AffonomisliCna preosnova Beigii€. Belgija je država, ki leži med FranCijo, Nemčijo in Nizozemsko ter sega do morja, katero loči Anglijo od Francije in drugih držav Evrope. Po ljudškem štetju, ki se je vršilo 31. decembra 1930, ima nad 8 milijonov prebivalcev. Belgijci niso vsi iste narodnosti. Prebivalstvo je razdeljeno pravzaprav v dva naroda, in sirer v Valonce in Flamce. Valonci so llomani,in sorodni Francozom, kojih jezik govorijo. Flamci pa so Germani (katerim, kakor znano, pripadajo tudi Nemci) ter so sorodni Nizozemcem. Flamcev je več kot Valoncev, in vendar se je belgijska država doslej vladala in upravljala po valonskem nafelu in na.imi. Za vzor je shižila Francija. Iz Francije je načelo centraiistične državne ureditve prodrlo v mnoge druge države, m«d njimi tudi v Belgijo. Razvoj pa je pokazal, da takšna notranja državna ureditev, ki je morda prikladna za en jezik govorečo Francosko, ni primerna j^a za Belgijo, ki je dvojezična. Flamci so se natnre. zadnja desetletja vedno bolj in bolj zaSeli zavedati svojo narodnosti tev zahtevati pravice za svoj jezik. Dolgo fasa so njihove zahteve se odbijale od trdnih zidov upravne tradicije (izrofila) in državne birokracije (uradniškega vladstva). Preplašiti ?e jih je hotclo a sumnifenji, da pomenjajo* flamsko zahtove separatizem (namoro odcepa od belgijske državo). Flamci pa so vztrajali tor prido•bivali za svoj jezlk v javnosti vedno vePje področje: šole za flamsko mladino so se flamizirale od osnovne do visoke Sole, flamš-ina je prodirala v armado in v državne uvade. Meseca marca je belgijski parlament sprejei. zakon, ki zajamCujo popolno enakopravnost. flamšfine s francoščino v javnih uraflih. m Po teni zakonu se Belgija razdeli v tri upravna področja, \\\ aicei- v flamsko, kjor bo uradni jeeik flamšfina, v valonsko, kjev bo uradni jezlk francoSPina, in v Bruselj, kjer bosta v rabi oba jezika. Po novom zakonu ima vsak <lr_avljan pravico napraviti vlogo na državno nrade v materinšfini, in vsak državni urad, vštevši ministrstva, je dolžan odgovoriti na vloge v jeziku, v katercm Je bila sestavljena. Ratli tega so bodo delili državni uvadi v dva velika oddelka: v francoskega in flamske^ra. To je tudi potrebno zato, kor je zmagalo nafelo, da niso vi.ji nradnikl več dolžni znati obeh jezikov, marveč zadostuje znanje samo enega jezika. Tako se v Belgiji pripravlja pot za popolno decentralizacijo državne uprave in za avtonomijo posameznih pokrajin ali dežel, morda celo za federalizem (za zvezno državo). Pristojnost krajevnih oblastev se bo povečala, da ne bo treba pri osrednjih uradih in v ministrstvih prevelikega števila uradnikov. Decentralizacija državne uprave in avtonomistična preosnova države bo napraviia konec notranjim bojem, ki so od časa do časa pretresali državo. Tako se bo Belgija kot država ojačila in okrepila.