Poštnina plačana v gotovini.
Leto II., štev. 8.	V Celju, četrtek dne 5. januarja 1822.	Posamezna številka K 2 —.
Skriti nameni in tajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank.
..Selo".
GLA.SIEO ZEMEJORADNIŠKE STRANKE ZA SEOVENIJO.
Izhaja vsak žetrtek.
Stane celoletno................20	Din. (80 K)
„ pol leta...................10	Din. (40 K)
za inozemstvo..................35	Dinara letno
za Ameriko......................5	Dolarjev
Uredništvo in upravniitvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Glavni urednik: Anton Novaian.
Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Kocka je pala.
Kot soustanovitelj Samostojne Kmetijske Stranke sem takoj od prvih začetkov deloval za njo. Nisem se strašil ne truda, ne denarnih žrtev v dobri veri, da bo ta stranka rešila tudi slovenskega kmeta v svobodni Jugoslaviji.
Toda med tem, ko smo mi drugi delali, so Samostojni prvaki mešetarili in kupčije delali za našim hrbtom. Imeli so zmirom dva lica in dve vesti. Eno lice so imeli za nas „nižje" in nas slepili s svojimi obljubami, drugo lice pa so imeli za g. Pašiča, Hribarja in za vse magnate, od katerih so pričakovali, da bo kaj koristi. Eno vest so imeli, kadar so prišli med nas, kazali so se nam, da so čisti in pošteni, kazali so se mučenike in bori-telje „Za Staro Pravdo" — drugo vest pa so imeli za svoje žepe in za Ma-mona. Kot izvoljeni poslanci so ti Ureki, Drofeniki, ti zviti Mrmolje in Kušarji stopili sicer v zvezo z Zemljoradnik!, toda ne z namenom, da bi delali za „Staro pravdo". Temveč da bi se po hrbtu naše močne Zemljoradniške stranke splazili ložje do svojih ciljev in imeli večjo ceno za vlado kot izdajalci in odpadniki od Zemljoradnikov.
Že takrat, ko so odpadli od Zem-tjoradnikov, je zavrelo med našimi vrstami. Toda tolažili so nas s „koristmi", ki jih bodo dobili od vlade za našega kmeta in delavca, sklicevali so se na disciplino in mi smo ubogali. Tako so lahko nadaljevali svoje dolo. Toda, ko so ob zadnji krizi zopet šli v vlado in- ostali pri polnih koritih, četudi je sam g. Pucelj na zadnjem ljubljanskem sestanku hujskal proti vladi, češ da so predložene rezolucije proti vladni politiki še premile, smo uvideli, da nas imajo samostojni poslanci za norca in da smo mi njihovi volilci in njihovi agitatorji le proklete grablje.
Prosili so Zemljoradnike, da bi se ponovno z njimi združili v eno stranko. Govorili so nam, da so z Zem-
Pesem Sloveniji ob Novem letu 1922.
Čudiš li se čudom, zemlja moja, čudiš le se čudu, ki Ti ga je dodelil Gospod Bog in blagoslovil Tvoje trpljenje?
Tisočletno ihtenje Ti je zastalo v grlu, solze Tvojih oči so usahnile, pod rosnimi trepalnicami se je umiril plahi pogled Tvoj, na Tvojih licih kopnijo temne sence in krog trpkih usten mučenice širi se smehljaj, blag in nežen, usmev cvetlice v ledu, ko prejme prvi poljub toplega solnca.
Pripeljale sojo Tvoje zveste straže in prejela si poljub Svobode.
Prva Tvoja zvesta straža bila Ti Je rodna gruda.
Druga Tvoja zvesta straža bil je jezik Tvoj, Tvoj tisočletni sladki — kajl —
Ijoradniki v neprestani zvezi. Zdaj pa nam je zemljoradniški poslanec br. Sušič na našem prvem Zemljorad-niškem sestanku v Celju povedal, da vse [to ni res in „da se ne je vsak tič, ki leti!" Brat Kuralt iz Gorenjskega pa nam je odkril, da so Mrmolja, Majcen, Kušar in Drofenik prejeli pred lanjskim! volitvami od demokrata g. dr. Žerjava 400.000 kron na roko. Urek sam pa je prejel 30.000 kron. Zakaj nas niso o tem obvestili ? Zakaj niso o teh velikih svotah položili račune? Kje je ta denar? Zdaj razumemo, zakaj zida Urek hišo iz betona in hrastija, zdaj razumemo sladke oči Drofenika, zdaj razumemo, zakaj Mrmolja posestvo prodaje in novo kupuje.
Dolgo ste nas vlekli za nos in skušali z zavijanji potolažiti nezadovoljneže, katerih je zmirom več. Nihče si ni upal javno nastopati proti vam zavoljo „sloge". Voda ki stoji, začne gniti, stranka ki trpi trohnobo v svojih vrstah, začne propadati. Zato sem vzdignil svoj glas in vam s svojim izstopom iz SKS pokazal, da nismo vsi taki norci, kakor si mislite.
Jaz sem lonec delal, a ko vidim, da je ta lonec za nič, ga razbijem in napravim novega.
Kocka je pala! Mi imamo v Sloveniji Zemljoradniško Stranko, ki je pri Srbih in Hrvatih že tako mogočna, da bo po prihodnjih volitvah najmočnejša stranka v Skupščini. Rešitev slovenskega kmeta pa je samo v zvezi s hrvaškim in srbskim kmetom. Zato verujem, da bo Zemljoradniška Stranka tudi v Sloveniji izpodrinila samostojne bahače in vse druge stranke, ki nas kmete poznajo le kot „Stimmvieh".
Samostojneži so zviti in ker jim teče voda v grlo, se zatekajo k kmetski slogi. Samostojni poslanci se delajo, kakor da bi oni bili stranka. Potrebno pa je, da ločimo poslance od stranke, da razločujemo stvar od stvarnika. Stvarnik zmerom lahko svojo stvar razbije, če vidi da je vstvaril pokveko. Mi smo izvolili za poslance slabe ljudi, zato jih nočemo več.
Tretja Tvoja zvesta straža bil je človek Tvoj, kmetič in delavec slovenski, z dušo zasanjano, s srcem pravičnim in polnim hrepenenja po lepem solncu. On edini svojega plemena je šel najdalje za njim. Je šel za njim, za solncem svojim, zvesto in udano z njim do cilja, kjer tone ono v zlato žareči svoj zapad.
Ah, kakšna li si bila, zemlja moja, kakšna li si bila stoletja 1 Koga li nisi sprejela vase, koga li nisi vzela nase, kako si mešala kri in duha vseh rodov tu pod Triglavom!
Bila si včasi grešnica, zemlja moja, in si ostala devica. Bila si kletka teme in mraka, zemlja moja, pa si dala človeštvu prerokov. Bila si galija sužnjev, pa si rodila puntarje. Tam po Dolenjskem še stoje stara drevesa, ki so nosila telesa obešenih kmetov. Tam na brežiškem polju, zemlja moja, še drhte sence mučenikov upornikov, kadar bije polnoči in spi v mesečini
Zato, dragi kmetje in delavci, poslušajte me! Če hočemo eno močno kmetsko stranko v Sloveniji, če hočemo skupno delo, tedaj so pogoji nas Zemljoradnikov sledeči:
1.	Da vsi poslanci Samostojne Kmetijske Stranke položijo svoje mandate,
2.	da se ustanovi častno sodišče, ki bo presodilo njihove grehe in jih javno žigosalo, da ne bodo nikoli več delali politiko, ne doma in ne v Beogradu, v imenu slovenskega kmeta in „Stare Pravde".
3.	da njihovi namestniki kot poslanci sprejmejo v celoti naš zemljoradniški program, kakor ga je priobčila „Naša Vas", in da se v Beogradu pridružijo našim zemljoradniškim poslancem, ki jih imamo že 27.
To so pogoji nas Zemljoradnikov za skupno delo.
Jaz pa osebno pozivam vse tiste bivše tovariše iz Samostojne Kmetijske Stranke, ki me poznajo in vedo, koliko sem jaz za stranko žrtvoval idealnega dela in denarja, da se priključijo nam slovenskim Zemljoradnikom in da vzdignemo po vsem Slovenskem vihar, ki bo očistil zrak nad nami, katerega so okužili samostojni poslanci s svojo politiko.
Kocka je pala. Na noge vsi, ki ste proti korupciji v stranki in državi, na noge vsi, ki resnično in pošteno hočete srečo slovenskega kmeta in delavca.
Delajte za naše glasilo „Naša Vas".
Živila velika celodržavna Zemljoradniška Stranka slovenskih, hrvaških in srbskih kmetov.
Trnovlje, na Novega leta 1922.
Anton Mahen,
predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo Zemljoradniške Stranke v Sloveniji.
pokrajina. Tam v lepem kajkavskem Zagreb - Gradu še živi spomin Matije Gubca, z ognjenim železom kronanega, prvega carja Tvojega. Imena nimajo grobovi vseh tvojih najboljših sinov, imena nima in za njegovo gomilo ne vem, kjer počiva pobratim moj, Avguštin Jenko, dete Ljubljane, fant čistega srca in visoke duše. O, zemlja vseh nasprotij, zibelka vsega trpljenja za nas, kis mo Te zaslutili, kje je Tebi enake na svetu?
In ko trepečeš v prvem objemu Svobode in se nedolžna nje ne zavedaš, ostanki robskih verig še stiskajo Tvoje svete roke in Tvoja oblačila so še umazana in vsakdanja. Še Ti pijejo kri gnusne pijavke, konci velike mednarodne mreže kapitalizma se Ti zajedajo v meso. Kakor ostudni pajki se plazijo po Tebi ljudje brez duše, žal, često Tvoji lastni sinovi, in skrunijo cilje Tvoje svete lepote. Oni hitijo, hitijo, da natočijo Tvoje krvi v
Proti batinam in grdemu ravnanju z državljani.
Interpelacija zemljoradniškega posla-niškega kluba. — Strašni slučaji.
Iz Beograda prejemamo : Zemljoradniški poslanski klub je poslal mi-nisterskemu svetu to-le interpelacijo:
„Kljub vsem zakonskim predpisom in nasproino človeškemu dostojanstvu in že ustaljenim nazorom kulturnih narodov v vprašanju telesne kazni in telesnega zlostavljanja, se vendar od časa do časa javljajo slučaji, da naše državljane civiliste ali vojake pretepajo ali zlostavljajo, posebno organi vojnega ministerstva in ministerstva notranjih del. Take slučaje smo mogli v nerednih prilikah za časa vojne in neposredno po njej pripisovati odgovornosti posameznih oseb in posledicam vojne, ki je v tem kakor tudi v marsikaterem drugem oziru uplivala demoralizatorno.
Ni potrebno naglašati, kako nezasluženo sliko o kulturi našega naroda so podajali taki slučaji žaljenja človeškega dostojanstva in koliko so ti slučaji ubijali ugled našega naroda in države in njenega upanja, naše vojske. Tudi je znano, kako žalostne posledice so imeli ti pojavi na razpoloženje našega naroda na Hrvafskem in v Slavoniji z ozirom na državno in narodno jedinstvo in kakšno mesto so zavzeli ti pojavi v argumentacijah največje tamkajšnje stranke proti kaj tesnejšemu narodnemu in državnemu jedinstvu in kako so slučaji batinanja nepovoljno uplivali na vstvarjanje čustev jedinstva našega troimenega naroda, kar je objavil tudi poslanec dr. Milan Rojc v „Novi Evropi" — in nasprotno, kako so imenitno poslužili vsem tistim, ki rovarijo proti jedinstvu in uničujejo ugled vseh bistvenih faktorjev tega jedinstva.
Toda ti slučaji iz časa neurejenih razmer niso ponehali ampak so se pojavljali še nadalje, celo po sprejetju ustave in to na žalost v največ primerih ravno od strani organov javne
svojo minljivo začasnost, zakaj njih ideal je številka. In številka jim pravi, da pride za prvim objemom Svobode še drugi objem, ki Te očisti vso in Te pokaže svetu v Tvoji pravi lepoti.
In še le tedaj boš lahko vrnila bratom, kmetom in delavcem srbskim in hrvatskim, veliki dolg krvi, zemlja moja. Se le tedaj boš vrnila veliki dolg plemenitosti velikih src, ki so kjerkoli na svetu bila, krvavela in umirala za cilje Svobode Človeka.
Mi deca Tvoja, ki smo le videli na tleh in Te gledamo v prvem vstajenju Tvojem, veselimo se! Radujmo se in ponosni čakajmo dneva, ko Te uzremo v Hramu Lepote, kamor hrepene vsi narodi.
Čudiš li se čudom, zemlja moja, čudiš li se čudu, ki Ti ga je dodelil Gospod Bog in blagoslovil Tvoje trpljenje?	Anton Novačan.
in državne varnosti, ki so ravno vsled svojega položaja poklicani, da izvršujejo zakone in ščitijo red in javno varnost. Množitev takih pojavov in neuspešnost pritožb proti njim vstvarja prepričanje, da za njih ne morejo nositi odgovornost posamezniki, temveč sam sistem vladanja, ki ga je ta vlada upeljala in ga drži še dalje.
Vlada ni obvestila javnost o mnogih slučajih, ki zbujajo sum, da je res bilo nasilstev in zlorab službenega položaja organov javne varnosti proti življenju državljanov in telesni nedotakljivosti.
Tako je ostal nerazjasnjen slučaj dijaka Vel j ko vi ča, katerega je naša policija zaprla v Solunu, misleč, da je on atentator Marinkovič. Se tistega dne, ko ga je policija izpustila, je Veljkovič umrt.
Štefana Zupanca, prostovoljca-oficirja jugoslovanske divizije v Do-brudži, ki je bil komunist, je ustrelil na Novo leto 1921 v Vukovarju iz neposredne bližine neki pandur, ki se nahaja še zdaj v službi, a preiskava še do danes ni uvedena, da bi javnost zvedela.
Dr. Dragomira Ikonica urednika »Republike" in njegovega so-trudnika Božo Pavloviča napadli so po noči sredi Beograda neki redov in podnarednik pod vodstvom gardijskoga majorja in ju pretepli skoraj do mrtvega. Splošno je mnenje, da so izvršili ta divjaški napad zato, ker je dr. Ikonič po svoji časnikarski dolžnosti možato kritiziral javno delovanje nekaterih višjih oficirjev, znanih kot voditeljev famozne klike, znane pod imenom „Bela Roka".
Juri Simič, kmet iz Obudovca (Bosna) prišel je v Brčko, da vzdigne na pošti denar za zemljoradničke zadrugo. Od njega je zahteval žandarski narednik Ivan Čolak, da ga Simič takoj popelje na svojem vozu v vas. Simič ga je prosil, da ga malo počaka, dokler on ne opravi na pošti* potem pa ga popelje. Toda narednik Čolak ni bil s tem zadovoljen, marveč je Simiča protipostavno zaprl, pustivši njegov voz in konje na cesti brez nadzorstva. Pretepal ga je in držal celo noč v zaporu.
Marko Nedeljkovič, redov II. čete I. bataljona 37. pešpolka je izvršil samomor, zato ker ga je pretepal in grdo z njim ravnal njegov predpostavljeni, o čemur je stavil upit na vojnega ministra narodni poslanec Sušič.
Milan Stojanovič, kapetan II. klase komandir I. čete 3 pešpolka, pretepel je vojaka iz Dobrog Dola okrožja pirotskega in mu je izpulil šop las. Ta kapetan je ravno tako barbarsko postopal tudi z drugimi vojaki.
V Vugrovcu v Dalmaciji so tamkajšnji žandarji pred nekoliko meseci aretirali kmeta Ercega in Vukoviča, ju odpeljali v svojo kasarno, ju zvezali, zamašili jima usta in ju neusmiljeno pretepli. Potem so ju oddali v sodnijsko ječo in ju tam strahovito pretepli, kar je zdravniško ustanovljeno.
Zato nam je čast zaprositi predsednika vlade, da nam v najkrajšem času odgovori na ta-le vprašanja:
1.	Kaj je storil proti krivdi kršenja telesne varnosti in življenja državljanov v omenjenih slučajih?
2.	Ali hoče vse tiste službene organe, ki so zlorabili svoj položaj primerno kaznovati in jih ukloniti s položaja v interesu varnosti državljanov in ugleda države?
3.	Na kak način bo zaprečil, da se tako žalostni in škodljivi pojavi več ne dogajajo?
Kako ustanovimo „Vaški Svet“?
„Vaški svet" je temeljna organizacija, je jedro zemljoradniškega gibanja.
Kako ustanovimo „Vaški svet"?
Zbero se možje ene vasi ali iz cele občine, izvolijo sestanku predsednika, ki raztolmači glavne točke zemljoradniškega programa. Povdar-jati je vedno treba, da hoče Zemljo-radniška stranka združiti vse slovenske, hrvatske in srbske kmete in delavce in da je celodržavna organizacija, ki bo danes jutri tako močna, da bo prevzela vlado in zadovoljila vsem potrebam kmetov in delavcev.
Na to shod Zemljoradnikov izvoli odbor: Predsednika, tajnika, blagajnika in 4 — 6 — 8 — 10 odbornikov, kakor je pač število pristašev v dotičnem kraju. O tako ustanovljenem „Vaškem svetu" spišete zapisnik in ga pošljete uredništvu „Naša Vas" v Celje. Član naše stranke je lahko vsak kmet in delavec in duševni delavec, ki je na katerikoli način dokazal, da mu je blagor kmetov in delavcev pri srcu. Izključujte pa kmečke bahače, žganjarje, neznačajneže in vaške oderuhe. V „Vaškem svetu" naj ima posebno mladina častno mesto. Kdor zna dobro govoriti, tisti naj prevzame nalogo agitatorja in organizatorja v dotičnem kraju. Vero, Boga in duhovnike treba pustiti v miru.
Ker naša velika stranka obstoji že po celi državi, ni treba nikakoršne prijave oblastem.
„Vaški svet" ima enkrat na mesec svojo sejo, na kateri se obravnavajo dnevni dogodki s stališča našega programa. Tudi obravnava o dogodkih v domačem kraju, o obnašanju in gibanju drugih strank, o uradnikih in sploh o vsem javnem življenju v področju dotičnega „Vaškega sveta". O vsaki seji se spiše protokol in se vpošlje uredništvu „Naše Vasi" v Celje.
Vsak na novoustanovljeni „Vaški svet" dobi od tajništva Z. Z. v Celju strankin program in članske izkaznice.
Vsak član „Vaškega sveta" mora biti naročnik glavnega glasila naše stranke v Sloveniji „Naša Vaš", ki izhaja vsak četrtek v Celju, Razlagova ulica 11.
V boj proti vsem kmečkim in delavskim škodljivcem, pijavkam in gosenicam na našem narodnem telesu.
Le z ustanovitvijo „Vaških svetov" pridobita slovenski kmet in delavec veljavo svojim danes še zaničevanim žuljem.
Domača politika.
Naš prvi zbor.
Na dan 28. decembra minolega leta so napovedali Samostojneži v Celju svoj zbor zaupnikov. Prišel je iz Ljubljane ves njihov generalštab, prišla sta tudi častivredna vladna poslanca gg. Urek in Mrmolja. Ko so začeli zborovati, je zahrumela opozicija, ki jo je vodil naš vrli zemljoradnik brat Anton Mahen iz Trnovelj. Opetovano je zahteval besedo in ko jo je dobil, je v dobro premišljenem govoru povedal slepim samostojnim generalom vso žalostno resnico v obraz. Ob koncu svojega junaškega govora je pozval vse pristaše, katerim so se odprle oči, da naj zapuste te uboge samostojne generale, in naj gredo na naš prvi zemljoradniški zbor, ki smo ga pripravili v gostilni pri „Angelu".
Tedaj so se vzdignili vrli naši in s klicanjem „Živijo Zemljoradniška Stranka" zapustili dvorano. Dve tretjini najboljših mož je zapustilo samo-
stojne generale in njihov generalštab, ki so s prosečimi glasovi klicali: „Prosimo ostanite" — in delali kisle obraze pred prazno dvorano, ko jih nihče ni ubogal.
Pri „Angelu".
Vsi, ki so pokazali hrbet samostojnim generalom, so se na to zbrali v gostilni pri „Angelu". Naš urednik br. Novačan jih je kot sklicatelj prisrčno pozdravil. Za predsednika predlagani in izvoljeni br. Mahen je v daljšem govoru pojasnil pomen tega, kar se je ravnokar zgodilo v „Narodnem domu" in važnost našega prvega zbora v Sloveniji. Na to je dal besedo br. Kuraltu, zastopnika ponosne Gorenjske. Br. Kuralt je razložil zboru zgodovino SKS od prvega postanka do današnjih dni. Razkril je vso sramotno nagoto samostojnih poslancev in nepopisno ogorčenje je zavladalo, ko je pove-vedal, da so samostojneži pred vo-litvijo v konstituanto mešetarili s g. Protičem, ki jim je obljubil 2 miljona, a teh 2 miljonov niso dobili, ker je klerikalni vodja g. Korošec podučil g. Protiča, kdo in kakšni so ti ljude.
Nato so se obrnili, je povedal br. Kuralt dalje, na vodjo slovenskih demokratov g. dr. Žerjava. Ta jim ie v neki vili v Boh. Bistrici izročil in odštel na roke
400.000 kron.
Ko so gg. Drofenik, Mrmolja in Kušar prejemali ta denar, ni bilo zraven g. Ureka. Pritekel pa je par dni pozneje k g. dr. Žerjavu in v zadregi mencal klobuk pred njim. Na vprašanje g. dr. Žerjava, zakaj se drži tako kislo, je odgovoril g. Urek, kako ni prav, da so drugi vse dobili, on pa nič.
„Bi Vi tudi radi denar?" vpraša dr. Žerjav hudomušno.
„Seveda bi, gospod!" — je zajecljal g. Urek.
G. Žerjav odide na to v drugo sobo in prinese in odšteje strmečemu g. Ureku 30.000 kron na roko.
Na vprašanje br. Kuralta, če mu ni žal za tisti denar, ko so se vendar Samostojneži v prvem začetku pridružili v Beogradu Zemljoradnikom, je odgovoril Kuraltu g. dr. Žerjav: „Bežite, bežite, kadar jih bomo nucali, jih bomo že imeli!"
In imeli so jih, kadar so le hoteli, kadar so jih „nucali". Zdaj razumemo, zakaj so Samostojneži izdali in zapustili Zemljoradnike, zdaj razumemo njihov „patrijotizem", s katerim so glasovali za slabo ustavo. Zdaj razumemo, zakaj se oni z Zemljoradnik! ne morejo več združiti — zdaj razumemo, zakvj ostajejo še nadalje v vladi.
Ko je končal br. Kuralt svoj govor, stopijo na zbor Srbijanci, odposlanci Zemljoradniške Stranke. Vsi trije bratje Komadinič, Sušič in Pro-haska, so po vrsti govorili. Brat Komadinič je naglasil potrebo združenja vseh slovenskih zemljoradnikov s hrvatskim! in srbskimi zemljoradniki, da na tak način dosežemo moč in uresničimo naš program. Povdarjal je, da trpi. srbski kmet ravno tako od srbske gospode — znane beogradske porodice — kakor trpita brata Slovenec in Hrvat. Dr. Prohaska je opisal pošteno in težavno delovanje Zemljoradniške Stranke v Narodni Skupščini in omenil zasluge očeta našega gibanja, velikega zadrugarja br. Avramo-viča. Poslanec br. Sušič je podrobno poročal, kako so se obnašali naši Samostojneži v skupnem klubu z Zemljoradniki, ošibal posebno bivšega poslanca g. dr. Vošnjaka, ki da je bil čisto navaden zaupnik demokratov, ki so prvi vse zvedeli, kar se je sklenilo zaupno med Zemljoradniki. Tudi je
br. Sušič na izrecno vprašanje, kaj je resnica o pogajanjih, odločno izjavil, da on kot poslanec o tem ničesar ne ve.
V imenu Hrvatov je govoril br. Turič in v svojem lepem živahnem govoru dokazal vso toplo ljubezen Hrvatov do Slovencev. Naslikal je obupni položaj kmetskega prebivalstva po južnih krajih naše države in posebno povdarjal, da bi že zdavnaj bilo v Jugoslaviji kakor je danes v Rusiji, če bi ne bila Zemljoradniška Stranka tisti jez, ob katerem se mora razbiti revolucija od zgoraj in od spodaj. —
Na shodu je prisostvoval bivši državni poslanec na Dunaju, voditelj dalmatinskih kmetov, g. Smodlaka, ki je tudi danes na naši strani z vsemi svojimi simpatijami in upamo, da bo Uidi — s svojim talentom.
Po izvolitvi pripravljalnega odbora (predsednik br. A. Mahen, odborniki br. Kuralt za Gorenjsko, br. Grobovšek za Dolenjsko tu brat Dolinar za Sav. dolino) je predsednik Mahen zaključil ta prvi, krasno uspeli shod Zemljoradniške Stranke v Sloveniji.
Led smo prebili, skopnel in stopil pa se bo sam! Zato vsi na delo in na svidenje na našem drugem velikem zboru, ki ga v kratkem skličemo.
Proračun in eksistenčni minimum.
Glasom različnih časopisov je vojni minister o priliki proračuna vneto naglašal in dokazal, da znaša letna potreba na obleki, obuvalu in prehrani za enega vojaka, čujte in strmite, 40.000 kron ali 10.000 dinarjev. Nesreča, da ni imel kmet in delavec takih zagovornikov za časa ugotavljanja eksistenčnega minima, kateri se je za vaju trpina določil že od 2500 din. ali 10.000 kron naprej ter vaju izročil neumorno delujočemu davčnemu vijaku. No vladajoči psevdo zastopniki kmeta in delavca ali vas ni osramotil vojni minister s svojim vrlim zastopanjem vojaštva. Kmet in delavec bosta pa poravnala vaš trud za njiju
slabo zastopanje za časa volitev ____
ampak tako, da boste prenehali biti zastopniki.
Domače vesti.
Ali ste že poravnali naročnino za „Našo Vas" ?
Kaj stane liter mleka ? Sodišče za pobijanje draginje je svojčas določilo ceno živil. Določilo je ceno mleku po 8 kron za liter. Ceno govedini pa po 26 kron za kilogram. Zdaj pa ni več tistega sodišča. Cena govedini je med tem časom poskočila od 26 na 32 kron in še več, cena mleka pa je ostala še vedno 8 kron. Okoličanom, ki vse to vedo, ne gre v glavo, zakaj sme cena mesa poskočiti kar za 6 kron in še več pri kilogramu, mleka pa ne smejo dražje prodajati, dasi ni bilo nikjer razglašeno, kaj se sme in ne sme, odkar je zamrlo tisto kratkotrajno sodišče za pobijanje draginje. Na trgu prihaja vsak čas do neljubih prizorov, policaji pograbijo danes enega, jutri drugega okoličana ali okoličanko in jih tirajo na policijo. Kam pridemo, če bo šlo tako naprej? Kaj bo še le spomladi? Prosimo kr. glavarstvo, kot oblast za okolico, da napravi red in določi za mesto in okolico pravične cene vseh produktov in artiklov, ne samo mleka, ker hišo vsi okoličani bogataši, ki v mesto mleko prodajajo.
41 jih je, namreč bivših delavcev v državni cinkarni v Gaberju pri Celju, ki ne dobivajo penzijo, kakor bi jim pripadala po njihovi službeni dobi. So med njimi zelo revni starčki, ki so
shižili in delali do 40 let v tej tovarni. Vsi poskusi v Beogradu, da bi se kaj doseglo za te siromake, so se izjalovili. Ministri so obljubili, pa nič storili. A podrejene domače oblasti? In uprava cinkarne? Zganite sel Saj so to ubogi starčki, ki še znajo biti hvaležni.
Vsem našim somišljenikom in naročnikom svetujemo, da kupujejo svoje potrebščine v Celju samo pri tistih trgovcih in podjetnikih, ki naš list podpirajo z inserati. Zvestoba za zvestobo in roka roko umiva. Za danes prav posebno priporočamo mladega trgovca g. Antona Faza-rinca, ki je otvoril svojo trgovino „Pri kmetu" (poprej Srimc) na cesti Kralja Petra. Je mlad in je prišel tudi iz vasi.
Da je „Naša Vas“ preučena, pravijo nekateri gospodje, ki mislijo, da je za zemljoradnika le robata pisava, kakor jo pišejo neki naši tedniki, ki lazijo po vaseh. Mi pa mislimo, da je tudi za naše vaščane glajša beseda, lepši stavek, višji ton, kar povzdiguje njih čisto srce. Seveda za žganjarje, primojduševce in za vse neumite in neoprane jezike „Naša Vas" ne bo pisala.
Socijaldemokratski list .Naprej1 toči krokodilove solze za SKS, ki so jo zemljoradnik! razbili. Napada brata Mahena, kot avstrijskega feldvebeljna. Ne ve pa, da je brat Mahen ležal v graških ječah 1. 1914., takrat ko so mnogi preglasni današnji voditelji socijalpatriotov in njih najnovejši brateči ministerski Samostojneži ali verižili ali pa hodili v oberlajtnanskih uniformah. Tudi ne pove „Naprej", kako je nekemu njegovemu prvaku tekla iz nosa kri, ko je bilo treba glasovati proti „Obznani" naperjeni proti delavcem.
Zemljoradnik. Naša beseda „kmet" ne odgovarja popolnoma vsem vrstam vaščanov. Ponekod pomeni ta beseda le' premožnega vaščana, do-čim imajo manj premožni vaščani v reznih krajih razna imena. Zato je najbolje, da se privadimo besedi Zemljoradnik, ki označuje večjega in manjšega kmeta, da ne bo jeze med „gruntarji in kočarji."
Naša mladina. Naša mladina na vseh visokih šolah, doma in na tujem, je sprejela z največjim navdušenjem pokret našega Zemljoradnika za njegovo politično in gospodarsko svobodo. V Pragi so naši mladi studenti, zavedajoč se svoje dolžnosti do nase vasi, iz katere so šli v svet, ustanovili Zemljoradniški klub, da bi se že zdaj pripravili na delovanje za „Našo Vas" in v naši Zemljoradniški Stranki.
V	odbor so izvoljeni: Za predsednika Bogdan Jarakula, za podpredsednika Štetan Račič, za tajnika Milan Stupar, za blagajnika Horvat Joža, za knjižničarja Ivan Marinko. Mladina naprej!
V	tvojih rokah je bodočnost.
Ubijmo draginjo.
Vse tarna o draginji 1
Današnji politični parlament seveda nima smisla, da bi rešil to važno gospodarsko vprašanje, ker mu je poglavitna politika, vsled česar draginja raste s čudotvorno brezskrbnostjo in doslednostjo. To vprašanje bo rešil le gospodarski parlament, kjer bomo rcii kmetje vajeni dela od zore do itiraka, reševali le gospodarska vprašanja in postavljali ministre, ki kaj znajo in hočejo delati.
Po naši preprosti zemljoradniški Pameti je izvor draginje in lek zoper njo priprost. Vemo, da pred vojno ni bilo današnje draginje, vemo pa tudi, da ni bilo toliko denarja kot dan*
danes v prometu, če še ta naš papir zasluži ime denarja. Glavni izvor draginje je preobilica papirnega denarja ki mora biti slab, ker je slabo vse, česar’ je preveč na svetu. Plevela mi med žitom več zraste ko žita, če ga pravočasno ne izrujem. Tako nas uči vsakdanja skušnja in če hočemo odpraviti to draginjo, moramo odpraviti ta plevel, to je preobilico denarja, ki gospodarstvo duši in ga bo zadušilo, če gre tako naprej.
Kako odpravimo plevel? Za to imamo več načinov, ki so bolestni, kakor je vsako zdravilo grenko. Toda začeti moramo, ker sicer se pogubimo.
Gospodorski parlament zmanjša množino današnjih bankovcev na ono množino, ki je pred vojno odgovarjaia davčni moči dežel, katere tvorijo današnjo Jugoslavijo. Recimo, da bi to bilo 500 milijonov denarjev, ker šta-tistike nimamo ravno pri roki.
Istočasno bi morala vlada, katero postavi gospodarski parlament, ustvariti za omenjeno zmanjšano količino denarja prisilni kurz, da bi bil al pari s švicarskim frankom, to je dinar jednak franku. V zvezi s tem kurzom bi morala država določiti vsem predmetom predvojno ceno, oderuhe pa v slučaju potrebe s kaznijo naučiti, da bi to ceno spoštovali.
Na ta način bi nikdo ne bil oškodovan. Kajti ne morem imeti izgube, če dobim za jeden dinar tisto blago, za . kaigro moram danes plačati 10 dinarjev. Imeli bi samo manje denarja, ki pa bi bil desetkrat toliko vreden kakor prejšnji.
Nasprotniki bodo zakričali: „Kaj pa poreče temu inozemstvo?"
"V svoji državi, kjer smo sami svoji gospodarji, lahko napovemo kurs denarju, kakor nam je prav. Seveda bode „prijateljska" antanta zakričala, ker se s tem mora nehati prijateljski rop našega narodnega premoženja. Antanta je tista, ki je našemu denarju oktroirala kurs, da je naša krona vredna danes 2 centiama in še manje. Ono nam sme oktroirati kurz, mi bi tega
v*
ne smeli v lastni državi ? Ce bi mi imeli danes toliko zlata v državni blagajni, kolikor kroži v državi papirnega denarja, to je, da bi bil ta papir popolnoma krit z zlatom, bi antanta kljub temu rekla, da krona vredi le 2 centima. In kaj naše žito, živina, les in drugo, kar gre čez meje, ni zlato? Ali je vol iz Jugoslavije manj vreden, kakor francoski vol ? Ce bo antanta vpila, kaj bo ? S početka bo naš uvoz prenehal. Prava reč, če neha! Mi lahko par let izhajomo brez vsakega uvoza. Meščanstvo naj pokaže trdno naravo kakor mi kmetje, pa bo šlo. Brez svile in drugega luksuza bomo že živeli. Nasejali bomo toliko lanu in konoplje, da bodo tudi gosposke dame v fini domači raševini dopadle, njih možje pa lahko na prste izračunali,, da je naša trgovska in plačilna bilanca aktivna, kar ni'v kvar dobremu stanju valute.
Živeža imamo dovolj, stradali ne bomo, če uvoz prestane in sosedje, če bodo hoteli nam prodejjati, bodo morali nas spoštovati in nas v tem oziru posnemati, v prvi vrsti Nemci ki rabijo naš živež. Sicer se bo naša industrija bolj razvijala ter več producirala, da nas v čim večji meri osvobodi od tujine.
Kakor hitro bodo antanta in naši sosedje videli, da stojimo na lastnih nogah, bodo krenili drugo pot. Najbližji sosedje, to so na razvalinah Avstrije nastale države in pa Nemčija, vzdihujejo istotako pod antantino peto Te države bodo sledile nam; mi priznamo njihovemu denarju jednakost z našim, če to storijo, kakor mi. Tako
bom jaz kupil za svoj dinar v Nemčiji to, kar bo Nemec kupil v Jugoslaviji za svojo marko. S temi sosedi moramo imeti tudi carinsko unijo ali zvezo, da bo večja zaupnost. Tako bi se otresli plemenite antante, ki nam je ugrabila kos za kosom jugoslovanske zemlje, sedaj nam pa grabi naše premoženje. Hoče pokupiti za slepo ceno naša naravna bogastva in ko nas bo do cela gospodarski zasužnjila, bo sama kurz našemu denarju vzdignila, da bi imela zopet tu dobiček. Tlačila ga bo pa dotlej, dokler nas ne bo zasužnjila.
Pod narodnim premoženjem ne umevamo mi zemljoradnik! samo naše zemlje, temveč tudi naše pridelke, Kaj mi pomaga, da sem na zadnjem sejmu dobil za par volov 30.000 kron? Za takšne vole sem pred vojno dobi/ okoli 400 goldinarjev, plačal sem davek, oblekel družino ter sem lahko kupil druge vole za 300 goldinarjev in jih redil. Danes tega ne morem, ker je vol vsak dan dražji, pa še bo dražji, ker jih več ne bo. Izvozili sojih na tisoče v Italijo pod našim samostojnim ministrom Puceljem. Ti papirni miljoni nam volov ne bodo nadomestili. Zato je žalostno, da se drznejo naši vladni samostojneži poslanci metati nam pesek v oči, češ, da to velikansko izvažanje živine koristi našemu zemljoradniku in delavcu. Res je, koristi že, pa le posameznim prekupcem, ki kupujejo za krone za lire pa prodajajo. S tem pomagajo svojim žepom in Italijanom, vzdigujejo vrednost italijanskemu denarju, vrednost našega denarja pa tlačijo k tlom in na nič.
Vsega tega ne bo, ko naša zem Ijoradniška stranka uredi valuto, to je vrednost našega denarja, tako, kakor smo zgoraj omenili.
Naš prihodnji parlament z večino zemijoradnikov bo določil, da sme izvažati le producent odnosno ^njegove zadruge, gospodarski parlament bo določil, da ne bodo šli več pridelki kmetu skozi roke tisočev špekulantov, ki plačujejo kmetu le malenkost, mastne dobičke pa spravljajo v svoje nenasitne od samih ministrov požegnane malhe in s tem še večjo, draginjo delajo.
O drugem načinu pobijanja draginje spregovorimo prihodnjič.
V„
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-itkum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugcn V. Feliei, Stu-bica donja, Elsa trg št. 318, Hrvatsko.
Sprejmem zensko moč,
prvovrstno knjigovodkinjo za lesno trgovino. Ponudbe s spričevali na Rudolf Dobnik, lesna trgovina, Celje, Pod grofijo št. 5.
Pri nakupovanju se sklicujte na oglase v „NAŠI V A S 1“
Kavo, cikorjo, sladkor, žganje, sol, milo,
cerkvene sveče, sveče za krst m
SVeČniCC? ter sploh vse špecerijsko blago kupite naj cenej še y r&©V@ Urejeni
špecerijski trgovini 4-1
J. Dečko, (tik farne cerkve)
(prej Milan Hočevar), podružnica Ljubljanska cesta nasproti Nar. doma. Kdor enkrat kupi, ostane odjemalec.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 lel prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid-
kosmetikum	«-
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno lako je priljubljen kod krepko blago deltijoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog irt celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbo'jc sredstvo le vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino ?a vsakega:
3 dvojnate ali 1 špecijalna sleklenica............48 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4-Specijalnih sleklenic.............. «
24 dvojn. ali 8 Specijalnih steklenic............. 280 K
36 dvojn. ali 12 Specijalnih sleklenic............. ^
Pošlnine prosto na Vašo pošfo. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
Pt imot: Elsa obli/, za kurja očesa 5 K in K 7*50; Elsa mentolni klinčić 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K’
Pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za ušla 36 K; Elsa kolonska voda 4i K; Elsa šumskim Iris 41 Ki Glv-cerin 6 in 30 K; LysoI, Lisoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mr Česni praštk 15 K; Sirup za podgane in
. miši po 8 in 12 K.
EUGEN V- FELLER, lekarnar, STUB1CA donja, Elsatrg št 318, Hrvatsko-
l^il a H I S ^	za *astno uporapo in darila pred-
8n§l®iw§§§	mete v zlatu, srebru, nakite, ure,
verižice, prstane, uhane, narokvice in Irrstne spominske obeske, ter
od raznih potrebščin
kaj iseefe
pri znani firmi Suftner po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku.
Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigaće i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvomiške tvrdke K. SUTTNiH, Uu&Jjana, št 979
12-5
Došlo je fino angleško blago!
Vsakovrstne športne, lovske, promenadne in salonske obleke izgo-tavljam po najmodernejšem kroju točno in solidno s-i
MAKS ZABUKOŠEK
CILJE, Cankarjeva ulica St. 2.
Naznanilo.
Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo sc vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, žandarje, finančne stražnike, poštarje, ognjegasce itd.; istotako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke. Velikanska zaloga ko-žabo vine in kožuhovinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem iste točno in po najnižji ceni.
Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje kakor tudi vse vi-ste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove kože kupujem po dnevni ceni
M. FROHLICH
krznarija in izdelovalnica čepic
CELJE, Kralja Petra cesta 11
15—8__________
USNJE
vseh vrst po najnižji dnevni ceni dobite pri tvrdki
F. FAGANEL
Gosposka ul. 26
CELJE.
Ako nočete, da Vam porotnimi pogina od kolere,
g dajte Jo cepiti s cepivom in O ■	serumom, ki ga dobite v naj-	■
£	boljši kakovosti in vedno	g
svežo pri
„Jagntovtnjkem Serum-Zavodu D. D.w, Zagreb
Bienička cesta št. 21.	2-2
Telefon 14-45. Brzojavi: Serum, Zagreb.
Širite list
„Naša Vas"
Oglejte si »-7 manufakturno trgovino
J. KUDISZ
CelJe-GaberJe it. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in dabolo. ::
Dospela Je velika množina Inozemskega blaga po zelo alzkih cenah; na primer sukno za moške In ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manu* frklurno blago.
<5Vc) GVc) <5V3	GVc)
,Pri kmetu* ANTON FAZARINC
(preje Srimc)
CELJE, Kralja Petra cesta,
Priporoča svojo bogato
zalogo špecerijskega in kolonija!!), blaga, semen ki deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna! Cene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.
13-8

Priporoma se tvrdka
PETEK & DRUG,
CELJE
trgovina s Špecerijskim In kolonijalnim blagom in kupuje vse de-želne pridelke ponajviSjik dnevnik cenah. »-s
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO ČATER,
parna žaga v Celju. 4-3
VVVVVVTVVVVVVV
T
FRANJO BIGAJ,
urar državno železnice |
CELJE, GLAVNI TRG M
I
I
Zaloga zlatnine in srebrnine kakor _ tudi žepnih in stenskih ur in budilk | najboljše vrste po najnižjih cenah. | Popravila se izvršujejo točno in | po zmernih cenah proti 2 letnemu j jamstvu.	" " -
24—8 a
mml
Prepričajte se sami
da kupite
najceneje in najsolldneje obleke
za gospode in dečke. Sllkno najfinejše vrste za gospode in dame.
Vse krojaške potrebščine pri tvrdki
Celje IVAN MASTNAK Celje
Kralja Petra cesta št. 31.	« «
Istotam Izdelovanje oblek po najnovejši modi
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
Izdelovalnica sodavode in pokalic
Gaber je št. S pri Celju
---- nasproti vojašnice Kralja Aleksandra -
se vslm cenjenim odjemalcem toplo pri«* poroča. ::	Postrežba točna In solidna.
A. M. BALDASIN.
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejše kupi pri tvrdki:
ANTON MOČNIK, Celje
»-s	Glavni trgr št. S.
A A A	ZLATARSKA TVORNICA!	A A A
f	Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne	A A
m A	doze za svaJčice in smodke. — Občinstvu se	m A
a	toplo priporoča	a
A i	IVAN BEUC, CELJE	A
	Gosposka ulica.	24-8	
Franc Cater
posestnik In lesni trgovec v CELJU
se priporoča	«-«
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
Samo v hiši št. 25!
M. Bau m partner
CELJE «=» Gosposka ulica štev. 25 a CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega novega pohiitva domačega in tujega izdelka.
Divani, madraci, pernice, odeje, 1.1. d.
MP* Kompletna oprema za novoporožence.
Cene zmerne.	<7-5	Delo solidno.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela ter jih v najkraj*šem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. :: Za blago se garantira. «-*
	TISKARNA A RODE	
	Vizitke, porotna naznanila, zavitki, pisma, raEunl, baleta, vabila, lepaki, letaki, pazmrtnica, cirkularji, stroikovnNci, trgovska karta, knjige v vseh velikostih, broiure, laso* piši tar sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dala v ani ali več barvah, n: Izdelovanje lUmpilij Is kavčuka. LASTNA KNJIGOVEZNICA Izvriuje vsa * svojo široko spadajoča dola cono in okusno.	
	CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.