List 39.
Politiški oddelek.
Vesel dan.
Dne 27. septembra leta 1825. je iztekla prva železnica v Angliji, temu je torej sedaj 68 let. Torej ta doba ni ravno dolga. Ali vender je danes Evropa, pa tudi Amerika skoro vsa že preprežena z železnico. Nobena prejšnja znajdba ni tako močno premenila sveta, kakor ta, lahko rečemo, da se z železnicami začenja nova kulturna doba. Železnice so Evropo kar preobrazile. Napredovali so kraji le ob železnicah, dočim so zastajali kraji, daleč od železnic, ker niso mogli konkurirati v nobenem oziru z drugimi v bližini teh velicih svetovnih občil. Zaradi tega se povsod poganjajo za grajenje železnic.
Naša Dolenjska je dosedaj bila, ker ni imela nobene železnice, popolnoma oddaljena od sveta. Zastajala je v gospodarskem oziru, ljudje so se selili v Ameriko in doma je vladala revščina. Zato so se pa Dolenjci poganjali za železnico. Temu bode kmalu trideset let, kar se je prvič sprožila misel, da se gradi dolenjska železnica. Tedaj je na vsem Kranjskem bila jedino južna železnica. V seji trgovinske zbornice dne 28. oktobra 1864. 1., je gospod V. C. Supan nasvetoval, da se gradite dve železniški progi na Kranjskem, namreč iz Ljubljane v Beljak in pa iz Ljubljane preko Dolenjskega v Karlovec. Trgovinska zbornica je ta predlog vsprejela. Ostalo je pa samo pri predlogu.
Čez dve leti je gori omenjeni gospod Supan postal predsednik trgovski zbornici in se je potem neprestano poganjal za grajenje novih železnic na Kranjskem.
Tedaj se je bil sestavil poseben odbor, kateri je imel pospeševati grajenje železnic na Kranjskem. Predsednik temu odboru je bil V. C. Supan. Jeden najmar-ljivejših članov pa Ivan Murnik, kateri je prevzel marsikatero težavno delo. Sploh je ta gospod neprestano deloval za dolenjsko železnico, dokler se ni otvorila.
V deželnem zboru se je o dolenjski železnici prvi-
krat govorilo leta 1866. in od tega časa ni stvar nikdar popolnoma zaspala.
Omenjeni odbor oziroma trgovinska zbornica sta že bila stvar tako daleč pritirala, da se je železnica že tra-siralain je vlada 1. 1869. že priporočala zbornici poslancev njene grajenje, katera predloga je pa pozneje umaknila.
Leta 1872. seje vršil komisijonelni ogled te proge. Ogledali so vse tri varijante. Na to je pa prišel znani finančni polom, ki je za dolgo odložil celo stvar. Zupan pisal je mnogo člankov in brošur o dolenjski železnici, govoril za železnico v deželnem zboru in obrnil se do ministerstva v tej stvari. L. 1875. se je poslalo posebno odposlanstvo na Dunaj, ali žal da je stvar ostala brez uspeha. Naši deželni in državni poslanci so se pač že poganjali za to železnico, toda govorili so gluhim ušesom, Tudi trgovinska zbornica se je poganjala, pošiljala prošnje na višje mesto ali vse ni nič pomagalo.
Leta 1882. je deželni odbor se bil zopet obrnil, do ministerstva na Dunaj, ali je dobil odgovor od tedanjega trgovinskega ministra, da z ozirom na državne finance dolenjske železnice država ne more delati, pač pa jo je pripravljena  podpirati,  če se gradi kot lokalna
železnica.
Drugo leto je deželni zbor dne 17. oktobra 1883. sprejel naslednji nasvet poslanca Murnika: „Deželnemu odboru se naroča, naj v sporazumu s trgovinsko in obrtniško zbornico kranjsko dela na to, da se sestavi odbor, obstoječ iz zastopnikov deželnega odbora, trgovske in obrtniške zbornice, mestnega zbora ljubljanskega, iz nekaterih posestnikov dolenjskih in zvedencev o železničnih stvareh. Ta odbor naj bi delal na to, da se uže enkrat vresniči želja si. deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice." Od tega časa je stvar prišla v boljši tir. Konsorcij se je sestavil iz nastopnih gospodov: Josip Kušar, Karol Luckmann, Ivan Kosler, Emerih Mayer, Josip Tomek, Franc Kotnik in Ivan Murnik in dobil na prošnjo z dne 24. januvarija 1885. 1. z ukazom vis. trgovinskega ministerstva z dne 26. aprila 1885. 1. dovoljenje  za tehniške dela   za železnico v Novomesto in gez
324
Ribnico v Kočevje. Ko je še pod vodstvom prevz. gosp. grofa Hohenwarta deputacija naših državnih poslancev in dveh članov konsorcija Josipa Kušarja in Ivana Murnika prevz. ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-ju in trgovinskemu ministru baronu Pino-tu stvar razložila in pomoči prosila, dovolilo se je, da načrt železnice izvrši c. kr. glavno nadzorstvo železnic in zato se imamo v prvi vrsti grofu Hohenwartu zahvaliti, kateri je konsorcij uspešno podpiral.    V državnem zboru   je  leta   1886. to
v
stvar sprožil poslanec Suklje. Leta 1890. stopil je na čelo konsorciju prevz. gosp. baron Švegel in postal njega duša s svojim neumornim delovanjem na merodajnih krajih, podpiran od gosp. poslanca Šuklje-ja in drugih, dosegel je v kratkem času to, za kar se je Kranjska toliko let potegovala, namreč koncesijo za gradnjo dolenjskih železnic in želje, izražene v seji dne 17. oktobra 1883.1. od gosp. poslanca dr. Papeža, da želi predlogu Murnik-ovemu srečne nasledke, so se spolnile.
Kar se tiče železnice v Kočevje je to pospešilo, da je trboveljska premogovska družba kupila premogovnik v Kočevji in je zatorej se poganjala z drugimi interesenti. Šlo je za to, kako se dobi denar za podjetje. Našla se je pot. Železnica se je zidala z združenimi močmi države, dežele in interesentov. Lani se je delo začelo, letos ravno na dan 68. obletnice otvorjenja prve železnice v Angliji se je otvorila kočevska proga dolenjske železnice.
To je bil dan veselja za prebilce krajev koder pelje železnica. To so pričali postavljeni mlaji, to so pričali župani, ki so se prišli zahvaljevat trgovskemu ministru za železnico. Železnica bode preobrazila in povzdignila dolenjsko, kakor so železnice preobrazile in povzdignile druge kraje.
Dolgo se je stvar vlekla, nekatere može, kateri so se zanje poganjali, že krije gomila. Tisti, kateri pa še žive, so pa imeli priliko se predvčeraj prepričati, da jim je narod hvaležen in zagotovljeni smejo biti, da se jih bodo pozni potomci še hvaležneje spominjali.