209
Novice.
—   Potrjeni zakon. Presvitli cesar je potrdil sklep dež zbora kranjskega, po katerem se v davčni občini kočevski ležeči in k občini istega imena spadajoči vasi Gnadendorf in Hutterhauser 2družita z mestom Kočevje.
—   Ljubljanska deputacija na Dunaju. Gotovo je, da se še te dni predloži zbornici poslancev načrt zakona, vsled katerega se za potrebne hišne posestnike ljubljanske, za regulacijo mesta in za zopetno sezidavo vsled potresa porušenih deželnih poslopij dovoli poldrugi milijon 3 °/0, v več letnih obrokih vračljivega državnega posojila. To je vspeh prizadevanj deputacije ljubljanskega mesta, skupno z deželnim predsednikom g. baronom Heinom in državnima poslancema gg. baronom Schweglom in Kušarjem. Kazen tega je deputacija izposlovala več drugih koristnih stvari za mesto, tičočih se justične palače, pošte, razstave motorjev itd V deputaciji so bili kakor znano gospodje odborniki Hribar, Gogola in Eavnihar
—   Ministerski predsednik v Ljubljani. Ministerski predsednik grof Badeni je obljubil deputaciji ljubljanskega mesta, ko se je mudila minole dni na Dunaju, da gotovo tekom letošnjega poletja obišče Ljubljano, da se osobno pre priča o stanju Ljubljane po potresu. Občinski svet je v svoji zadnji seji vzel to z radostjo na znanje in izrekel, da zmatra za veliko Čast, da se je udostojil g. ministerski predsednik vsprejeti za to priliko gostoljubje mestne občine.
—    Davorinu Trstenjaku, zaslužnemu pisatelju in zgodovinarju slovenskemu ter uzornemu duhovniku nameravajo štajerski Slovenci v njegovi rojstni hiši v Kraljevcih vzidati spominsko ploščo. Mož zasluži ta spomenik.
—    Poročil se je v torek 19. t. m v Frančiškanski cerkvi gosp. Dragotin Hribar, izdajatelj in urednik „Domovine" z gospodiČino Evgenijo Sumi. čestitamo!
—   Slovani v Egiptu. V Aleksandriji živeči Jugoslovani se marljivo gibljejo Slovensko-hrvatsko podporno dru štvo imajo že. Zdaj snujejo slovensko-hrvatsko pevsko društvo in mislijo že na ustanovitev slovensko-hrvatske šole. Za slovansko gibanie se zanimajo pred vsem gg.: dr. Pečnik, Ouxa, pater Rant, Semec, Leban, Debeljak, Eok in Cibilič. Le vrlo naprej!
—    Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem je praznovalo dne 17. maja slovesno blagoslovljenje svoje briz-galnice. Kumovala je brizgalnici preblag, gospa Perdanova iz Ljubljane. Slavnost so tudi počastili preblag, g. Ivan Murnik, ces. svetnik, dež odbornik itd., Ivan Perdan, dež. poslanec, predsednik trg. in obrt. zbornice, veletržec itd., Fran Do-berlet, načelnik zaveze gasilnih društev itd. Dasi je bilo vreme neugodno, je izpala slavnost vendar prav povoljno.
—   Lokalne železnice. Železniški minister je predložil minole dni poslanski zbornici zakonski načrt za lokalne želez-
nice, katerih zgradbo je zagotoviti za 1. 1896. Mej temi lokalnimi železnicami sta tudi železnici Ljubljana - Vihnika in in Gorica-Ajdovščina. Za prvo določa načrt 400.000 gld. državne garancije, 20.000 gld. dež. prispevka in 30.000 gld. prispevka intresentov. Za drugo določa zak. načrt 1,516.000 gld. državne garancije, 100.000 gld. deželnega prispevka in 50.000 gld. prispevka interesentov.
Občni zbor kmetijske družbe kranjske bode letos dne 11. junija dop. ob 9. uri v mestni dvorani. Na jesen skliče kmetijska družba izreden občni zbor v Novomesto, na katerem se bodo obravnavala zgolj vprašanja zadevajoča vinarstvo.
—   Električna razsvetljava v Ljubljani. Presvitli cesar je potrdil zakon, sklenjen od dež. zbora kranjskega, po katerem ima mestna občina ljubljanska pravico najeti posojil^ do 400.000 gld , da zgradi električno razsvetljavo.
Prerezala si je te dni tukajšnja delavčeva žena Marija Bavdek z nožem vrat. Zmešalo se ji je. Ranila se je nevarno.
—   Nesreča. Blizu ceste, ki pelje preko Ljubelja, je dal baron Born napraviti si svoj lovski grad. Nakupil je mnogo sveta, katerega je dal z žično ograjo, dolgo trideset kilometrov ograditi. Nad gradom delajo sedaj preko visocih kamnitih sten umetno cesto. Jeden delavec je pal te dni nekaj nad sto metrov globoko čez skalo in bil seveda takoj mrtev.
—   Pobit medved. V Tonelski dolini na Tirolskem sta te dni dva lovca ubila jeduega medveda Tehtal je 200 kilogramov. Ranjena žival je šla 8 ur daleč predno je poginila. Lovca sta šla za njo po krvavem sledu.
—^ Povodnji so bile na Češkem in Dolenjem Avstrijskem. Škode pa posebne niso napravile, ker se je kmalu vr^me premenilo
—     Petstoletnica hercegovskih franjevcev. V Mostaru se je osnoval poseben odbor, ki dela priprave za petstoletnico franjevskega reda v Hercogovini.
—   Krvav štrajk v Sosnovicah. V rudnikih Niemcah v Rusiji je te dni začel štrajk delavcev. Ker nekateri niso hoteli štrajkati, hoteli so rudnik pripraviti s tem da ustavijo stroj, ki je vodo iz jame trombal. B;anil je pa stroj jeden rudniški paznik, ter dva delavca ustrelil. Jezni delavci so ga na to ubili.
—   Eksplozija je v Bidi v deželi Nupe raznesela hišo ondotnega emira   200 oseb je bilo ubitih.
—   Samomor. Na Dunaju je te dni 121etni deček Plaha hudo udaril s kamnom po glavi druzega dečka, da je bil Dakrat ves krvav. Plaha se je bal, da bi ga zaradi tega stariši ne tepli, se je obesil.
¦— Ubit morilec. V Maleti v Italiji so ubili pastirja Evstahija Ghilla v nekem prepiru. Ubijalce so zaprli. Opravičujejo se s tem, da so se pastirja bali, ker je znan morilec in so se ga zatorej hoteli znebiti. Ghillo je ubil odvetnika Marona, graščaka Lorenza, duhovnika Coropesa, trgovca In-tecta in Petreza. Dve drugi osebi je pa poskušal umoriti. Pri umoru so mu pomagali bratje, katere so sedaj zaprli. Bratje so priznali svoje hudodelstvo.
— Star študent. V Greifswaldu je pred kratkim umri 70 let star študent. Mož je „študiral" na ondotni univerzi 51 let, pa seveda ni nikdar napravil nobenega izpita, to pa iz prav prozaičnega razloga. Pred 50 leti je umrl neki sorodnik tega starega dijaka. Zapustil je svoje veliko imetje v razne dobrodelne namene, a s pristavkom, da uživaj obresti jedini njegov sorodnik, sedaj umrli študent, toliko časa, dokler ne dobi službe. Mož je bil tako previden, da je ostal vse svoje življenje študent in se ni nikdar potrudil, da dobi kako službo, ker si je na ta način zagotovil dosmrtni užitek rečenih obrestij.
210
—   Ne izseljujte se! Glasilo vlade brazilijske „0 Paiz" podaje nastopno sliko o neverjetni bedi avstrijskih izseljencev: Avstrijski izseljenci se izkrcavajo na otoku, oddaljenem kakih 50 minut vožnje od glavnega mesta Rio de Janeiro Na tem otoku primanjkuje vode in morajo dovažati isto s celine. A voda, ki jo dovažajo v strašno umazanih čolnih, stoji Često po dva, tri dni na pekočem solncu in se tuii meša se slano morsko vodo. Vsi izseljenci, ki morajo piti to vodo, dobe strašno drisko. Perilo si morajo izseljenci prati v morju, vsled česar je perilo vedno umazano. Izseljenci spe po tisoč v jedni spalnici. Te spalnice so brez oken. Ležati pa morajo na golem, ali pa na lastnih omotih, v kojih nosijo svoje — zadnje imetje. Tu leže vse vprek: možki, ženske, oženjeni. samci, mladi, stari, otroci, starci. — Vsi v strašni m čistosti. Ako bi nastal ogenj, zgoreli bi vsi. Okolo poslopja je strašen smrad vsled človeških odpadkov. V kuhinji gospodaiijo kuharji, s kojih uprav kaplje mazanina. Grorje bolnikom Ti leže v posebnem oddelku, pokriti s cunjami; o kakem čistem perilu ni niti govora Umrli otroci leže še po več dni med živimi. Ker pa v oddelku za otroke pomrjejo malone vsi bolniki, zatajujejo matere raje bolezen svojih otrok in jih nosijo umirajoče na svojih prsih Sleherni dan naletajo o pregledavanju spalnic na pet do šest v cunje zavitih mrtvih otrok, koje stlačijo potem v kake stare škatlje in jih pokopljejo. Na kratko: tu vlada najhuja človeška beda Ta grozna slika bodi v resno svarilo vsem onim, ki hočejo iskati sreče onkraj oceana.
—   Osodepolen strel. V Aradu je neki strojevodja v gostilnici se najel in napil, ko je pa bilo treba plačati ni imel denarja. Povabil je krčmarja in natakarja v svoje stanovanje, da jima plača. Ko pa tudi v stanovanju ni hotel plačati, sta ga gostilničar in natakar dobro namahala in odšla. Strojevodja je pa začel za njima streljati in je zadel profesorja Kovača, ki je šel v svoj vinograd. Profesor je kmalu vsled rane umrl.
v
—   Čudna nezgoda. V aprilu je hotel neki francoski častnik ogledati žrelo ognjenika Kiričinajeva v Japanu. Najel je v ta namen japonskega vodja. Ko sta prišla na vrh gore, je jel malo bluvati. Častnika je zadelo več kamnov, ki so ga precej poškodovali. Njegovega vodja je pa zadel velik kamen v trebuh in bil je takoj mrtev. Francoz je potem s težavo prilezel z gore in menda za zmiraj zgubil veselje do ogledovanja ognjenika.
—   Oropana sinagoga. V noči od 11. na 12. t m. je nekdo ulomil v sinagogo v Križu na Hrvatskem. Ukradel je nekaj srebrnine in sveč, skušal ulomiti v hupo, pa se mu ni posrečilo. Tat je naredil kakih 100 gld. škode.
—   Vzgojevališče se je podrlo. V Liberci zidajo sedaj novo vzgojevališče za dekleta pri uršulinskem samostanu. Zidalo se pa menda ni posebno solidno, kajti te dni se je podrla vsa še ne dodelana zgradba. Dva delavca sta hudo poškodovana.
—   Velik štrajk stavbenih delavcev začel se je v Londonu. Nad 25.000 delavcev je ustavilo delo.
—   Mlada rešilka. V Barbatvicu na Ogerskem je štirinajstletna Katarina Barbas videla, da je neki starec pal v vodo. Pogumno je šla v vodo in tonečega iz vode izvlekla. Dekle je pri tem bilo samo v nevarnosti, da jo vtopljenec ne potegne v vodo.
—   Za pet goldinarjev. Ivan Fistič v Podmedu je živel v vednem prepiru s svojo ženo. Te dni je žena ga zapustila in šla v Zagreb. Prepir pa s tem ni prenehal in ona je jela misliti, kako bi se znebila svojega moža. Juriju Pavli-niču je ponudila 5 gld. če ga ubije. Temu se je zdelo premalo in je to povedal nekemu Daljami, ta je pa vse sporočil Fističu, ki je pa vse ovadil sodišču.   Josipino Fistič so že zaprli.