Kako do stanovanj
Pred šestimi leti smo uveljavili nov samoupravni sporazum stanovanjskega gospodarstva fn v tem Času je bilo zgrajenih več kot 70.000 stanovanj, ed teh je bila desetina stanovanj zgrajenih za solidarnostne namene, 60 odstotkov zgrajenih stanovanj pa je bilo v družbenem sektorju.                                        
Tako se je Slovenija po šte-vilu letno zgrajenih stanovanj ,- na 1000 prebivalcev zgradi-mo 8,6 stanovanj - uvrstila v srednje razvite evropske drža-ve. Kljub temu pa podatki o številu zgrajenih stanovanj za tekoče srednjeročno obdobje kažejo stagnacijo in celo naza-dovanje. Medtem ko smo leta 1976 zgradili 9206 stanovanj, v gradnji pa je bilo 16.300 stano-vanj, je bilo leto kasneje do-grajenih 1000 stanovanj manj. Naslednje leto bi bilo treba zgraditi 11.164 stanovanj, če bi želeli doseči planiran obseg gradnje družbenih stanovanj v tem srednjeročnem obdob-ju. Vse kaže, da planiranega števila novo zgrajenih stano-vanj v družbenem sektorju ne bomo dosegli, čeprav je bilo zato na razpolago več kot 37 milijard dinarjev. Še bolj ža-lostno je, da vsa ta zbrana sredstva ne bodo porabljena za izgradnjo stanovanj, kljub temu, da je povpraševanje po stanovanjih večje, kot je po-nudba.
Vzroke, da načrtovanega verjetno ne bomo dosegli, pa bi lahko iskali v slabi organi-zaciji in medsebojni nepove-zanosti številnih dejavnikov, ki  posredno  ali neposredno
3sT
vplivajo na celoten proces ali na posamezne faze načrtova-nja in graditve stanovanj. Kljub formalni samqupi;avni organiziranosti v samouprav-nih interesnih skupnostih je odločanje in izvajanje odloči-tev v posameznih fazah tega procesa še vedno razbito na številne nosilce in med seboj premalo povezano. Na stano-vanjsko izgradnjo vplivajo or-gani         družbenopolitičnih
skupnosti, prostorski planer-ji, urbanisti, zemljiške, komu-nalne, stanovanjske in druge interesne skupnosti, zatem organizacije združenega dela za urejanje stavbnih zemljišč, komunalna podjetja, projek-tivne in gradbene OZD, pred-videno pa je, da bi se vsem tem pridružile znotraj samou-pravnih stanovanjskih skup-nosti še posebne enote fn skupnosti za plansko poslov-no sodelovanje. Seveda je med vsemi temi dejavniki tež-ko doseči učinkovito koordi-nacijo dela. Ce k temu prište-jemo še pomanjkanje dolgo-ročnega planiranja, nerazvite dohodkovne odnose v repro-dukcijskem krogu in neizgra-jen sistem financiranja vseh faz gradnje stanovanj ter ne-rešeno vprašanje investitor-stva in razdrobljenost proiz-vajalcev stanovanj, se pravza-prav ne bi smeli čuditi, da kljub številnim dokumentom in velikim naporom nismo dosegli zastavljenih ciljev.
Prav zaradi tega je o vpraša-nju stanovanjske izgradnje razpravljala skupščina SR Slovenije, skupščina mesta Ljubljane in Gospodarska zbornica Slovenije ter številni drugi organi tako v republiki kot v našem mestu. Upamo lahko, da bodo na podlagi analiz sprejete rešitve omogo-čile hitrejšo stanovanjsko gradnjo, morda ob nekoliko počasnejši rasti cen. Seveda pa ne moremo pričakovati, da se bo pri gradnji stanovanj že kar čez noč vse spremenilo.
B. P.