510
Listek.
Papir je močan, tisek velik in razločen. Cena knjižici — izvod velja 20 ki\, po pošti 5 kr. več — je pa primeroma nižja nego nemškim knjigam te vrste. Upati smemo toi*ej, da bode knjiga kmalu razprodana ter da nam kmalu dojde drugi zvezek te knjižnice za slovensko mladino.                                                 —j —
Trubarjeva tristoletnica. Na povabilo slovenskega pisateljskega društva v Ljubljani se je zbralo dne §'. julija v salonu ljubljanske čitalnice več odlične gospode, da je dostojno praznovala tristoletni spomin Trubarjeve smrti. V daljšem slavnostnem govoru je prof. F r. Leveč zbranim čestiteljem Trubarjevim podal živo s!iko njegovega življenja in delovanja ter je v govoru svojem zlasti poudarjal nesmrtne zasluge Trubarjeve za književnost slovensko. Slavnostnega banketa se je udeležilo do 80 oseb. Z navdušenimi govori in ubranim petjem smo čestili moža, ki je položil osnovni kamen najimenitnejšemu delu narodne prosvete naše. Tudi v Trstu so 3. julija na jednak način slavili spomin Trubarjev in g. L o vr o Ž vab je v dovršenem govoru slavil velike Trubarjeve književne zasluge za vse Slovence. Zupanova slavnost. Dne 11. julija se je v rojstveni hiši slovenskega pesnika in pisatelja slovesno odkrila spominska plošča, o kateri smo govorili že v zadnjem listu. Iz Ljubljane so prišli pisateljsko društvo, „Slavec" in „Sokol"; iz Kamnika pevsko društvo „Lira", iz Dola ondotno bralno društvo. Naroda je bilo zbranega pri tem velikem narodnem prazniku gotovo do 3000 duš. Na Prevoje došla društva je pred slavolokom pozdravil g. župan Janko Kersnik in po izbornem slavnostnem govoru g. direktorja Fr. Wies thalerja se je odkrila slavnostna plošča. Do pozne noči so se potem vrstile pesmi in napitnice, v katerih so govorniki proslavljali spomin dr. Zupana in njegove velike zasluge za književnost slovensko. Ločili smo se od prijaznih Prevoj prepričani, da je hvaležni narod dostojno proslavil spomin narodnega pisatelja in mučenika.
Jurij Šubic — Hrvat. V Berolinn izhajajoči list, „Illustrirte Frauenzeitung", prinaša v svoji štev. 13. z dne 1. julija t. 1. podobo Jurij Subičeve slike, katero je pred nekaj leti razstavil v pariškem »Salonu" pod imenom„ Avant la chasse'', in se jako laskavo izraža o nji. Predstavlja nam podoba normandskega kmetskega lovca, ki se odpravlja na lov. „Ljubljanski Zvon" je o svojem časi že poročal o ti sliki, katero je naš slikar zvršil v Normandiji. „Lokalni kolorit in izvrstna poraba svetlobe sta pridobili podobi upravičeno priznanje", pravi „111. Frauenztg." ter pristavlja: „Umetnik Georges Subic fsprich Subitsch) je rodom Hrvat in rojak Skarbine, ker seje oče tega tudi porodil v Hrvatski. Oba umetnika sta si slična kar se tiče natančnega opazovanja narave in presenetujoče realistike v efektih svetlobe."
„Gallus Jakob" — tako piše Hermann M en del, „Musikalisches Conversations-Lexikon IV. Band, Berlin 1874. pg. 115 — 116." - „einer der bedeutendsten deutschen Contrapunktisten der zweiten Halfte des 16. Jahrhunderts, hiess eigentlich Hahnel oder in der Volksmundart Handl. Um 1550 zu Krain geboren, wurde er Kapeli-meister des Bischofs Stanislaus Pawlowski von Olmiitz, darauf kaiserl. Kapellmeister und starb sehr beruhmt am 4. Juli 1591 zu Prag. Die zahlreichen Trauergedichte auf seinen Tod bilden in der Strahover Bibliothek zu Prag eine eigene Sammlnng. — G.'s Ansehen als Tonsetzer war sehr gross, und er verdiente aucb das Lob voll-standig, welcbes ihn den besten italienischen Tonmeistern seiner Zeit wiirdig zur Seite stellte. Vom deutschen Kaiser erhielt er 1588 zur Herausgabe seiner Werke ein Privilegium auf zehn Jahre, und diese sind: „Musicum opus 5, 6 et 8 vocum" (4 Theile, Prag 1586, 1587 und 1590; in Frankfurt a. M und Niirnberg, trotz des Privilegiums schon 1588 und 1591 nachgedruckt); im 4. Theile befindet sich u. A.
Listek.                                                          511
ein Gesang fur 24 Stimmen, in vier sechsstimmige Chore gethei It; ferner „Moralia 5, 6 et 8 vocibus concinnata, atque tam seriis quam festivis cantibus voluptati bumanae accommodata. (Nurnberg, 1586) mit 47 Stiicken verschiedener Art; rHar-moniae variae 4 vocum" (Prag 1591); „Harmoniarum moralium 4 vocum liber 3" (Prag. 1591); „Sacrae cantiones de praecipuis festis per totum annum 4, 5, 6, 8 et pluribus vocibus" (Nurnberg, 1597); „Motettae quae prostant omnes-1 (Frankfurt a. M. 1610). Endlich befinden sich noch in Bodenschatz's ,,Florilegium portense" 33 Gesange von ihm, unter diesen das beriihmte „Ecce, quomodo moritur justus", welch.es neuerdings Repertoirstiick des Berliner Domchors geworden ist."
.,Allgemeine deutsche Real-Encyklopadie, Leipzig 1852, Vil na 437. strani piše razven že znanega:
„ H a. n e 1 Jakob... sta rb sehrjung za Prag ...."
,,Grosses vollstandiges Universal-Lexicon aller Wissenschafften und Kiinste, welche bisshero durch menschlichen Verstand und Witz erfanden und verbessert worden. ecc. Halle and Leipzig, Im Verlag Joh. Hein. Zedlers 1735.X. Band, pag. 211:"
„Gallus Jacobus, sonst auch Handl oder besser, Hannel genannt, des Bischoffs zu Olmiitz, Stanislai Pawlosky. Capell-Meister, aus Crain gebiirtig, wo er ohngefelir im Jahr 1550. geborea worden, gab unter dem Titel: Musicum opus, vier Theile 5. 6. und 8. stimmiger Cantionum heraus, davon der erste an. 1586. der andere und dritte 1587. und der vierte anno 1590. zu Prag gedruckt worden. Die letzte Motette: Cantate, ist von 24 Stimmen auf Chore gesetzt."           L. Ž
„Philologie und Patriotismus.'' Znano je, da sta zadnje čase dva znana učenjaka češka, oba profesorja na češkem vseučilišči praškem, jezikoslovec Gebauer in filozof Masaryk izrekla, da dvojita o pristnosti kraljedvorskega in zelenogor-skega rokopisa. Zaradi tega seje med češkimi učenjaki vnela huda literarna vojska pro in cotitra in naposled so se tudi politični časopisi začeli mešati v ta književni prepir ter udrihati po profesorji Gebauerji in Masarvku.
V IX. knjige 2. zvezku zbornika „Archiv fur slavische Philologie" se je zdaj oglasil tudi slavni učenjak profesor Jagič pod zgoraj navedenim naslovom s spibom, v katerem odločno zanikava pristnost omenjenih dveh rokopisov. „Ich meiner-seits bin" — tako piše Jagič — „wie die aufmerksamen Leser unserer Zeitschrift es bereits wissen, schon lange zur festen Ueberzeugung gelangt, dass die Sprache der Koniginhofer Handschrift far dasjenige Jahrhundert, in welches sie nach dem jiussern Charakter des Manuscripts versetzt wird, geradezu unmoglich ist. Das be-standige Antreffen solcher alter Sprachformen, die im XIV., ja schon im XIII. Jahrh. ganz ausser Gebrauch gekommen waren, neben groben Fehlern in der An-wendung anderer Formen, die sonst nicht nur im XIII., sondern noch im XIV. Jahrh. in echten Denkmalern richtig gebraucht werden — ein solches disharmo-nischcs Neben- und Durcheinander kann dem Philologen nie und nimmermehr als eine „dialektische Eigenthumlichkeit* gelten : er darf sich mit einem so wohlfeilen Auskunftsmittel nicht zufriedenstellen. So kann nur jemand geschrieben haben, bei dem das lebendige Gefiihl fur die von ihm behandelte Sprache schon langst ab-handen gekommen oder iiberhaupt nie vorhanden gewesen war, jemand, der auf ganz besondere Vfeise aus Biichern verschiedener Jahrhunderte durch kiinstliche Zusammenstellung oder Nachahmung sich seine eigene Sprache geschaffen hat So und nicht anders muss das Urtheil des slavischen Sprachforschers betreffs der K. H. und Gr. H lauten." . . . Profesorju Jagiču odgovarja —publicist dr. Julius Gresrer v ..Narodnih listih".