Politični og-led. Avstrijske dežele. Dunaj. V soboto bode v državnem zboru volitev odposlancev za letošnje delegacije, ki bodo še le v jeseni. Taistega dne bode končano sedanje zborovanje poslanske zbnrnice. Zdaj zboruje tudi gosposka zbornica, da potrdi državni proračun. — Nekateri bi radi, naj grof Hohemvarth več ne bode vodja konservativnih poslancev; ali lc-ti so mu dali zaupnico. Čcško. Brozverski socijalisti imajo 25 časopisov, ali tudi verni delavci niso brez časnikov; ravno te dni je zaeel izhajati četrli list za krščanske socijalisle. Tudi pri nas Slovencih bi bilo treba dobrega delavskega lista. — Vsled samo čeških ulienih napisov so v Pragi samo zmošnjave. GaliSko. V Levovu bode nadvojvoda Karol Ludovik v cesarjevem imenu dne 5. junija otvoril deželno razstavo. K tej slavnosti pridejo ministri Falkenliayn, Jaworski in Bacquehem in razven vseh poljskih poslancev tudi več drugih. Svetli cesar obiščejo razstavo dne 7. septembra. Tirolsko. Nemci se pritožujejo, da jih Italijani vedno bolj in bol.j v tej kronovini izpodrivajo. — V Inomostu imajo hrvaški vseučiliški dijaki društvo »Velebit«, ki izvrstno deluje. Štajarsko. Štajarska hranilnica je za vinogradniko, ki hočejo nasaditi ameriške vinograde, dovolila 100 tisoč gld. Do zdaj je dobilo 550 vinogr idnikov posojila 47 tisoč gld. Pogoji za obrestovanje in vračilo posojila so jako ugodni. Koroško. Nadučilelj .1. Stelzl v Borovljah je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za Rožek, Podklošter in Trbiš. — Ker je jeden državni poslanec umrl, jeden pa odstopil. bodo kmalu dopolnilne volitve in sicer v kmečkih občinah. — Podružnica sv. C.irila in Metoda za Beljak in okolico priredi v nedeljo 3. junija v Ločah pri Gromatarju shod z zanimivim vsporedom. Kranjsko. Meseca julija bode profesor Šuklje na večih inestih svojega volilnega okraja imel shode. Koliko zaupnic bode dobil? — Društva »Sokol«, »Slavec« in >Ljubljana« napravijo 3. junija iz Ljubljane izlet v Novo mesto po železnici, ki se 31. t. m. otvori. — Na Ljubljanski obrlni šoli bode zanaprej tudi oddelek za eerkveno podobarstvo, katero bo podučeval domači kipar, g. A. Gangl. Primorsko. Trudoljubivi poslanec Spinčič, poprej profesor, dobi letne pokojnine 1000 gld. — llalijanski inestni očetje v Trstu še vedno nečejo ustanoviti v mestu nobene slovenske ljudske šole, in vlada niti prsta ne gane! — V Trstu se zelo množijo samomori; manjka sv. vere in krščanske potrpežljevosti. Hrvaško. Slavna »Hrvatska Matica« je letos par knjig izdala, kjer se očitno širi brezverstvo. To nikakor ni prav! — Sabor se snide bržčas 18. junija. Najvažnejsi razgovor bode o premembi mestnega reda. S tem hočpjo madjaroni po vseh hrvaških mestih dobiti vajeti v svoje roke. Ugersko. Ministerski predsednik, Wekerle, je bil la teden dvakrat pri svetlem cesarju na Dunaju; pravijo da zaradi civilnega zakona. — V Kološu je obsojenih po Iritedenski obravnavi 13 najodličnejših rumunskih rodoljubov na 5 let do 2 meseca zapora in na povrnitev troškov 3238 gld. Ves rumunski narod je vsled le grozne krivice sila razkačen. Madjari še bodo lo obžalovali; ker tudi Slovaki so dovolj probujeni. Vunanje države. Rim. Papež so prekonizovali ali potrdili škofa dr. .1. Posiloviča za nadškofa v Zagrebu, in dekana Andr. Šterka za škofa na Krku. Halijansko. Poslanec Imbriani je v poslanski zbornici vprašal vlado, kaj misli ona storiti glede na dogodke v Kološu v varstvo Rumunov in sploh vseh latinskih narodov v Avstro - Ogerski. Crispi prav pametno odgovori, da nič ne more reči na to. Kaj pa brigajo Italijane naše, če tudi krivične zadeve? Grda prevzetnost! Francosko. Ministerstvo je odslopilo, ker ni privolilo, da se naj delavci državnih železnic združijo v sindikate ali društva. Predsednik republike, Carnot, še nima novih ininistrov, ki bodo pa v jeseni tako morali z njim odstopiti. Rusko. Doslej so posanezni ministri imeli pravico, da so imenovali nižje uradnike. Car pa je sedaj odredil, da je sestaviti pod njegovim nadzorstvom stoječo koinisijo, ki bode predlagala imenovanje uradnikov, da pri tem ministri nič ne bodo imeli govoriti. Ministri s tem zgubijo veliko predpravic in upliva na uradnike. Bolgarsko. Knez in kneginja sta se iz našega cesarstva povrnila v glavno mosto Sredec. Vsi ministri in mnogo Ijudstva so ju na kolodvoru pozdravili, le prvega ininistra, Stambulova, ni bilo; ta je pre bolen; le kuja se, ker je drugi dan z vsemi ministri odstopii. Srbsko. Mir v tej državici se hoče s silo ohraniti. Med Ijudslvon mora močno vreti, ker je vlada dala zapreti 19 radikalnih poslancev. Po ustavi iz leta 1869 ima kralj skoro vso inoč v svojih rokab; ko bi le mladi kralj imel dobre svetovalce! Brazilija. Dne 15. t. m. je bil hud boj rned uporniki in vladnimi vojaki pred San Salvadorjem. V tej bitki je padlo 3000 mož in mnogo je ranjenih. — Slovenci, če bi Vas kak angelj vabil v ISrazilijo, ne pojdite! Ce bode letos prišel k Vain kak agent, pokažite mu vrata!