker g. Kure želi, da mu pred javnostjo osvežimo spomin in mu povemo, česar nikakor noče dojeti, se tokrat moramo oglasiti. Slabega vodenja podjetja mu niso prvi očitali delavci, ampak njegova inteligenca — strokovnjaki, zaposleni v razvoju Iskre Semič, z dokumentom, ki so ga 19. 12. 1990 naslovili na DS podjetja. Zahtevali so od vodstva in direktorja program za izhod iz krize, kajti stanje v podjetju seje vidno slabšalo. Ker je postalo stanje v podjetju v enem letu vodenja g. Kureta, ki je kar naprej poskušal zamahniti s čarobno
palico in se posipaval s pepelom ter zunanjimi faktorji, brezupno in brezizhodno, je prišlo do formiranja stavkovnega odbora, kije 28.12.1990 postavil jasne zahteve delavcev, vključno z napovedjo stavke za 22. L 1991, in z zahtevo po takojšnjem odstopu direktorja. Vsi pritiski po nujnem pričetku urejanja razmer v podjetju so naleteli na gluha ušesa direktoija. Sindikat je videl edino možnost, da se problem Iskre Semič širše popularizira, v skupnem sestanku predstavnikov Iskre holding, občine, banke, vodstva podjetja in sindikata, katerega je sklical in vodil 12.1. 1991. Glavni zaključek vseh sodelujočih je bil, naj direktor izdela podroben sanacijski program Iskre Semič. Vrstile so se seje, vrstile so sei nestrpnosti in obtožbe, vrstili so se zaključki, Iskra Semič pa je drsela v pogubo pod stro-
»Odvetniška taksa« buri duhove
Prizadeta odvetnika se ne strinjava z nekaterimi trditvami v tem članku
V Dolenjskem listu je bil 9. januarja na 5. strani pod naslovom »Odvetniška taksa buri duhove« objavljen članek novinarke, ki poroča o poteku zadnje seje metliške skupščine in to predvsem o stanovanjski problematiki. Ker sva podpisana tista dva odvetnika, ki ju članek omenja, sva dolžna pojasniti določene nravnosti ■ zmotne Udilvc, vsaj v delu, ki se tiče najinega angažiranja, o vsem ostalem pa bodo delegati in s tem zagotovo tudi javnost tako ali tako obveščeni prek izvršnega sveta.
Že sam naslov članka »Odvetniška taksa« je namreč povsem nepravilen, saj odvetniki zaračunavamo svoje usluge oz. storitve na podlagi določil Tarife o odvetniških storitvah, in to po določenih tarifnih postavkah, s tem pa tudi dela odvetnika, je stvar zakonodajalca, pri čemer pa je seveda pravica vsakega uporabnika teh uslug, daje zaradi tega razbuijen. Očitno pa med kupci stanovanj prav posebnega razburjenja glede tega le ni bilo, saj so, vsaj do sedaj, poravnavali Bajne storitve in so se s pogodbenim določilom o plačilu stroškov strinjali.
Netočne so tudi trditve, češ da naj bi šlo za prodajo 234 občinskih stanovanj, saj je občina lastnica 200 stanovanj, od katerih je iz različnih razlogov 22 praznih, za odkup pa seje do sedaj odločilo okoli 90 imetnikov stan. pravice, pri čemer jih 24, glede na to, da niso državljani Rep. Slovenije, vsaj za sedaj, te pravice ne more uveljaviti. Ker je povprečen honorar od pogodbe približno 5000 SLT in ne 6000, najini zaslužki pri tem le niso tako visoki, kot so prvotno znašali izračuni najinih »kontroloijev«, pri čemer sva bila v zadevi polno angažirana dva meseca s tem, da sva strankam nudila vse pravno svetovanje in z njimi vodila vso korespondenco, sestavljala vknjižbene izjave, pogodbe dostavljala v potrditev pravobranilcu v Novem mestu, vsaj tretjino pogodb pa ponovno pisala, ker so se kupci naknadno premišljali, vsaka pogodba pa je bila pisana posebej za vsako stranko.
Povsem depkearana je zato navedba delegata, putdskavtrika Osnovne šole. glede vrednotenja najinega dela, še posebej zato, ker je taisti predstavnik v na-
sprotju z določili zakona z imetniki stanovanjske pravice na šolskih stanovanjih predhodno, in to res na obrazcih, sklenil pogodbe, ki pa so bile nične, saj za odprodajo ni bil pooblaščen, povrh vsega pa v nekaj primerih v škodo občine. Za plačilo najinega dela bi namreč občina lahko uporabila kar prihranek od dveh pogodb, ki znaša 90.115 SLT, saj si je ta predstavnik, očitno tudi zaradi nepoznavanja prava, napačno razlagal izračun popustov in bi s tem z navedenim zneskom prizadel metliške davkoplačevalce. Najino angažiranje je bilo že samo zaradi tega koristno, če že ne potrebno, presoja pravne veljavnosti takšnih zadev, kot to predlaga navedni predstavnik, pa je seveda možna, a je nepotrebna glede na to, da bova ugodila njegovemu hotenju po obvarovanju davkoplačevalcev in občini računa za polovico stroškov ne bova izstavila. V kolikor šo bile mogoče navedbe predstavnika v samem članku sad zmotne interpretacije poteka seje skupščine po novinarki, to seveda obžalujeva. DUŠAN BRICELJ JANEZ FERLEŽ
9 ~ " Ml
ti/ttld/TUAfcriO'
kovnim vodstvom g. Kureta. Le-ta je znal splanirati samo vsak mesec nižje plače in vsak kvartal večjo izgubo.
Se spomnite g. Janez Kure, kaj je sklenila posebna komisija DS, kije ugotovila, da ste nesposobni naprej voditi podjetje, in predlagala, naj vas upravni odbor razreši direktorske funkcije? Dogodki 18. in 19. 4. 1991 vam res niso v ponos, lahko pa bi v pol leta dojeli, da vas je dolžnosti direktorja razrešil upravni odbor Iskre Semič 22.4.1991, in ne sindikalna delavca Zdenka Mihelič in Zvone Vidmar. Tudi zgodba, ki ste jo razložili g. Dimitriču za članek v Delu, je povsem drugačna.
G. Kure, pozorni bralec lahko iz vaših člankov, ki jih tako vztrajno pišete, razbere, da iz njih veje le želja po maščevanju, za katero pa nimate nobenih argumentov. Argumenti so vam žal tudi šibka točka v zadnjem članku Dolenjskega lista pod naslovom »Gospod Semolič, skoraj bi me prepričali«. Kdo vam daje pravico, da v svojo godljo vpletate še predsednika Svobodnih sindikatov Slovenije? Vsaj malo spoštovanja bi lahko imeli do samega sebe, če ga že do drugih nimate. Očitno ne zmorete kontrolirati svojih strasti, ravno tako pa ne korektnosti do bralcev, katere z neresnicami skušate zavesti. G. Kure, kako si predstavljate vstop slovenskega gospodarstva v Evropo kot novi direktor podjetja Belt: z managerskim pristopom vodenja podjetja ali s prisiljevanjem sindikalnih funkcionarjev v podpisovanje izjav o lojalnosti direktorju in s tem blokiranju sindikalnega dela v podjetju? Evropa nas ne bo jemala za resnega partnerja, če se bodo naši direk-toiji ukvarjali le z odstranjevanjem sindikalnih delavcev.
P.S.: Kljub temu, da smo se na več zaporednih objav g. Kureta oglasili prvič (in verjetno zadnjič), se bralcem opravičujemo, da jih obremenjujemo z zadevami, ki bi se morale reševati drugje.
ZVONE VIDMAR JOŽEF KOČEVAR
• V zgodovini bo zapisano, da Kalan ni osivel v socializmu, ampak v demokraciji (Petan)
FIGURICA ZA MIR
ŽELJNE PRI KOČEVJU — Pred novim letom so šolarji iz Željn pripravili za domačine kulturni program. Med to novoletno prireditvijo je prišel še dedek Mraz, ki je vse prijetno presenetil. Solarjem je prinesel skromna darila, predšolskim otrokom piškotke, odraslim pa smrekovo vejico s figurico pupka. Vsem je zaželel v novem letu predvsem miru in zdravja.
V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA
Kar težko zapuščamo šolo sedaj, ko je tako lepa, polna trakov, okraskov in veselega razpoloženja. Naše učilnice so postale prijetni prostori. Danes v njih plešemo, se igramo, pogovarjamo. Veselimo se. V avli dedek Mraz, lučke, voščilnice Gasparija in drugih priznanih likovnikov. V voščilih, ki smo jih pisali v razredih, je malo osebnih želj, večje splošnih želj: da bi učitelji imeli dobre živce, starši polne denarnice, sošolci in vrstniki dobre ocene. Vsem skupaj pa želimo predvsem MIR.
Učenci OŠ Bršljin
ZABAVA V ŠOLI
V	šoli nas je obiskal dedek Mraz. Najmlajšim otrokom jev prinesel darila, nam večjim pa Andreja Šifrerja. Zapel nam je nekaj pesmi, potem pa je odhitel naprej v Sevnico. Še naprej smo se odlično zabavali, saj nam je naprej igral ansambel Barakuda. Čeprav Andreja rad poslušam, saj imam doma njegovo kaseto, mi je bil ansambel Barakuda zelo všeč. Igrali so veliko dlje časa, izvajali so različno glasbo, pa še cenejši so bili. Sklenili smo, da jih bomo še povabili.
ANDREJ JAMŠEK 3. r., OŠ Krmelj
SPOROČILO ODRASLIM
Moje pisanje naj opzori vse, ki onesnažujejo naš planet Zemljo. To je ena izmed tistih tem, na katero nihče ničesar ne ukrene. Tovarne, kijih vodite vi, spuščajo v reke strupene odplake, v zrak strupene pline, ozoznska plast okoli Zemlje je že preluknjana kot rešeto, pa tudi gospodinjstva z odplakami, avtomobili z izpušnimi plni in seveda vojne so veliki onesnaževalci. Vi, odrasli, pa še kar sedite in čakate magično silo, ki bi vas odrešila vsega tega. Toda ta magična sila ste lahko le vi, saj se lahko le sami borimo proti uničenju samega sebe. Otroci smo pri tem zavezanih rok, še tisto malo, kar lahko naredimo, nam takoj uničite. Svet si lastijo odrasli, zato naj ga tudi pomagajo reševati, saj je na robu propada. Zavedajte se tega, da noben denar na svetu ne more poplačati mrtvega planeta, in nič ga ne bo poklicalo nazaj. To so želje otrok, ki bi radi živeli na čisti, lepi in zeleni Zemlji.
TINA FLORJANČIČ OŠ Bršljin Novo mesto
VESELI DECEMBER
V	Brežicah je bila v decembru večdnevna prireditev Veseli december. Na prireditvenem prostoru so bile stojnice, ki so jih najela razna podjetja in trgovine. Med prireditvijo so prodajali svoje proizvode. Na odru so dopoldan vrteli glasbo, pozno popoldne in zvečer pa so nastopali razni pevci in glasbene skupine. Predstavili so se nam: Andrej Šifrer, Big Ben, Simona Weiss, Irena Vrčkovnik, Kapelski muzikantje. Na najdaljšo noč v letu pa je do poznih jutranjih ur trajala prireditev na prostem.
ANI KOPRIVC
6.	b., novin. krožek
OŠ Artiče
PODRLI DVA STOLETNA HRASTA
Nekega dne sem se vračala iz šole in zagledala elektrikarje, ki so podirali drevje, ker seje dotikalo električnih žic. Podrli so nam dva stoletna hrasta in nekaj drugega drevja, ki mi ga je žal, saj sem ga imela rada, ker mi je poleti nudilo hladno senco, ko sem se vračala domov. Starši so sicer veseli, saj bomo z drvmi preskrbljeni za nekaj let vnaprej, debelejše dele pa bomo odpeljali na žago, kjer jih bodo sežgali v deske. Pravijo, da ima vsaka stvar svoje dobre in slabe strani.
ANI KOPRIVEC novin. krožek OŠ Artiče
NARAVOSLOVNI DAN O ZDRAVJU
Naš naravoslovni dan smo namenili zdravju. Razdelili smo se v skupine in v njih obravnavali razne zdravstvene dejavnosti in škodljivosti zdravju. Da bi o zdravju zvedeli kaj več, smo se odpravili v Zdravilišče. Arnuševa nam je predstavila razne terapije, kijih izvajajo v Zdravilišču. Na koncu pa smo lahko preizkusili še termalni bazen, se v njem nakopali in šli v savno. Najbolj »topli« so po odhodu iz savne škodi šc v kad v mrzlo vodo.
OLGA NAHTIGAL
7.	b. Mladi novinar OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice
V času od 12. do 31. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Vegel iz Kočarije — Sandro, Lidija Lazič iz Suhorja — Andraža, Helena Strmec iz Črnomlja — Jerneja, Zdenka Brajdič iz Potočne vasi Stojana, Maijeta Mihalič iz Durlincev — Ivano, Erika Kralj iz Črnomlja — Sama, Marija Strmec iz Prečne — Nevo, Anica Brajar |z Dol. Karteljevega —Gregorja, Marija Berkopec iz Regerče vasi — Simona, Josipa Ljubanovič iz Karlovca — Viktorijo, Anica Šuštaršič z Gornjega Vrha
—	Gregorja, Stanislava Zupančič iz Srednjega Lipovca — Marka, Marija Petrič iz Brune vasi — Aleša, Metka Skobe iz Mokronoga — Evo, Darinka Dragan z Velikega Cimika —Robija, Vesna Vesel iz Malega Podljubna — Anito, Marija Uhan iz Ravnika — Gašperja, Silva Hudanovac iz Globočic
—	Matica, Antonija Tramte iz Zabor-šta — Damijana, Liljana Zupan z Volčjih Njiv — Anjo, Natalija Ivačič iz Krškega — Elizabeto, Anica Pograjc iz Poljan — Matjaža, Zdenka Golobič z Gradnika — Davida, Darija Tomažin jz Korenitke — Aleša, Marija Vidmar iz Lašč — Vanjo, Marija Bučar iz Šentjerneja — Bojana, Jožica Ogorevc s Senovega — Klemena, Anica Janžekovič iz Berčič —Špelo, Olga Mačerol z Dvora — Tomaža, Tanja Mirt-Kavšek iz Ljubljane — Ano, Jožica Golob iz Mačkovca — Klemena, Ljudmila Pevec iz Škovca — Klemena, Mara Davidovič z Mirne — Davorja, Darja Lenart iz Herinje vasi — Janjo, Marjana Zupančič iz Preske — Sonjo, Mateja «tran iz Loške vasi — Majo, Jožica Nosan s Tolstega Vrha — Sonjo, Liljana Mežnar iz Črnomlja —Urško, Ana Konda z Grelnika — Jerneja, Marija Mohorčič iz Šentruperta — Miha, Na-ht5a Dragman iz Stranske vasi — Leo, Alenka Šterk iz Črnomlja — Klaro, Anica Lampe z Vrha pri Šentjerneju — 1'adeja, Milica Vardijan iz Metlike — Valentino, Ankica Jakič iz Kašta — Moniko, Jožica Robek iz Puščave
Benjamina, Jožefa Potočar iz Mihovega — Matejo, Alenka Ozimek z Vrh-trebnjega — Simona, Marija Dragan iz Golobinjka —Roberta, Sonja Muhič iz Hudej — Dejana, Ivanka Banovec iz Črnomlja — Nikolino, Elizabeta Kranjčič iz Gor. Karteljevega — Boštjana, Marija Peterle iz Cerovca — Tejo, Ka-tolina Šinkovec z Goleka — Sandija, Martina Žagar iz Dol. Podboršta — Po-ono. Cvetka Keber z Muhabera — Ga-:a>. Biserka Frketič z Vinskega Vrha — ‘Vica, Jadranka Kitič iz Karlovca — Mateo. Milena Šalehar z Rateža — Mitja, Anita Leščanec z Božakovega — dečka, Ana Smolič iz Goriške vasi — deklico, Tatjana Šprar iz Kočevskih •toljan — deklico.
,.{2 NOVEGA MESTA: Dušica Me-|hč z Broda 53 — deklico, Mojca Rataj
Geste herojev 66 — Jana, Metoda Gojene iz Dalmatinove 2 — Žana, Ka-Sa1?113 Eramar s Geste herojev 1 —
Dragica Mihalič iz Butoraja — Stjepa-a, Bojana Sotošek iz Vel. Podloga — Gregorja, Ljiljana Andrakovič iz Gim-oerka — Ernesta, Gordana Tasič iz Metlike —Jerneja, Zlatka Jevnikar iz ehkega Gabra — Aleksandro, Valen-ina Franko iz Semiča — Simona, Jelka 'z Stopič —Ano, Erika Matko Gabija — Klavdijo, Branka Povšič s j>el Pn Zburah — dečka, Maijeta Go-enc iz Gor. Vrhpolja -—deklico, Irena °yač,i Slovenec iz Šentjerneja — ^ecka, Marija Andrejčič iz Telčic — 6 d k|’ ^arBa Humian ‘z Magovcev
n,!.LNOVEGA MESTA: Vesna Zu-n", "Belokranjske 24 - Evo, Jasna rV^I-Osolnik iz Paderšičeve 8 — Evo, ^anda Janc z Mestnih njiv 10 —
PLANINSKA šola v BREŽICAH
hrežtt^^E.— Prejšnji teden je bil gost ga yk|5 Planinske šole, ki jo uspešno vodi ševai £tova’ ZPUI' alpinist in gorski re-nje i60 ^an'*° Škrbinek. Svoje predava-snetif l)0Pestr!l z prikazom barvnih po-trajal<Vn ^eoret'^n‘ del planinske šole bo sluSat r Ur’ svo>ie znan-ie P3 b°d° moral' trditj	katerimi so tudi učitelji, po-
; v planinah.
B. HROVATIČ
PRVa ZMAGA KOBETU
sr, RNOMEU — Belokranjski šahLsti trn ^ Dr,čeli novo sezono. Prvi mesečni hi-rh7?l,e?ni turnirje dobil Uroš Kobevki je
nrai i0tQČk sledj.o pa. y Robe 8 S(ub
p Papež 6,5, Stariha in Bubnjič po 5, k Ht- 5,5 itd. Naslednji turnir bo 3. fe-t..j?rja °b 16.30 v hotelu Lahinja, ki bo 1 Porkovitelj tekmovanja.
-ob
KOLPA UNIČEVALA —Narasla Kolpa je pred kratkim napravila na območju občine Kočevje kar precej škode. Med drugim je pri no vem kajakaškem centru v Starih malnih pri Osilnici odnesla precejšen del komaj urejenega nasipa in prav na tem mestu tudi okoli 30 m cevi kanalizacije, ki vodi do bližnje čistilne naprave, katera je še v izgradnji. Na fotografiji se vidi manjši del odnesenega nasipa in del kanalizacijske cevi, kjer jo je Kolpa pretrgala (Foto: Primc)
'na
SLOVENIJA
V začetku je bila opeka...K
OPEKARNA Novo mesto
trgovina z gradbenim materialom tel: 22-855, 84-644, 84-643 telefax: 21 -490
in je še danes...
—	5-odstotni popust za nakup modularnega bloka
—	izvensezonski 10-odstotni popust za ostali lastni proizvodni program v mesecu januarju 92
—	izredno ugodne cene ostalega gradbenega materiala
Čakamo vas vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
... in bo tudi še jutri!
Za »Adriatic«, zavarovalno družbo, d.d.,
Koper, PE Celje
iščemo 6 kandidatov za zastopnike na območju občine Brežice. Prijave in informacije: tel. 063 441 -774, po 17. uri. »FINANC AS«, Pot na Hreše 3e, 61260 Ljubljana-Polje.

V času od 1. do 8. januarja so v naši Porodnišnici rodile: Ana Tomažin iz Mraže pri Raki — Martino, Jožica Br-Kppec iz Koroške vasi — Marka, Jasminka Zu
PODJETJE ZA IZDELAVO KOVINSKIH IZDELKOV IN TRGOVINA
p.o. GLOBOKO
NUDIMO VAM:
—	vse vrste gradbenega materiala
—	vodovodni, elektro in material za centralno kurjavo
—	stavbno pohištvo
—	kmetijske stroje in opremo
—	umetna gnojila in škropiva
NOVOST:
—	Diskontna prodaja pijač (mineralna voda, gazirane osvežilne pijače, pivo in sadni sokovi)!
Opravljamo pa tudi uvozne in izvozne posle z R Hrvaško.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PONUDBI!
Odkupujemo hrastovo hlodovino in rezan les I. klase s takojšnjim plačilom.
Ponudbe sprejema dir. oskrbe g. Janko Polovšak tel. (063) 856-893
pGPi proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o. TREBNJE
vabi k sodelovanju sodelavca/sodelavko za opravljanje naslednjih del in nalog:
—	samostojno vodenje finančno računovodskih del
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj 5 lef delovnih izkušenj
—	izkušnje pri delu z računalnikom
Prosimo, da pisne prijave z dokazili pošljete na gornji naslov v 8 dneh od datuma razpisa. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Š?
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 16.1.
S.
SLOVENIJA 1
8.05	— 11.40 in 13.15 — 0.55 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	PROGRAM ZA OTROKE
9.40	ŠOLSKA TV, ponovitev
9.40	NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: NEVRONI
10.05	OD NEWTONOVE DO EINSTEINOVE MEHANIKE, 7/8
10.40	ANGLEŠČINA - FOL-LOW ME, 35. lekcija
11.00	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
13.30	DNEVNIK 1
13.40	NAPOVEDNIK
15.25	VIDEO STRANI
15.35	ŠPORTNA SREDA, ponovitev
16.20	EP VIDEO STRANI
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
16.35	SLOVENSKA KRONIKA
16.45	PROGRAM ZA OTROKE
SUPER BABICA, angl. naniz., 1/13
ŽIV ŽAV
18.05	ŽE VESTE?, svetovalno izobraževalna oddaja
18.40	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	ŽARIŠČE
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.57	ŠPORT
20.05	RAZREDNIK, amer. naniz., 8/22
20.30	MAJA VAM PREDSTAVLJA
21.30	TEDNIK
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	POSLOVNA BORZA
23.00	NAPOVEDNIK
23.05	SOVA
PRAVICA IZ TEME, amer. — katalonska naniz., 12/22 NE ZA PENI VEČ, NE ZA PENI MANJ, angl. nadalj., 2/4 0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
15.45	Video strani — 15.55 Sova (ponovitev) — 17.45 Euroritem (28. oddaja) —
18.00	Regionalni programi - Koper —
19.00	Video lestvica — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 Pot na Kitajsko (1. oddaja) — 20.50 Umetniški večer: 20.50 Boris Cavazza; 22.00 Primer Feliks Langus ali kako ujeti svobodo — 23.20 Yutel
PETEK, 10.1.
SLOVENIJA 1
8.05	— 9.45 in 13.15 — 1.25 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	PROGRAM ZA OTROKE
8.30	LEGENDE SVETA, 2/10
8.55	PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA
9.20	EURORITEM. ponovitev 28. oddaje
9.35	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
j 13.40 NAPOVEDNIK j 13.45 VIDEOSTRANI i 13.50 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev ! 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
i 16.35 SLOVENSKA KRONIKA
16.45	PROGRAM ZA OTROKE TOK TOK, kontaktna oddaja
18.40	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	FORUM
19.15	NOVOSTI ZALOŽB
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KARKOLI DRUGEGA BI BILO
POHLEPNO, angl. nadalj., 1/6
21.00	OČI KRITIKE
21.50	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.15	NAPOVEDNIK
22.20	SOVA:
PRI HUXTABLOVIH, 25. epizoda amer. naniz.
PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 13/22 VENERINA PAST, nemški film
1.15	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
12.05	Video strani — 12.15 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) — 16.00 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 28. oddaje) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.05 Alternativni program: Studio City — 21.35 Intervju — 22.15 Video noč — 1.15 Yutel
HTV 1
7.55	Pregled sporeda — 8.00 Poročila —
8.30	Tuja dok. oddaja (ponovitev) —
10.00	Poročila — 10.05 TV šola — 11.05 Eduard in njegove hčere (3. del franc, nadalj.)— 12.00 Poročila— 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški — 14.00 Poročila —
14.20	On ni vaš sin (amer, film) — 16.00 Poročila — 16.30 Dokum. oddaja —
18.00	Poročila — 18.15 Santa Barbara (amer. nadalj., 2/50)— 19.30 Dnevnik 1
—	20.05 V velikem planu — 22.25 Dnevnik 2 — 23.50 Poročila v angleščini
—	23.55 Poročila v nemščini — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila
SOBOTA, 18.1.
SLOVENIJA 1
8.05	— 2.20 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	IZBOR
8.30	ANGLEŠČINA - FOLLOW
ME, 34. lekcija
8.50	RADOVEDNI TAČEK
9.05	ZLATI PRAH
9.15	KLUB KLOBUK
11.05	MAJA VAM PREDSTAVLJA
12.05	TEDNIK
13.00	DNEVNIK 1
13.10	NAPOVEDNIK
13.15	INTERVJU, ponovitev
14.20	VIDEO STRANI
14.30	TOK TOK, ponovitev
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
16.35	SIMONOVE SANJE, kanadski film
18.00	POT NA KITAJSKO, ponovitev L oddaje
18.45	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	UTRIP
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.57	ŠPORT
20.05	ONA + ON
21.10	HLAPČIČ, avstral. nadali., 3/4
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	NAPOVEDNIK
22.35	SOVA:
MURPHY BROWN, 7. epizoda amer. naniz.
PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 14/22 NENADNI UDAREC, amer. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program
2.10	VIDEO STRANI
NEDELJA, 19.1. SLOVENIJA 1
8.15— 14.45 in 15.00 — 24.00 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev:
ŽIV ŽAV
SUPER BABICA, angl. naniz., 1/13
9.55	OJ, LE PREBUDI SE: LOGAŠKI OKTET
10.25	KRIŽKRAŽ, ponovitev
11.25	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL KRT, ponovitev
13.00	DNEVNIK 1
13.10	OTROKA HOČEM OBDRŽATI, amer. film
14.40	VIDEO STRANI
15.15	NAPOVEDNIK
15.20	EDUARD IN NJEGOVE HČERE, franc, nadalj., 1/6
16.20	EP VIDEO STEANI
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
16.35	BLOOD IN THE SUN, amer. film
18.25	RISANKA
18.40	TV MERNIK
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	ZRCALO TEDNA
19.15	SLOVENSKI LOTO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.57	ŠPORT
20.05	ZDRAVO
21.05	EPP
21.10	DRŽAVNO NADZORSTVO, po-ljudnoznan. serija, 2/6
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	NAPOVEDNIK
22.30	SOVA:
KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 1/13 PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 15/22
23.50	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: Maribor: slalom (ž), 1. tek 9.25, 2. tek 11.55; Kitzbuhgel: slalom (m), L tek 10.20, 2. tek 12.50
9.15	Videostrani— 16.50 Videostrani —
17.00	Sova (ponovitev) — 18.25 Žrebanje za evr. nog. prvenstvo — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.05 Svet narave (angl. poljudnoznan. serija) — 20.55 Sarajevske zgodbe (nanizanka TV S A, 3/4) — 21.45 Peer Gynt (posnetek baletne predstave SNG Maribor) —
23.25	Yutel
PONEDELJEK, 20.1.
SLOVENIJA 1
8.05	— 11.05 in 13.15 — 0.55 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	PROGRAM ZA OTROKE
10.05	TRGOVINA Z MAMILI, amer. nadalj., 5/6
10.55	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
13.40	NAPOVEDNIK
16.10	VIDEOSTRANI
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA 1
16.35	SLOVENSKA KRONIKA
16.45	PROGRAM ZA OTROKE
17.30	OBZORJA DUHA, ponovitev
18.05	BOJ ZA OBSTANEK
18.40	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	ŽARIŠČE
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.57	ŠPORT
20.05	DA, PREDSEDNIK, angl. naniz., 6/9
20.40	SVET NA ZASLONU
21.25	ZLATOLASKA, slovaška drama
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	NAPOVEDNIK
22.05	SOVA:
PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 16/22 ZVEZDNE STEZE, 3. epizoda amer. naniz.
0.45 VIDEO STRANI
TOREK, 21.1.
SLOVENIJA 1
8.05	— 12.30 in 13.15 — 0.40 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	ŠOLSKA TV
10.00	NEKOČ JE BILO ...ŽIVLJENJE: OKO
10.25	EINSTEINOVA DINAMIKA, 8/8
10.55	ANGLEŠČINA — FOL-LOW ME, 36. lekcija
11.20	EURORITEM, ponovitev
11.40	SEDMA STEZA, ponovitev
11.55	PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev
ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev
13.30	DNEVNIK 1
13.40	NAPOVEDNIK
14.20	SPOVEDUJEM SE, ponovitev amer. filma
15.20	MOSTOVI, ponovitev
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
16.35	SLOVENSKA KRONIKA
16.45	PROGRAM ZA OTROKE
18.00	SVET POROČA
18.40	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	ŽARIŠČE
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME, ŠPORT
20.05	LOUISIANA, amer. nadalj., 3/6
20.55	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	OSMI DAN
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	POSLOVNA BORZA
22.40	DOKUMENTARNA ODDAJA
23.10	NAPOVEDNIK
23.15	SOVA:
V OBMOČJU SOMRAKA, 17. epizoda amer. naniz.
PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 17/22 0.30 VIDEO STRANI
SREDA, 22.1. SLOVENIJA 1
8.05	— 12.20 in 13.15 — 1.05 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	PROGRAM ZA OTROKE
9.45	PEER GYNT, ponovitev
11.20	LOUISIANA, amer. nadalj., 3/6
12.10	VIDEO STRANI
13.30	DNEVNIK 1
13.40	NAPOVEDNIK
14.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev
15.30	SVET NARAVE, angl. serija
16.25	POSLOVNE INFORMACIJE
16.30	POROČILA
16.35	SLOVENSKA KRONIKA
16.45	PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK
18.40	RISANKA
18.50	NAPOVEDNIK
19.00	ŽARIŠČE
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME, ŠPORT
20.05	FILM TEDNA
KJER SANJ AJO ZELENE MRAVLJE, nemški film
21.45	MALI KONCERT
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	NAPOVEDNIK
22.40	SOVA:
ALF, amer. naniz.
PRAVICA IZ TEME, amer.-kata-lonska naniz., 18/22 GLASBA SKOZI ČAS, 14/16 0.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: V športni sredi: košarka Smelt 01impija:Real; EP v umetn. drsanju
15.25	Video strani — 15.35 Osmi dan (ponovitev) — 16.25 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 29. oddaje) — 18.00 Regionalni program - Maribor — 19.00 Psiho — 19.25 Napovednik
SLOVENIJA 1991
f ooDdsaijg-Gvz©
bobič
Belokranjska 15, 68000 Novo mesto tel.: 068/22-703 25-977; fax: 068/28-139
Zaposlimo mojstra za vodenje proizvodnje v mizarski delavnici ter več pohištvenih mizarjev s prakso. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
SPREMENITE TOLAR V DOLAR!
Obveznice občine Črnomelj
Imaš odvečne kilograme?
Prinesi jih k nam v Beauty — free center na Dilančevo 7, kjer jih lahko na strokoven način odložiš, tel. (068) 20-274
vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure!
Vaš denar je preveč resna stvar, da bi vsega pobrali inflacija in davkarija. Z nakupom obveznic občine Črnomelj se temu lahko izognete.
- Občina Črnomelj izdaja obveznice v skupni višini 5.000.000 DEM - Obveznice so izdane v tolarski protivrednosti po srednjem uradnem tečaju DEM, ki v republiki Sloveniji velja na dan izdaje obveznic • Obveznice se obrestujejo v DEM in izplačajo v tolarjih - Obrestna mera znaša 11% letno - Z nakupom obveznic boste prispevali k razvoju podjetništva in infrastrukture občine, ki leži na varnem bregu Kolpe
Prodajna mesta: Vse enote in podružnice LB - Dolenjske banke d.d. Novo mesto
GROBI UDARCI VSAKDANA BODO LE NEVŠEČEN PREBLISK
m	t	*	* j
•••••••••••••
v.v.v.v.v.v.

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI
Odsle[ smo Vam na uslugo za vse vrste pnmoženjskih in osebnih zavarovanj tudi v Ljubljani na Dvorakovi 5,
^ 20% POPUSTA
za takojšnje plačilo
* PRENOVA OKEN*
* okna * vrata * senčila * obloge *
* hiše * mont. stene * dopolnilni program *
polken in stilnih vrat F0REL
•POTROŠNIŠKO POSOJILO • ORGANIZIRANA MONTAŽA-•BREZPLAČEN PREVOZ-
telefon 061/123-131, fax 061/124-254
MAK KOPER
Hranilno-kreditna služba Agraria Brežice
.	*x
razpisuje za nedoločen čas
delovno mesto vodje Hranilno-kreditne službe
Pogoji razpisa so:
—	višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj
—	srednja izobrazba ekonomske ali pravne smeri z najmanj 6 leti delovnih izkušenj
Kandidati lahko oddajo svoje prijave do 24. januarja 1992 na sedežu Hranilno-kreditne službe, Pod obzidjem 39.
INDUSTRIJSKA OPREMA - BREŽICE
Krška vas 34/b
objavlja
po sklepu delavskega sveta
LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila, znamka IMV, TIP R19 Cha-made TXE, leto izdelave 1991, po izklicni ceni 420.000,00 SLT. Vozilo je poškodovano in v nevoznem stanju..
Licitacija bo v torek, 21.1.1992 z začetkom ob 11. uri v prostorih podjetja v Krški vasi, Krška vas 34/b.
Ogled licitiranega vozila je mogoč na dan licitacije med 9. in 11. uro na istem naslovu.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki morajo pred licitacijo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Nakup vozila je po sistemu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek ni zajet v prodajno ceno in ga plača kupec. Kupec plača kupnino na zgornji naslov najkasneje v 3 dneh po opravljeni javni dražbi.

OBRTNA ZADRUGA »RESA« KRŠKO
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	VODJA KNJIGOVODSTVA
Pogoji:
—	višja izobrazba (VI. st.) ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
—	obvladanje dela na računalniku
—	poskusno delo 3 mesece
2.	KNJIGOVODJA SALDAKONTOV
Pogoji:
—	srednja izobrazba (V. st.) ekonomske smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	obvladanje dela na računalniku
—	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje sklenemo takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v 8 dneh po dnevu objave na naš naslov: OBRTNA ZADRUGA »RESA« KRŠKO Cesta krških žrtev 67 68270 — KRŠKO
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav
%


LOGA
D OM -	d.o.o.
PRODAJNO SKLADIŠČNI CENTER
BTC-JAVNA SKLADIŠČA Novo mesto
vam v sodelovanju s KLI Logatec
nudi program stavbnega pohištva:
—	finalizirana vezana in enojna okna ter balkonska vrata
—	površinsko finalizirana enojna okna in balkonska vrata iz merantija-eksotičnega lesa
—	vhodna in panoramska vrata
—	polkna s fiksnimi ali gibljivimi lamelami
—	polkna s fiksnimi lamelami iz merantija
—	omarice z roletami
—	žaluzije
—	netipsko stavbno pohištvo standardnih profilov (stavbno pohištvo po naročilu)
—	notranje okenske police
—	vgraditev naših izdelkov v objekte
Nudimo vam tudi program notranjih in garažnih vrat roizvajalca LIP Bled.
a program KLI Logatec vam nudimo 20% popust
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN NAS OBIŠČITE V PRODAJNO SKLADIŠČNEM CENTRU BTC-Javna skladišča Novo mesto.
r1

ING
servis — trgovina
Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004
SERVIS fotokopirnih strojev CcMIOTI, ROGdGDGO , INISISlhuui® PRODAJA najsodobnejših fotokopirnih strojev CANON, potrošnega materiala, telefaxov in ostale biro opreme. Nudimo vam tudi kvaliteten papir za fotokopiranje.
Pokličite nas in se prepričajte v kvaliteto naših storitev in konkurenčnih cen.
&miNG
____________/
Gostinsko podjetje Sevnica/^
odda
v središču Krmelja v najem lokal v izmeri 40 m2 -P 10 m2 skladiščni prostor, in sicer za vse dejavnosti razen gostinstva. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0608-81-124.
•	Ideje storijo hitreje od besed (Lebon)
•	Srečen in zadovoljen je, kdor ve, česa ne potrebuje. (Herbst)
•	Svoboda je politična moč, razdeljena na majhne koščke. (Hobbes)
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetih na sejah dne 26. 11.1991 in dne 17.12.1991 (sklepi objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije št. 28/91 in 32/91),
JAVNO RAZGRNJENI
I.	OSNUTEK PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000
— DOPOLNJEN 1991 (območja vojaških objektov v občini)
II.	OSNUTKA PROGRAMSKIH ZASNOV ZA ZAZIDALNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE NA DRSKI in
III.	OSNUTEK PROGRAMSKIH ZASNOV ZA ZAZIDALNI NAČRT BROD, kot sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
v času od 6. januarja do 6. februarja 1992:
—	vsi v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2,1. nadstropje,
—	osnutek pod I. še:
v prostorih krajevne skupnosti Bršljin, na Slakovi 3 in v prostorih krajevne skupnosti Prečna v Prečni,
—	osnutka pod II. in lil. še:
v prostorih krajevne skupnosti Drska, na Šegovi 9.
JAVNE OBRAVNAVE
—	osnutka pod I.:
v KRAJEVNI SKUPNOSTI BRŠLJIN v sredo, 22.1.1992, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti na Slakovi 3,
—	osnutkov pod II. in lil.:
v KRAJEVNI SKUPNOSTI DRSKA v torek 21.1.1992, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti na Šegovi 9.
Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2.
Na javnih obravnavah bodo navzoči izdelovalci osnutkov dokumentov, ki bodo dokumente podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila.	.	. ..	,	.	,
Zavod za družbeno planiranje
in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
Vljudno vabljeni!
»NOVOPEČENI«
SLOVENCI
KOČEVJE — V začetku decembra je kazalo, da so tisti, ki so nameravali zaprositi za slovensko državljanstvo, to v glavnem že storili. Vendar so na oddelku za notranje zadeve v Kočevju ravno v zadnjih dneh pred iztekom zakonsko določenega roka za oddajo prošenj prejeli dnevno okoli 15 novih prošenj. Zadnjega dne podaljšanega roka, 27. decembra, pa je bilo oddanih še 30 prošenj. Skupno je bilo tako oddanih 1650 prošenj za 2780 oseb. Na ta način seje število Slovencev v Kočevju povečalo že za okoli 260 oseb.
NOVE KNJIGE V ALEPHU
Založba Aleph je pred kratkim izdala tri knjige. Prva ima naslov Filozofija in umetnost, prinaša pa izbor iz srbohrvaščine prevedenih spisov Dušana Piijevca. Ostali dve knjigi sta pesniški. Brane Mozetič je avtor dvojezične (tudi v francoščini) pesniške zbirke Obsedenost. Pesnici Leli B. Njatin pa je izšel prvi ponatis kratkih zgodb Nestrpnost.
ŠOLSKI RAZGLEDI
Z novim letom je Prosvetni delavec, glasilo delavcev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, prenehal izhajati in ga je nadomestil^ nov štirinajstdnevnik z imenom Šolski razgledi. Novi list, f>edagoški strokov-no-informativni časnik, se je s prvo številko predstavil v ponedeljek, 13. januarja.
•	A ko hiša gori, dolg na vrata leti (Slovenski pregovor)
•	Človek je najpopolnejša napaka narave.
Na Mirni v Sokolski 1 je odprta nova privatna —pooblaščena menjalnica, ki deluje v sklopu SKB Ljubljana.
Vabimo vas, da svoje prodajne in nakupne potrebe z deviznimi sredstvi zadovoljite v menjalnici GOP d.o.o. Mirna, vsak dan od 9- do 14. in 15. do 18. ure.
Se priporočamo!
Sedežna
garnitura
TCHV
je prostor za razgovor
\
Cena: 42.000 SLT
Sedežna garnitura TOM je prevlečena s kakovostnim umetnim usnjem naravnega videza, oblikovana pa je tradicionalno, s pridihom prestiža in sodobnosti.
Trpežna je in enostavna za čiščenje
Je razstavljiva, enostavno in hitro jo montirate ali demontirate.
Ker je oblazinjena in tapecirana tudi na hrbtni strani, vam daje priložnost neobičajne, a učinkovite postavitve od stene v notranjosti prostora
S> O M A X JR A IM A
Dvon d.o.o.. Dvor 53A. Tol., Fax 088/87-470
J
>ii!!!!lin<jii!!f.
UGODNA PONUDBA ZA NAKUP:
—	POSLOVNIH PROSTOROV
—	STANOVANJ
—	SKLADIŠČNIH PROSTOROV
1.	POSLOVNI PROSTORI
—	Trgovsko poslovni center — Metlika namembnost: trgovska, poslovna in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 88 — 746 m2
prostori bodo ftnalizirani po dogovoru s kupci
—	Trgovsko družabni center »Marles« Grosuplje namembnost: trgovska, gostinska in druga storitvena dejavnost velikost: lokali od 22 — 64 m2
prostori bodo dograjeni do III. gradbene faze
2.	STANOVANJA
—	Ljubljana — Metelkova ulica
No va stano vanja različnih velikosti od 48,97 m1 do 187,39m2 s parkirnimi prostori. Stanovanja bodo vseljiva v mesecu septembru 1992.
—	Pavlinov hrib — Trebnje
Na odlični lokaciji v centru Trebnjega prodajamo stanovanja v velikosti od 23 — 68,95 m2, stanovanja vseljiva od 15. 6. 1992.
—	Trgovsko družabni center »Marles« Grosuplje
VI. nadstropju in mansardi družabnega centra prodajamo stanovanja v velikosti 37 — 79 m2, stanovanja vseljiva od 15. 6. 1992.
—	Kidričevo naselje — Metlika
Prodajamo dve 3 1/2 sobni stanovanji v velikosti 75,37 m2
—	Hrastina — Brežice
Prodamo stanovanje v velikosti 56,05 m2
3.	SKLADIŠČNI PROSTORI
—	Primarni center »Fužine« — Ljubljana
Modemi skladiščni prostori za skladiščenje vseh vrst blaga, z uvozno in izvozno rampo, velikost je 608 m2
Za vse poslovne prostore in stanovanja nudimo možnost obročnega plačila na 48 mesecev ob 30% začetnem pologu. Ponudba velja za fizične in pravne osebe.
INFORMACIJE:
SKB Podjetje za promet z nepremičninami io.o.
Slovenska 56, Ljubljana soba 305 in 309
TELEFON: 061-313-468 061-301-632 061-128-076 TELEFAX: 061-202-121

POSREDNIK
Šentlovrenc d.o.o.
enota Trebnje
Rimska 33/1 (Gasilski dom)
Tel.: 068/44-968
PRODAJA - KUPUJE SLEDEČA VOZILA!
Zap. Tip vozila — št. artikla		Letnik	km	Cena DEM	Opombe
1	Lada riva 1500	89	33000	8500	i. lep
2	Dak diana kombi	83	57000	1500	novo ličen
3	Z101 polly	87	57000	2700	lepo ohranjen
4	Olt sit (rom. viša)	nov	1000	6300	nov nereg., davki pl.
5	Ford escort	76	90000	900	dobro vzdrževan
6	Man kiper 19230	72	270000 podogov. vozen, drugi stroj		
7	Tam 170T14	84	290000	4500	lepo ohranjen
8	Volvo 343 SDL	78	150000	4500	prvi lastnik
9	Man kiper 19230	72	270000	17500	lepo ohranjen
10	R4 GTL (servisni)	89		4600	prvi lastnik
11	R5	88		8500	zelo ohranjen
KUPIMO:
1	Kosilnico BCS — rabljeno, do 3500 DEM
2	Cisterno »creina« — rabljeno, velikost do 2000 litrov
3	Mercedes 1213 kesonar, letnik 82-83, cena po dogovoru.
4	10 avtomobilov, starih do 5 let, iz programa Zastava (florida, Z—101, Z 128, jugo vsi tipi)
Postopek pri prodaji:
Prodajalec je dolžan pripeljati vozilo (avto, traktor, kmetijski stroj ali drugo kmetijsko mehanizacijo) na Rimsko 33-1 v Trebnjem, kjer se prodajni artikel ogleda in se dogovori za okvirno ceno. Potrebne podatke »POSREDNIK« vpiše v prodajno evidenco za maksimalni rok 2 mesecev. Če prodajalčeva ponudba v tem roku ne velja več, je to dolžan takoj sporočiti »POSREDNIKU«. Postopek pri nakupu:
Prodajni artikel je pri lastniku — prodajalcu. Ko se kupec odloči za nakup določenega artikla, pokličemo lastnika — prodajalca v »POSREDNIK«, kjer artikel kupec pregleda. Če se interes dokončno uskladi, se napiše kupoprodajna pogodba ter se dogovori vse v zvezi s formalnostjo o prenosu lastništva.
Stroški prodajalca:
Ogled prodajnega artikla in vpis v prodajno evidenco: 200 SLT. Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe je prodajalec dolžan poravnati posredniško provizijo v znesku 3% od dosežene prodajne cene.
Če provizija znese za katerokoli vozilo manj kot 3.500 SLT, je le-ta 3.500 SLT.
Kupec nima nobenih stroškov.
Priporoča se »POSREDNIK« d.o.o. Šentlovrenc

V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKI K0LEDAR - KIN0 - SLUŽBO |SCE - SLU2B0 D0BI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -
PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 16. januarja — Marko Petek, 17. januarja — Anton Sobota, 18. januaija — Marjetka Nedelja, 19. januaija — Marta Ponedeljek, 20. januarja — Boštjan Torek, 21. januaija — Neža Sreda, 22. januarja — Vincenc
LUNINE MENE
19. januaija ob 22.28 — ščip
kino
ČRNOMELJ: 16. (ob 17. in 19. uri) ter 19.1. (ob 20.15) ameriška pustolovska melodrama Vrnitev v plavo laguno. 17. L (ob 19. uri) ameriški akcijski film Terminator II.
METLIKA: 17. L (ob 19. uri) ameriški film Hot spot. 19. 1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Terminator II.
BREŽICE: 17. in 18. L (ob 18. uri) ameriška risanka Reševalci. 17. in 18.1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno! — II. del. 19. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Park Gorkega.
KRMELJ: 18.1. ameriška komedija Umazani, pokvaijeni goljufi.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. (ob 18. in 20. uri) ter od 17. do 19.1. (ob 20. uri) ameriški film Srečanje z Venero. Od 17. do 19.1. (ob 16. in 18. uri) ameriška pustolovska melodrama Vrnitev v plavo laguno. Od 20. do 22. L (ob 16., 18. in 20. uri) premiera ameriške komedija Bingo.
SEVNICA: 17. in 19. L ameriška komedija Umazani, pokvaijeni goljufi. 20. in 22. L ameriški erotični film Vonj golega telesa.
kmetijski stroji
CISTERNO Creina (17001) prodam. * 25-334.	132
NAKLADALKO) (19 m3) in trosilec hlevskega gnoja prodam. ® 48-575, zvečer.	198
TRAKTOR TV, 32 KM, prodam. ® (0608)89-207.	206
TRAKTOR TV 730, star 10 let, s kabino in plugom prodam. Matija Plut, Semič, ® (068)56-482.	215
AGROIZBIRA KRANJ nudi akumulatorje 12 V 97 ah in 12 V 100 ah po ceni 4.100 SLT. Na zalogi dovolj vseh vrst traktorskih delov. Se priporoča Slavko Prosen, Smledniška cesta 17, Kranj, « (064)324-802.	251
TRAKTOR UNIVERZAL 445 prodam ali menjam za cenejši avto (R 4). ® 42-571.	252
TRAKTOR TV 21 prodam. ® 85-686.	258
kupim
KUPIM dve večji betonski garažni okni in sobna vrata. « 60-137, zvečer.
motorna vozila
NOVO VISO, OLTCIT, REG. 9/91, zlate metalik barve, zelo ugodno prodam. ® 24-195.
ZASTAVO 850, vozno, registrirano, prodam ali menjam za R 4, star do dveh let in doplačam. Leopold Pungerčar, Rožna ulica 23, Mirna Peč, ® 78-063.
134
HROŠČA 1200, letnik 1976, poceni prodam. ® 21-581.	146
/O
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
Izberite svoj način varčevanja!
Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto je v letošnjem letu popestrila svojo ponudbo z uvedbo novih oblik tolarskega in deviznega varčevanja.
Z izbiro ustrezne oblike varčevanja vam banka zagotavlja možnost donosne in varne naložbe vaših prihrankov ter možnost, da z ustrezno izbiro dobe vezave prihrankov prilagodite varčevanje vašim potrebam.
Banka vam poleg že poznanih oblik tolarskega varčevanja odslej nudi možnost varčevanja s posebno varčevalno knjižico Ljubljanske banke. Varčevalna knjižica je namenjena izključno varčevanju, ne pa prenosu osebnih dohodkov ali drugih prejemkov, ki jih sicer lahko prejemate na običajno vpogledno hranilno vlogo. Varčevalno knjižico lahko odprete z osnovnim pologom 200 DEM v tolarski protivrednosti. Vse nadaljnje pologe lahko vplačujete v poljubni višini in poljubnih časovnih razdobjih. Privarčevana sredstva se obrestujejo po obrestni meri, ki velja za mesečne depozite in je trenutno enaka mesečni revalorizacijski stopnji. Privarčevana sredstva lahko dvignete po poteku 15 dni od dneva vplačila, osnovni polog pa le ob ukinitvi knjižice, ki jo predhodno najavite v enoti banke.
Nova ponudba banke s področja deviznega poslovanja ne vključuje doslej uveljavljenih oblik varčevanja. Izbirate lahko med deviznim tekočim računom, devizno varčevalno knjižico in deviznim depozitom.
Devizni tekoči račun, ki ga lahko vodite v vseh konvertibilnih valutah, je namenjen predvsem tekoči porabi deviznih sredstev. Devizni tekoči račun lahko imetniki koristijo za gotovinske dvige, nakazila v tujino, plačila za nakup blaga iz konsignacije, nakazila za poravnavanje obveznosti na podlagi kreditnih kartic in podobno.
Deviznemu varčevanju je odslej namenjena nova varčevalna knjižica Ljubljanske banke, ki jo lahko vodite v petih konvertibilnih valutah. Varčevalno knjižico lahko ustanovite z osnovnim pologom v protivrednosti 200 DEM, sredstva na devizni varčevalni knjižici pa se obrestujejo po posebno stimulativnih obrestnih merah. Privarčevana sredstva lahko uporabljate le za gotovinske dvige, pri čemer je potrebno dvige v znesku nad 2.000 DEM predhodno najaviti.
Varčevalci lahko poleg devizne varčevalne knjižice izberejo tudi možnost varčevanja v obliki kratkoročnih in dolgoročnih deviznih depozitov. Minimalni znesek depozitov, vezanih na 1 mesec, 3 mesece ali 6 mesecev znaša 2.000 DEM v ustrezni valuti, pri depozitih, vezanih nad 1 leto, pa 10.000 DEM. Devizni depoziti se glede na dobo vezave sredstev in višino depozita še posebej stimulativno obrestujejo.
Ob tem kratkem pregledu varčevalne ponudbe ni bilo mogoče povedati vsega, upamo pa, da smo vam pomagali, da boste napravili naslednji korak — obisk v najbližji enoti Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto.
/O ljubljanska banka
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindii-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za 1. trimesečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd 980 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 550 SLT, na prvi ali zadnji strani 1.100 SLT; za razpise, licitacije ipd 600 SLT. Mali oglasi do deset besed 450 SLT, vsaka nadaljnja beseda 45 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun SL: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele foni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 23-611, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni lisi Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolen/ski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto. p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101, letnik 1978, obnovljeno, nevozno, lahko tudi za dele prodam. Jože Kren, Verdun 11, Uršna sela. 149 Z 128, letnik 3/1990, prodam. Agrež, Stolovnik, Brestanica.	150
Z 750, 1984/12, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto.	157
Z 101 GTL 55, letnik 1986, in motor APN 6, prodam. ® 78-235.	166
R 18, letnik 1979, registriran do avgusta 1992, prodam. ® 21-402.	168
ŠKODO Favorit 136 prodam. ® 28-852.	171
JUGO 55, letnik 1990 in R 4 GTL, letnik 1991, prodam. ® 25-862.	173
R 4 GTL, star dve leti, 21.000 km, registriran do 1/93, prodam. ® (068)26-662.	174
Z 850 KOMBI, letnik 1983, registriran do 12/92 in Vespo, letnik 1988, prodam. ® 25-915.	175
JUGO KORAL 45, 11/88, dobro ohranjen, prodam. ® 51-551.	176
126 P, letnik 1978, prodam. Šašek, Ir-ča vas 3, Novo mesto.	180
Z 101 in 126 P, oba letnik 1981, prodam. ® 73-330.	183
Z 128, letnik 1987, prodam za 2.600 DEM in Z 101, letnik 1985, prodam. ® 52-234.	184
Z 101, letnik 1989, prodam. ® 28-342.	187
AVTO VW HROŠČ, staijši letnik, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Jože Franko, Sela 27, Straža.	188
JUGO 55 KORAL, letnik 1989, dodatno opremljen, ugodno prodam. ® (068)47-561.	191
HROŠČA, registriran do 1/93, in mini 1100, z dodatno opremo, letnik 1978, prodam. ® 43-675.	195
OLT CIT 11 R, nov, registriran, ugodno prodam. ® 24-006, dopoldne.
196
Z128, letnik 1987, in vino cviček prodam. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje.
197
Z 750, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. ® 27-794.	199
JUGO 45, zelo ohranjen, letnik 1986, prodam. ® (068)87-378.	203
R 4 GTL, marec 91, zamenjam za starejši letnik z doplačilom. ® 78-470.
205
R 4 GTL prodam za 2400 DEM in eno po delih. ® 24-140, zvečer.	212
GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Možna menjava za 126 P, diano. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža. 213 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Bak-šič, Podlipa 10, Raka.	216
R 4, letnik 1991, prevoženih 1300 km, registriran do maja 1992, prodam za 2500 DEM ceneje od novega. ® (068)21-204.
217
FIAT 750, letnik 1980, registriran do 23. 3. 1992, poceni prodam. ® 44-040, dopoldne, Peter Judež, Slakova 1, Novo mesto.	219
FORD FIESTO, letnik 1977, ohranjeno, registrirano za celo leto, prodam. ® 25-961.	221
PRODAM ali zamenjam lado Nivo, letnik 1987/88 in Z101 GT, letnik 1983. ® (068)84-600.	224
FIAT UNO 45, letnik 1988, prevoženih 33000 km, prodam. ® (0608)60-300.	226
SAMARO 1300,9/1988,62000 km, prodam za 6500 DEM. ® (0608)79-385.
227
JUGO 45, letnik 1987, prodam. Stanko, 4. julija, Krško, ® (0608)31-722.
228
APN 6, star tri leta, prodam. Informacije na ® (068)26-625.	229
Prodam ali zamenjan 126 P, letnik 89, za R 4, letnik 87—88. ® (068) 23-585.
R 9 DIESEL, letnik 1984, in Z 750, letnik 1979, generalno obnovljeno, neregistrirano, in Z 101, letnik 1982, prodam. Ivan Medle, Bršljin 59, Novo mesto, ® 24-190.	233
Z 101, letnik 1979, prodam. Gor. Ka-mčnce 1, Novo mesto.	236
126 P, letnik 1977, prodam. ® 25-226.	238
Z 101 GTL 55, letnik 1986/3,53000 km, prodam za 2500 DEM. Vinko Jakša, Vranoviči 19, Gradac, ® (068)57-147.
243
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. ® 23-601, popoldne.	245
ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. ® (068)41-198, Radkovič, Grča 7, Šentjernej.	246
ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do 6/92, prodam. ® 85-777. 247 GOLF JX, letnik 1986, bencin, prodam. ® 51-477.	248
GOLF DIESEL, letnik 1986, in Z 101, letnik 1988, prodam. ® 85-814.
253
CITROEN GS13, letnik 1980, registriran, obnovljen, z veliko rezervnih delov prodam. ® 22-080, dopoldne. 255 JUGO GVX, kovinsko srebrne barve, posebna izvedba, letnik 1989, prodam. ® 21-343.	256
126 P prodam. ® 28-032.	257
obvestila
VALILNICA NA SENOVEM. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance, ijave in grahaste. Se priporočamo! « (0608)79-375.	136
ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	161
CAMPARI BAR v Škocjanu 24 vabi na otvoritev lokala danes, 16.1., ob 16. uri.	172
ZASEBNI PODJETNIKI! Nudim vam kvalitetno vodenje knjigovodstva z izdelavo bilanc in druga svetovanja. Pisne ponudbe pod šifro: »100«	235
SERVIS EKSPANZIJSKIH POSOD ZA CENTRALNO KURJAVO
—	popravilo eksp. posod
—	zamenjava staro za novo
—	odkup nepopolnih eksp. posod
—	prodaja remontiranih posod
Lokar Rado, Dol. Prekopa 20, 68311 Kostanjevica tel. (0608) 60-339
f	\
VALILNICA HUMEK. Spreje-mamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in grahaste. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO)
NANCA

Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel. (068)28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Javno podjetje Komunala Črnomelj
vabi k sodelovanju večje število zainteresiranih za opravljanje pogrebnih in pokopnih storitev. Vse zainteresirane naprošamo, da svoj interes izkažejo s pisno prijavo na naslov Javno podjetje Komunala, Črnomelj, Belokranjska cesta 24.
»OPEKARNA«
NOVO MESTO
Zalog 21,68000 Novo mesto
objavlja licitacijo poškodovanega vozila Jugo SKALA 55.
Licitacija bo v torek, 21. 1. 1992,ob 10.00 uri v opekarni. Ogled je možen istega dne pri Kleparstvu Velkavrh, Prečna.«
VALILNICA
KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524
Obvešča stranke, da lahko naročijo:
—	enodnevne bele, rjave in grahaste piščance
—	enomesečne bele pišča-ne (1 kg)
—	6- do 8-tedenske rjave in grahaste piščance
Se priporočamo!
Avtošola AŠA Mokronog, d.o. Slopšek 3, Mokronog tel. (068) 49-565
Zaposlimo inštruktorje kategorije B, C, EkC.
Informacije potek: (068)49-565
»OPEKARNA«
NOVO MESTO
Zalog 21,68000 Novo mesto
Iščemo avtoprevoznike za prevoz opeke, opečnih izdelkov in drugega gradbenega materiala. Ponudbe zbiramo do 22.1.1992.«
Podjetje »BIROPO«
potrebuje trgovko za delo v trgovini z mešanim blagom. Inf. na tel. (068) 22-337 ali 21-956, int. št. 34
NE IZZIVAJTE NESREČE s
slabimi zavorami! Te skrbi vas reši ZAVORNI SERVIS, saj z minimalnimi stroški popravimo zavore osebnih vozil, kombijev in traktorjev. Rajnovišče 6, Novo mesto, tel. 43-633.
VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 25. januarja 1992. Naročila po tel. (065) 26-839.
JARKICE, rjave in grahaste, večje, in beli piščanci, stari 3 tedne, bodo v prodaji od 25.3. do konca marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389.	254
preklici
JOŽE ŠTRUMBELJ, Mali Lipovec 5, Dvor, preklicujem neresnične govorice proti MARIJI MIRTIČ iz Žužemberka, katere sem govoril dne 18. decembra 1990, v Žužemberku.	133
VILJEM MLAKAR, Stari trg 7, Trebnje, prepovedujem vožnjo z motornimi vozili ali kakršnokoli zlorabljanje mojega zemljišča. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	234
posest
SENO in travnik v Podhosti prodam. ® 65-4%.	135
VIKEND ZIDANICO z vinogradom (1000 m2), nad Metliko, ugodno prodam. ® (061)315-617.	139
PARCELO, zazidljivo, z vinogradom in sadovnjakom (1100 m2), v bližini Čateža pri Trebnjem prodam. ® (061)341-863.	140
VIKEND ZIDANICO v Soteski pri Straži (2000 m2), asfaltiran dostop, sončna lega, prodam. Cena 15000 DEM. ® (061)342-438.	141
VINOGRAD na Malkovcu, 15 arov, prodam. Informacije na ® (0601 )81 -100 ali (0608)88-944, Kotar.	155
PARČELO, v izmeri 9 arov, na Vi-njem vrhu, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	156
GOZDNO ZEMLJIŠČE (3658 m2), k.o. Rakitnica, prodam. ® (061)195-355, dopoldne.	162
HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, obrtni prostor izdelan, prodamo. ® 28-850,21-218.	163
PRODAM 33 a travnika v Straži ter 8 a vinograda in 9 a gozda v Straški gori. ® (068)84-790.	170
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, takoj vseljivo, v bližini Kočevja, prodam. ® (061)851-561.	178
MANJŠO HIŠO ali vikend za bivanje kupim. Ponudbe pod Šifra: »TREBNJE-DOLENJSKA«	193
HIŠO v končni fazi ugodno prodam. Dušan Rožanc, Nad mlini 24, stanovanje 7, Novo mesto.	204
NA IZREDNI LOKACIJI — primerno za postavitev brunarice, poceni prodam ali oddam v najem 0,5 ha intenzivnega nasada jablan. V račun vzamem osebni avto. ® (068)42-042.	207
GRADBENO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam. Informacije na »(061)315-031.	214
ZAZIDLJIVO PARCELO v naselju Breg pri Kočevju, v izmeri 13 arov, z urejeno dokumentacijo, ugodno prodam. ® (061)858-027.	220
ZAZIDLJIVO PARCELO, z vso urejeno dokumentacijo, na zelo lepem kraju, prodam. ® (068)85-668.	230
PARCELO (2935 m2), s sadovnjakom, starim vinogradom in opremljeno zidanico (sodi, preša, mlinček, itd.), na Straški gori, prodam za 9000 DEM. ® (061)342-512, po 18. uri.	242
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam pod (gospodarsko poslopje). ® 87-101.	249
PRODAMO hišo v bližini Otočca in njivo v Gor. Kronovem, v izmeri 47 arov. ® 85-037.	‘	250
prodam
PRODAM mlado kravo — sivko. Su-kovič, Mirna Peč 29 HLADILNO VITRINO delikatesno, rabljeno, prodam za 700 DEM. Jarc, Trg 1, Mirna Peč.	137
OVERLOCK PFAFF — entlarico, štirinitno, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. ® (064)215-650. 138 UGODNO PRODAM dve jeklenki za kisik, jeklenko za acetilen, komplet gorilnikov s pištolo in manometri, ter nov branik za R 5. ® 65-478.	143
POCENI PRODAM tri šivalne stroje, videoplayer, dve čeladi, mikrovalovno pečico, sokovnik. ® 21-581.	147
PRODAM računalnik PCXT, tiskalnik, igrice in začetniški program. ® (0608)32-710.	151
VIDEOREKORDER znamke »SU-PR A«, uvožen, s 50 obratovalnimi utami, prodam. ® (0608)81 -972.	154
GLAVNO GRED, štarter in generalno za traktor Zetor prodam. ® (061)789-097.	158
5 m3 SUHIH HRASTOVIH plohov, debeline 48 mm in nov sinlesiezer Jama-
ha, primeren za začetnike, prodam. ® 24-329, popoldne.	159
TELICO, brejo, prodam. Leopold Vodnik, Gornji Podboršt 17, Mirna Peč.
160
KORUZO in betonske rešetke, dolžina 2 m, prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15 a, Mirna.	164
KRAVO s teletom, dobro molznico prodam. ® (068)76-528.	167
MLADO KRAVO prodam. ® 43-847.	169
INDUSTRIJSKI šivalni stroj Juki prodam. ® 49-268.	179
SKEDENJ, dobro ohranjen, in večjo količino koruze ugodno prodam. ® (0608)64-639, dopoldne.	181
12 m BUKOVIH DRV prodam. Gašperšič, Podgora 23, Straža.	185
HARMONIKO frajtonarico, cis, fis, h, znamke Železnik, nujno prodam. ® 49-480.	189
NOVO PEČ Special central 24 prodam. ® (0608)70-137.	190
DVE BREJI OVCI, s tremi mladiči, prodam. ® (068)76-327.	192
BUKOVA DRVA- METRE in kostanjevo kolje prodam. ® 85-684. 194 PRODAM vgradni hladilnik in zamrzovalnik (za 17000 SLT) in pralni stroj. * 27-165.	209
PRODAM novo kotno sedežno garnituro. ® 78-335.	211
NOV BARVNI televizor Gorenje, 56 teletekst, motorno žago Stihi 038 in rabljen hladilnik Rade Končar (180 1) prodam. ® 85-373.	223
TV TOSHIBA, ekran 55, in videorekorder Fisher prodam. ® 25-226	237
KRAVO, črno—belo, staro 6 let, prodam. ® 42-9%.	244
TELICO, staro 20 mesecev, prodam. Strojin, Dol. Sušice 14, Dol. Toplice.
259
razno
POSLOVNE PROSTORE v Novem mestu oddam v najem. ® 28-926 ali 22-465, popoldan.	142
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA odda v središču Krmelja v najem lokal v izmeri 40 m m2 x 10 m2, skladiščni prostor in sicer za vse dejavnosti, razen gostinstva. Podrobnejše informacije dobite na telefon (0608)81-124.	148
OPREMLJEN LOKAL, 20 m2 in videoteko v Plavi laguni oddam v najem. ® 25-259.	177
INŠTRUIRAM kitaro za začetnike. ® 23-554.	210
LOKAL, v središču Novega mesta oddam v najem. ® (068)24-646.	239
službo dobi
FIRMA z že vpeljanim programom zaradi razširitve in boljše kontrole trga nudi sodelovanje izkušenim osebam za vodenje in koordiniranje con. ® (061) 314-052.	144
ZAPOSLIMO urejeno dekle za delo v trgovini- več strok. Ponudbe z izobrazbo pošljite na naslov: Lahner, Pot na brod 8 B, Radeče.	182
ZAPOSLIMO komercialista na terenu za območju Dolenjske. Pogoj: vzilo kombi. ® (062)26-124.	186
PRIDNO, prikupno dekle dobi delo v okrepčevalnici. Naslov v oglasnem oddelku.	200
NATAKARICO honorarno (za konec tedna) zaposlim v planinskem domu. ® 28-150, do 19. ure.	218
TEKSTIL! Če imate proste vikende in lasten prevoz, pokličite na ® (0608)75-663.	222
BAR BOTER, Partizanska 6, Novo mesto, zaposli dekle za strežbo. 231 DEKLE ali fanta za delo v gostinskem lokalu zaposlim. ® 20-375, 84-625, 22-516.	240
službo išče
SPREJMEM kakršnokoli delo v popoldanskem času. ® 52-3%.	153
IZUČENA TRGOVKA išče zaposlitev.	165
DEKLE iz okolice Krškega išče kakršnokoli delo.«(0608)79-555.	232
stanovanja
MATI z dvema otrokoma v starosti 12 in 6 let vzame v najem stanovanje, v zameno pa nudim pomoč v gospodinjstvu. ® 25-553.	152
OGREVANO in opremlejno stanovanje 10 km izven Novega mesta oddam. ® 78-220, zvečer.	201
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Brežicah za enako ali večje v Novem mestu. ® (068)25-380.	202
SOBO (20 m2), s souporabo sanitarij, v centru mesta oddam. * 24-397. 225 V KOČEVJU prodam stanovanje oziroma stanovanjsko pravico zelo ugodno. «(061)852-030.	241
ženitne ponudbe
STAREJŠI UPOKOJENEC, s svojim stanovanjem in lepim premoženjem, na deželi, želi spoznati upokojenko za skupno življenje na njegovem domu. Ponudbe pod šifro: »OBOJESTRANSKO RAZUMEVANJE«.	145
Samos/oma
SLOVENIJA 1991
^GN S *	^
E®GO
ERGO, d.o.o., Dvor, tel. 87-223
Dajemo v najem popolnoma opremljeno kuhinjo z jedilnico gostincu, ki bi za nas in okolico kuhal malico in lahko opravljal tudi druge gostinske usluge.
Interesente vabimo na pogovor na sedež podjetja na Dvor.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in teta
BARBARA ŠKEDELJ
z Rateža 13
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
	ZAHVALA Ob smrti našega dragega
j*\	
v mrk	JOŽETA HROVATA roj. 10. 8. 1939, z Dol. Sušic 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, cvetje, vence ter darovane maše, g. župniku pa za lepo opravljen obred. Hvala vsem. VSI NJEGOVI	
ZAHVALA
Tvoje truplo zemlja krije, r temnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne čuti bolečin, o med nami še živiš.
V 67. letu starosti nas je tiho, kot je živela, za vedno zapustila ljubljena sestra in teta
OLGA PETERNEL
s Trebelnega
V globoki žalosti je težko najti besede zahvale za vsa izražena sožalja, Podarjeno cvetje in vsestransko pomoč ob izgubi drage sestre Olge. Posebno se zahvaljujemo Megličevim iz Trebnjega, vsem ostalim sorodnikom, sosedi Maiči, njenim sodelavkam in znancem, ki so bili v težkih trenutkih z nami. Zahvalo smo dolžni gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru s Trebelnega. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
Ljubemu možu in očetu
FRANCU ŠTRICLJU
iz Semiča
Boleča je resnica, da te že dve leti ni več med nami. Spomin na tebe in tvoja dela bo vedno ostal. Zdaj v domači zemlji mirno počivaj.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 47. letu starosti zapustil naš dragi
TONERAJAR
z Drejčetove poti 22, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, podjetjem Novotehna, Labod, Krka, trgovini Maja, Komunali Vodooskrbi, obema govornikoma, pevcem in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 66. letu je utihnilo utrujeno srce naše
JOŽE
BUKOVEC
Ljubljanska 14, Novo mesto
Iskrena hvala vsem znancem, sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podatjeno cvetje in za vsestransko pomoč.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Joži z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila
MILKA
MEŽNARŠIČ
iz Dol. Ponikev 28, Trebnje
Zahvaljujemo se družinama Kastelic in Zakrajšek ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem Društva upokojencev Trebnje za zapete žalo-stinke in Rezki Majer za poslovilne besede.
Žalujoča Sonja in Ciril
OSMRTNICA
Nenadoma je umrla naša sodelavka
IVANKA PERKO
iz Starega trga
Od nje smo se poslovili v nedeljo, 12.1.1992. Ostala nam bo v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV KONFEKCIJE KOMET METLIKA, d.d.
ZAHVALA
V 71. letu seje iztekla življenjska pot našemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu
ALOJZIJU
STANKOVIČU
iz Drašič
Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala gasilskemu društvu in organizaciji ZB Drašiči, govornikoma, kolektivu Zdravstvenega doma, sodelavcem Petrola, trgovine Kmetijske zadruge, konfekcije Beti in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila žena, mama, stara mama, babica in sestra
BARBARA
MIKETIČ
roj. VESELIČ, iz Tribuč 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Splošni bolnišnici Novo mesto, ZD Črnomelj, kolektivu Belsad Črnomelj, pevkam za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, otroci Vinko z družino, Stanka in Jože, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Tribuče, 6. januar 1992
ZAHVALA
Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
V 97. letu starosti nas je zapustila draga žena, mati, babica, prababica in teta
FRANČIŠKA SKUBE
roj. OSTANEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč in darovano cvetje, dr. Vilfanovi za dolgoletno zdravljenje, Kotarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Trudil si se in gradil, da jesen v toplem domu bi zaužil, a bolezen ta prekruta iztrgala te je iz naročja žene in otroka,
V 58. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANKO FLORIJANČIČ
Češnjice 21, Trebelno
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala sosedom, govorniku Francu Mrvarju, Lovski družini Trebelno in zastopnikom ostalih lovskih duižin za lepo izveden lovski obred. Hvala tudi podjetjem Gorjanci, IMV Revoz, IMV Revoz-poslovalnica ter gospodu župniku iz Mokronoga za lepo
opravljen obred.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek
JANEZ VRŠČAJ
z Otovca
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ZD Črnomelj, nevrološkemu in internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, kakor tudi DSO Črnomelj za nego in oskrbo v zadnjih težkih dneh njegovega življenja. Hvala tudi sodelavcem Mercator KZ Črnomelj ZE Vinica, Iskri Semič za podarjeno cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo dobrim sovaščanom za vsestransko pomoč, GD Talčji Vrh za organizacijo pogreba in pokop. Hvala Dragici in Rudetu za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke in gospodu kaplanu za lepo opravljen
obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Žalujoči: sin Lojze, hčerke Pepca, Matjana in Lidija z družinami
Danica Zupan
Skrivnostna plemenita starka
Je Krošlova trta s Hribčka na Bizeljskem ena od zadnjih avtohtonih vinskih trt? — Preživela mnogo rodov, trtno uš in nemški srd — Prisojajo ji več sto let
mestu dobila leta 1958 čisto na-% vadno dopisnico z dekretom, da ^ bo najprej poučevala na osnovni
; bo najprej poučevala na osnovni S šoli v Šentrupertu, ni vedela, kje je J ta prelesten dolenjski kraj. Sla je J vprašat na novomeško železniško S postajo, če vozi v Šentrupert tudi ' vlak. In ko so ji odvrnili pritrdil-S no, je še zmeraj vedela, da gre v J njej neznan kraj, a vendarle ne \ tako bogu za hrbtom. Od tistihmal J je Zupanova zapisana Šentruper-' tu. Tod si je ustvarila topel dom, v * šoli pa učence z obilo potrpljenja ^ in ljubezni uči zahtevne materinš-S čine. Začela je dopisovati v Do-J lenjski list, pozneje pa ustanovila ^ na šoli novinarski krožek, ki je pod njenim mentorstvom ponesel \ glas o Šentrupertu daleč naokoli S Novomeško učiteljišče je bilo ;J tisto, ki ji je dalo temeljno znanje S za to delo in pa tudi veselje. »Ne ^ smete pozabiti omeniti profesorja J Karla Bačerja. Bil je strog pri slo-venščini, ampak nam je dal vsa-S kemu tistemu, ki je hotel, znanje ^ res po predalčkih. In jaz lahko re-V čem, da še zmeraj jemljem iz tistih J predalčkov, da vem, kje se predalček odpre. Čeprav je bilo to samo učiteljišče, je to le še dokaz več, daje od človeka veliko odvisno, kaj lahko da nekdo nekomu za življenje,« se s hvaležnostjo spominja svojega učitelja.
To, da raje govori o drugih kot o sebi zgovorno priča o njenem
skromnem značaju. Če bi upoštevali želje portretiranke, bi naj v tej rubriki raje nastopal novinarski krožek. Toda po vztrajnem prepričevanju, da bo za to še čas nadaljujeva pogovor za časopis tudi o njej. »Moje delo je moj naj večji konjiček,« pravi Danica Zupan. Sliši se malo nenavadno, da je lahko nekomu sprostitev delo, ki terja dosti čvrste živce in vzame veliko prostega časa. A če je človek v resnici predan neki stvari s srcem, potem ni nič pretežko. Pri svojem delu, kot že rečeno, s pridom uporablja znanje in pedagoški pristop svojega najljubšega profesorja. Pri prof. Bačerju ji je bilo všeč, da ni jemal človeka šablonsko, da je znal najti v njem tisto bogastvo, ki tiči v slehernem posamezniku.
Od svojih učencev zahteva Zupanova marljivost in natančnost. S težkim srcem napiše nezadostno oceno, toda podarjenega pri njej vseeno ni ničesar. Potuha za neznanje bi bila medvedja usluga predvsem učencu, verjetno razmišlja Zupanova, zato se tu in tam znajde kakšna enka tudi v spričevalu ob koncu šolskega leta. Pravi, da je imela srečo, da je lahko sodelovala z ljudmi, ki so imeli pozitiven odnos do materinščine, denimo s prof. Žagarjem in prof. Gabrijelčičevo, ki sta tudi imela prvo delovno mesto v Šentrupertu. »Otrokom zmeraj povem, da so lahko ponosni, ker je na tej šoli učil profesor, ki zdaj zanje piše učbenike in je mogoče imel prvi stik s poukom materinščine na tej šoli«
Na šentruperški osnovni šoli je bilo ob prihodu Zupanove okrog 300 učencev, danes jih je le še 193. Kraj demografsko nazaduje, v mestih žive številni omikani ljudje, ki so prvo znanje dobili prav v tem hramu učenosti Dobro delo učiteljev, tudi izven rednega pouka, podobno tistemu Zupanove, ki s svojim novinarskim krožkom izdaja odmevna tematska glasila (nazadnje o pravopisu, za kar je dobila nagrado za inovativno ustvarjalno delo občine Trebnje), daje učencem dobro odskočno desko za nadaljevanje šolanja.
PAVEL PERC
BIZELJSKO — Bizeljčani so tako rekoč na trsu zrasli, toda med njimi Karel Krosi s Hribčka na Bizeljskem še ni našel tistega, ki bi mu vedel povedati, kakšne sorte je trta, ki rase ob njegovi hiši. Karel je star petinšestdeset let in je že precej let invalidski upokojenec, zato ima časa dovolj, da opazuje in proučuje stvari okoli sebe, in nič čudnega ni, če se je tej trti še posebej posvetil.
Nekoč je rasla ob viničarskem hramu nad vinogradom. V tega so se Krošlovi vselili, ko so se vrnili iz pregnanstva, kamor sojih odpeljali Nemci, ki so jim tudi uničili kmetijo in posekali ves vinograd. Trta, ki je ostala ob hramu, čeprav več let neobrezana, je bila tako edina, ki jim je ostala. Pri vseh dogra-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
V samostojni Sloveniji zastave ne vihrajo — Direktonevecja mercedesa je škoda — Lažnive cene jajc — Kosmati funkcionarji — Žasvinjana Srednja vas
NOVO MESTO — Leto seje začelo anonimno in konspirativno, kot bi pisali leto 1942 in ne 1992. Vsepovsod sami sovražniki, na eni in na drugi strani, ljudje pa v strahu in stalno na oprezu. Še Marjetka prijetnega glasu, ki je sicer povedala, kako se piše in od kod je, noče biti imenovana drugače kot z imenom. Moti pa jo to, da v samostojni Sloveniji ljudje ob (novih) praznikih ne razobešajo (novih) slovenskih zastav. Celo ob prvi obletnici plebiscita je v Novem mestu in okolici le sem in tja visela kakšna slovenska.
Anonimno in konspirativno se je oglasil možak iz Metlike. »Ni nič pomagalo! Metliški direktor asfaltne baze, ki je bil že v časopisu, da se vozi v vikend s službenim avtomobilom, to mirno počne še naprej. V garaži ima svojega mercedesa, a tega je za vikend v Drašičih očitno škoda, zlasti če je pri roki službena zastava 128.« Imena pa že ne bo povedal. Njegove službe je bolj škoda kot službenega avtomobila.
Anonimno naročnico Dolenjskega lista od samega začetka — doma je iz okolice Trebnjega — pa najbolj motijo nesramne laži v našem časopisu. Prebere ga sicer od začetka do konca in ji je v celoti všeč, samo ko ne bi bilo teh laži. Najprej namreč vedno prebere cene z novomeške tržnice. »Tam pa so za jajca zmeraj navedene višje cene, kot se v
KANAL A V RIBNICI
RIBNICA Zaradi poškodbe oddajnika na Nanosu v ribniški občini ne morejo več spremljati programa koprske televizije. Ker pa obstaja možnost sprejema programa Kanala A, seje ribniški izvršni svet odločil za spremembo kanalov na pretvorniku na Ortneku. S tem je soglašala tudi RTS — Oddajniki in zveze, kije lastnik pretvornika. Trenutno poteka zbiranje ponudb za izvedbena dela na spremembi kanalov, tako da lahko prebivalci, predvsem Ribnice in Dolenje vasi pričakujejo, da bodo lahko že v bližnji prihodnosti spremljali program kanala A.
resnici prodajajo. Prejšnji teden je pisalo, da so jajca po 15 tolaijev, opoldne pa sojih branjevke ponujale po 10. Potem pa te laži preberejo naše kmetice in nam prodajajo jajca in druge kmečke pridelke po takih visokih cenah. Tisti, ki piše cene iz tržnice, ne sme iti tja takoj zjutraj in ne sme povedati, da je od časopisa. V časopis je treba napisati tisto ceno, po kateri ženske prodajo, ne pa tiste, ki io zjutraj zahtevajo,« nas je podučila. Človek mora res biti previden in stalno na oprezu, kmetice bi jajca zmeraj rade prodale čim dražje. Dobičkarice, sram vas bodi! Da bi vam pocrkale kokoši!
Pa Dolenjski list ni kriv samo za precenjena jajca. Stalna bralka iz Novega mesta, ki govori zelo fino, bolj na o, nas je obdolžila, da bomo pregnali policiste iz mesta, lekarno smo že kdaj obljubljali v mestu, pa je treba še danes po vsak aspirin čez most na drugo stran Krke. Sicer pa je vse tako drago, da si tudi zdravil ne moremo več privoščiti, smo pa zato bolj zdravi. Pa novega župana bomo menda tudi dobili, ker je sedanji prevečkrat »notri« (mislila je v časopisu, ne v arestu). Niti slučajno me ni pustila do besede.
Oglasil se je neki Čmomaljčan, ki bradatim republiškim funkcionarjem od Peterleta navzdol predlaga, naj se obrijejo, češ da bi tako lepše izgledali. »Kaj pa, če se ne bojo hoteli obriti?« me je zanimalo. »Bojo pa še naprej kosmati!« Tako!
Možak iz Vrčic pri Semiču seje pritožil, da tisti četrtek spet niso dobili Dolenjskega lista. »Komaj čakamo, da ga bomo brali, potem pa ga poštar ne prinese. To se je že večkrat zgodilo, krivi pa so na pošti v Semiču. Naš dopisnik Stanko iz Pivke, sicer doma iz Zaloga pri Škocjanu, pa seje pritoževal, da mu njegove prispevke v Dolenjskem listu skrajšajo in pri tem tudi ime kakšnega kraja narobe napišejo. Se zgodi, Stanko, tudi pri boljših časopisih.
Na koncu pa se oglasil Alojz Rogelj iz Srednje vasi pri Črmošnjicah in opozoril na tri tehtne in pereče zadeve iz
ditvah in obnovah doma so jo potem skrbno čuvali. Razrasla seje po vsej steni hiše do strehe, njene korenine pa je
Dolenšek vodi v oddaji Sobotna raglja
Posavci in Dolenjci pi-šejo dobre spise
BOŠTANJ — Sobotna raglja, oddaja slovenskega radia, ki seje preselila s tretjega na prvi spored, ima poslej še več mladih in tudi starejših poslušalcev dopoldanskega sporeda nacionalnega radia. To soboto so se lahko poslušalci spet prepričali, da je med Posavci in Dolenjci največ marljivih učencev, ki znajo pisati dobre spise. Po posebnem točkovanju namreč vodita Sevničana, sicer pa učenca boš-tanjske osnovne šole: Simon Dolenšek (121 točk), tesna za petami mu je Polona Zupanc (109); na tretjem mestu je z Alenka Lokar (90) s šentrup-šerške osnovne šole, na četrtem pa Jelka Logar (78) z artiške osnovne šole, ki je bila dlje časa v vodstvu, še predno se je vključil v tekmovanje trenutno vodilni Dolenšek. Simon je v vodstvu četrti teden. Sobotna raglja, ki bo na sporedu 18. januarja, bo med drugim postregla s spisi učencev o otrokovih pravicah.
Karel opazil celo več kot deset metrov stran, ko so kopali jamo pri gnojišču. Po Karlovem mnenju ima trta zelo častitljivo starost, najmanj dvesto do tristo let, saj je Karlu njegov oče pripovedoval, da tudi njegov oče ni mogel ugotoviti, kateri od prednikov naj bi jo zasadil. Trta je vsekakor preživela obdobje vinske uši ob koncu prejšnjega stoletja in bi morala kot morda ena od avtohtonih slovenskih trt vsekakor zanimati tudi strokovnjake, kajti po pripovedovanju Karla Krošla njena odlika ni le starost, temveč ima še več drugih zanimivih lastnosti
Trta je bele sorte in ima svoje ime, ki gaje Karlu oče tudi povedal, žal pa gaje ta že pozabil. Je zelo odporna, jagode so debele in sočne, zelo prijetnega, nekoliko muškatnega okusa, grozdi so veliki in zelo obstojni. Karlova vnučka Simon in Aleš sta se sladkala z jagodami še malo pred božičem, in to kar naravnost s trte. Pred sedmimi leti je pričel Karel trto razmnoževati in jo zasajati v vinogradu, tako da je v njegovem vinu že kar precej mošta iz te sorte. Tudi v vinogradu se nova sorta prav dobro obnese, za nego ni tako zahtevna in izdatno rodi. Odkar seje v soseščini zvedelo za Krošlovo trto, se pri njem oglasi marsikateri radovedni vinogradnik in ga prosi za cepiče. Če more, jim Karel ustreže, zelo pa bi ga tudi veselilo, če bi kak strokovnjak poskusil razvoljati skrivnost plemenite starke ob njegovi hiši.
T. JAKŠE


ŽREBALI STA PETRA IN MARTA — Petro Čampa (z očali) in Marto Dovič, obe iz 5. c razreda osnovne šole Center v Novem mestu, sla v našem uredništvu med rekordnim številom rešenih novoletnih križank izbrali deset nagrajencev. (Foto: J. P.)
Prva nagrada — 10.000 tolarjev v Ljubljano
Dobitniki nagrad novo-
agr
letne nagradne križanke Dolenjskega lista
RODBINSKI ZAKLAD — KarelKrošls svojima vnučkoma Simonom in Alešem ob trti, ki je preživela že kar lepo število Krošlovih rodov. Njeno ime seje pozabilo, ostal pa je nekoliko muškaten okus njenih jagod in skrivnost, ki kliče k razvozlanju. (Foto: T. JAKŠE)
NOVO MESTO — Čeprav so se nekateri pritoževali nad njeno težko rešljivostjo, smo v uredništvo tokrat dobili rekordno število rešenih novoletnih nagradnih križank, kar 917. Lepe denarne nagrade pač vlečejo.
V žrebanju je otroška roka prvo nagrado — 10.000 tolaijev dodelila Gašperju Lakoti-Jeričku iz Ljubljane, Narodne zaščite 15, drugo nagrado — 3.000 tolaijev Andreji Breznik s Stare Bučke 32, tretjo nagrado —2.000 tolarjev pa Vladimiri Smole iz Kočevja, Podgorska 2.
Knjižne nagrade bodo prejeli: Irena Opalk iz Velike Bučne vasi 39 B; Slavko Košak, Dol. Maha-rovec 21; Franci Gorenc, Orehovec 54, p. Kostanjevica; Terezija Potokar, D. Skopice 7, p. Krška vas; Jernej Kastelec, Novo mesto, Na tratah 22\ Anica Butala, Tribuče 27, p. Črnomelj, in Marko Pezdirc, Dolenja vas 1, p. Črnomelj. Vsem nagrajen-
tega kraja. Težave imajo s preskrbo z vodo, čeprav imajo v bližini izdatno zajetje, iz katerega so včasih napajali samo Srednjo vas in Črmošnjice. Odkar pa črnomaljska Komunala vodo iz tega zajetja prečrpava še za semiški konec, je domačini nimajo tudi po teden dni, čeprav je bilo dogovorjeno, da bodo prečrpavali samo odvečno vodo. »Zato se s komunalci stalno kregamo, a nič ne pomaga,« pravi Rogelj. Druga stvar, ki ga žuli, je odvoz smeti iz Srednje vasi.
»Odvoz smeti plačuje samo polovica, ostali pa mečejo smeti okoli hiš. Vsaka hiša ima svoje smetišče in tako je zasvi-njana cela vas. Sramota! Morali bi urediti tako, da bi bil odvoz smeti obvezen za vse, sicer nima stvar nobenega smisla in haska.« Rogelj je že dvakrat opozoril novomeško PTT, da je pred dvema letoma in pol ob hudem deževju odkrilo del zemeljskega telefonskega kabla tik ob cesti proti Brezju in da lahko pride do nesreče ali pa ga bo kdo zanalašč poškodoval. Pa se poštarji sploh ne zganejo!
A. B.
•••••••••••••••«
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisat j, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
studio
**	t?
*f' »AjtOV1
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
KLIC V SILI
NOVO MESTO — Danes v četrtek, 16. januarja bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakala psihologinja Irena Mohoro-vič.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARIJI STARIČ iz Vinje vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1 (3) Naj zdravice zadone - ANS. F. FLERETA 2(1) Pod semiško goro - ANS. SLAVKA PLUTA
3	(2) Ostal bom muzikant - A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI
4	(5) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC
5	(7) Sanje novega leta - ANS. MARELA & B. KOPITAR
6	(4) Ljubezni v slovo - ANS. IVANA PUGLJA
7	(8) Sloveniji - ANS. T. ISKRE
8	(6) Le sekaj, sekaj smrečico - ANS. T. VERDERBERJA
9	(-) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA 10 (9) Zdravica za vse nas - NAGELJ
Predlog za prihodnji teden: Na Gotjancih - ANS. SPOMIN

Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
#
PRAVLJICA Z NEPRAVLJIČNIM KONCEM
m Resnična zgodba, ki vam jo bom
•	opisal, je skoraj pravljica, ima le to S lepotno napako, da v njej ne boste
•	zasledili dobrih vil, škratov, čudež-
•	nih predmetov, bo pa zato več ča-9 rovnic, zlobe, čisto človeške pokvarjenosti in nepravičnosti. Tudi zaključek ne bo takšen, kakršnega ste vajeni, se prave namesto pravice bo
J zmagala krivica.
•	Živel je trgovec, ki so ga zabrisali
•	na cesto. Nekaj časa je dobival mi-
•	loščino kot člo vek, ki se je znašel na J seznamu na delo čakajočih. Za 9prodajnimi pulti pa so še naprej deltah njegovi stanovski kolegi, čeprav 9so imeli doma za tri ure hoda zem-
lje, ki bi jo lahko obdelovali in se tako preživljali. A ne, najprej se je bilo treba znesti nad siromakom, saj naj bi imeli le-ti po ljudskem verovanju naklonjene bogove in svetnike.
Pa je minilo tudi to. Nekega deževnega dne so mu dali v roko delavsko knjižico. Da ne bi bili njegovi delodajalci videti živalsko pokvarjeni, so ga izplačali. Za dvajset let delovne dobe je prejel petintrideset tisoč tolarjev.
V istem času in v istem prostoru so tudi vodilni občinski uslužbenci razmišljali, kako bi se znebili pisarniških trotov, ki so nenadoma po-
——9999999999999999999999999999999999 •
• I
: 9 9 9 9 9 9 9 9
9999999999999999999999999999999999*99999999
stali odvečni na občinskem plačilnem seznamu. Da jih ne bi preveč čustveno prizadeli, so se dogovorili za opdravnine. takoj po izplačanih odpravninah pa še za hitre upokojitve, kajti splošno je bilo znano, da so občinski uslužbenci pošteno iztrošeni Vsak od odpravljenih občinskih administratorjev je dobil petintrideset tisoč mark. Da gre za velikansko razliko med trgovcem in Občinarjem, vedo že osnovnošolci, saj doma ne poslušajo drugega kot to, da so tolarji ničvredni, marke pa ljudstvo dobesedno časti
Trgovec, ki je dobil čevelj, seje po petih mesecih tavanja prijavil na
zavodu za zaposlovanje, z markami oblepljeni Občinarji pa so odpirali butike, slaščičarne, točilnice, kupovali so si lepe avtomobile, obrezovali jablane in hruške okrog hiš, ki so si jih zgradili že prej po zaslugi dobrih služb, podkupnin, prekupčevanj in podobnega. V prostem času pa so pripovedovali vnukom pravljice o izkoriščevalskem sistemu, v katerem so bili prisiljeni živeti in v katerem so vladali delavci, ki so prišli na oblast takoj po revoluciji in narodnoosvobodilni borbi. Tu pa tam se jim je tudi kolcnilo, a četudi bi jim vlival v usta vroče olje, ne bi priznali, po čem neki se jim kolca.
TONI GAŠPERIČ
:
I
•
9
9 i
•
9
9
9
9 I