Celjski tednik CELJE, 20. julija 1960 Leto X., štev. 29 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Za razcvet celjske komune Nekaj misli k sestavi perspel(tivnega plana občine Pri pisanju tega sestavka me je vodila misel, ki jo je izrekel to- tariš Bole na seminarju gospodar- stvenikov Slovenije, ki je bil or- ganiziran v zvezi s sestavljanjem perspektivnih planov, namreč, da pri sestavi perspektivnega plana niso toliko pomembne konkretne številke, investicije, objekti, pač pa, da mora biti perspektivni plan res dober delovni načrt, ki zna na najboljši način izkoristiti splošno željo za hitrim in vse- stranskim napredkom. Plan mora predvideti takšne ekonomske in metodološke ukrepe;, da se vse možnosti izkoristijo v maksimalni meri ter da se tako tem željam da tudi realno, stvarno osnovo. Zato tudi v prvi fazi ni bistveno vprašanje kaj bomo delali, tem- več predvsem kako bomo delali, da bomo omogočili bolj vsestran- ski in čim hitrejši napredek naše komune. Dragocen pripomoček nam bo- do pri sestavi perspektivnega plana zaključki V. kongresa SZĐLJ, ki je posvetil največ svo- jega časa in razprav prav temu vprašanju. Kaj moramo povzeti iz teh zaključkov? — Predvsem, da se bo nadalje- val proces decentralizacije, kar bo logično moralo še bolj povečati materialno bazo podjetij in ko- mune. Tak proces pa terja tudi zavestno naslonitev na lastne ma- terialne sile, torej na lastna ma- Verialna sredstva. Orientacija na republiške ali celo zvezne vire bo torej v večini primerov nerealna. — Proces vse večje sprostitve delovanja ekonomskih zakonov tržišča se bo nadaljeval in po- speševal. Seveda bo zavestno usmerjanje razvoja našega go- spodarstva preko družbenih pla- nov tudi v bodoče igralo isto vlo- go kot do sedaj. Iz tega vidika bo za komunalno gospodarstvo predvsem važen postopen prehod na ekonomske cene komunalnih in obrtno uslužnostnih uslug, ka- kor tudi postopen prehod na sa- mofinansiranje številnih komu- nalnih ustanov itd. S tem bodo postopoma odpadli regresi v na- šem komunalnem gospodarjenju, ki občutno zavirajo normalen ko- munalni razvoj. — Postopno se bo urejal nov sistem delitve dohodka v težnji, da bi prva (zunanja) delitev, to je delitev sredstev med družbo in podjetji bila čim boljše in preciz- nejše vsklajena z naprednimi si- stemi nagrajevanja po delu. Iz tega vidika je treba pospešeno delati na razvoju najnaprednej- ših notranjih sistemov kompleks- nega nagrajevanja,' na doslednem vezanju dohodkov proizvajalcev na učinek ter s tem tudi na re- alno povečanje osebnih dohod- kov, to je na tako povečanje, ki čuva blagovno ravnotežje in ki je v celoti utemeljeno z rastjo produktivnosti dela. Važni gospodarski ukrepi v zad- njem času nas opozarjajo tudi' na to, da moramo pri bodočem per- spektivnem planu najdosledneje voditi računa o kreditu in bla- govnem ravnotežju, to je o plan- ski disciplini, ki je pogoj za ču- vanje vrednosti našega dinarja. Takšna zavestna planska disci- plina nam bo vsekakor v začetku povzročala velike težave. Toda, čimprej se bomo na takšno dis- ciplino navadili, tem boljše bo za nas vse in bo prav takšna dis- ciplina važen činitelj napredka, seveda napredka, pogojenega s stvarnimi možnostmi. Mislim, da bo tembolj hitro na- predovala tista komuna, ki bo znala te procese najbolj smotrno izkoristiti in ki bo tudi sama v mejah svoje možnosti in kompe- tenc te procese čimbolj smelo pospeševala. Druga, prav tako ekonomska resnica je, da je povsem skladen razvoj tudi najhitrejši in najraci- onalnejši (relativno najlažji). To pomeni, da popolnoma urejen razvoj ne trpi prioritet in ne po- zna zapostavljanja. Ustanove, družbene organizacije in naše prebivalstvo na sploh, mora ra- zumeti, da je možno nameniti v negospodarske dejavnosti samo tolikšna sredstva, kot jih gospo- darstvo pač ustvari in za te na- mene brez škode oddvoji; razu- meti moramo tudi, da čimbolj bomo znali v komuni koristiti go- spodarske možnosti, čim bolj nag- lo jih bomo razvijali, tem hitreje bodo iz leta v leto rastla sredstva, ki jih bomo dali v te namene. Samoupravni organi in vodstva podjetij, zbornice itd. bodo mo- rali voditi računa o vseh čini- teljih, ki omogočajo gospodarski razvoj in porast produktivnosti dela. Sem sodi razvoj šolstva, zdravstva, gradnja stanovanj, ustvarjenje pogojev za razvedrilo, kulturno udejstvovanje, šport, od- mor itd. Ce bomo dosegli glede teh stvari razumevanje, bo naš napredeik gotovo najhitrejši na vseh naših področjih. Našemu državljanu pač ni tež- ko razložiti, da je splošno blago- stanje odvisno od višine narod- nega dohodka, ki ga ustvarjamo. To pomeni, da ne zadostuje, da ustvarjamo vedno več, ampak da tudi vedno bolj racionalno, bolj smotrno proizvajamo, ker šele takšen razvoj omogoča bolj pro- gresiven dvig narodnega dohodka. Povečanje tempa porasta do- hodka zavisi od številnih činite- Ijev. Cim več teh možnosti bo- mo znali vsklajeno uporabiti, tem hitreje bomo izboljšali tudi realno vrednost osebnih dohod- kov in s tem tudi zboljšali živ- ljenjske pogoje. Tak napredek pa je pogojen z zavestno uporabo najnaprednej- ših gospodarskih in družbenih principov: — razvita delitev dela, koope- racija, specializacija, — združevanje sredstev, — napredna notranja delitev sredstev, — odgovornost najracionalnej- šega vlaganja sredstev, — socialistična skrb za človeka, urejeni odnosi, — dosleden ekonomski račun, —' sodobni sistemi šolanja in izobraževanja, — organizacija obrti, trgovine, na socialističnih principih, — socialistična preobrazba vasi, — razvijanje mehanizma ko- munalne samouprave, — polna iniciativa stanovanj- skih skupnosti in krajevnih od- borov, — uporaba sodobnih urbani- stičnih načel v razvoju mesta in naselij itd. Л'^ kolikor bolj je komunalna skupnost sposobna v svojem raz- voju koristiti najnaprednejše pri- jeme, tem uspešnejši in v tem hitrejši je njen razvoj. Ta eko- nomska resnica nalaga veliko od- govornost našim samoupravnim in komunalnim organom, da osvo- je v celoti takšna načela gospo- darskega in komunalnega raz- voja ter da jih najdosledneje upo- rabljajo v praksi. Pogoji za gospodarski razvoj naše komune so razmeroma ugod- ni. Za največja naša gospodar- ska podjetja kot so Tovarna emajlirane posode. Cinkarna, Že- lezarna Štore, ki imajo že danes jugoslovanski pomen in ki so kre- nila v izvrševanje svojih general- nih rekonstrukcij, je obdobje na- slednjega perspektivnega plana gotovo tisti čas, v katerem bodo tudi naša ostala industrijska pod- jetja, predvsem AERO, LIK Sa- vinja, Žična, Tovarna tehtnic, IDRO, Klima, Vrvica in še neka- tera druga dosegla relativno naj- večji vzpon. Posebno za Tovarno tehtnic. Klimo in IDRO bo važno, da bodo izkoristile pogoje, ki jih za te kolektive nudi razvoj avto- matizacije v naši industriji, saj bodo lahko nastopale kot po- membni proizvajalci naprav za avtomatizacijo. Zato bodo morala ta podjetja svoje programe v tem smislu temeljito dopolniti. Prav tako so dane številne možnosti tudi Tovarni organskih barvil, kakor ETOLU, da ujameta korak s splošnim razvojem jugoslovan- ske kemične industrije. Zbor proizvajalcev naše občine bo mo- ral tem kolektivom tudi v tem pogledu vsestransko pomagati. Ugodni so nadalje pogoji za raz- voj Zlatarne in še drugih manj- ših podjetij. Razvoj gradbene in- dustrije v Celju pa se bo moral usmeriti k osvajanju večjih mon- tažnih gradbenih elementov, k iz- delavi lahkih gradbenih materi- alov in tako dalje. Za predviden razvoj in rast vseh teh podjetij bodo seveda potrebna znatna in- vesticijska sredstva. V pogojih nadaljnje decentralizacije sred- stev bo za uspešno izvedbo te na- loge prioritetnega pomena zdru- ževanje sredstev gospodarskih or- ganizacij. Kot kažejo računi, bodo na ta način investicijski programi znatno hitreje realizirani, sred- stva pa znatno racionalnejše tro- šena. Prostor ne dopušča, da bi se dotaknil razvoja drugih panog. Problem preskrbe, pogoji za raz- voj turizma itd. zahtevajo skla- den razvoj naših kmetijskih or- ganizacij, zadrug, trgovin, obrt- nih podjetij, razvoj gostinskih obratov, o čemer bomo morali pri delitvi sredstev voditi računa. Po- sebej menim, da bo treba odpra- viti prav nemogoče neskladje glede zmogljivosti lokalov druž- bene prehrane, kakor tudi nočit- venih kapacitet, saj tako eno kot drugo že neposredno ovira nor- malno funkcioniranje organizma naše komune. Tudi za razvoj teh panog bo združevanje lastnih sredstev odigralo izredno po- membno vlogo. Prebivalcem Celja so znani na- ši širši komunalni načrti: grad- nja stanovanj, gradnja kulturne- ga centra, šol, internatov, druž- benih prostorov za stanovanjske skupnosti in družbene organiza- cije, gradnja otroških igrišč, športnih objektov, otroških zave- tišč, zdravstvenih objektov, re- gulacije, ceste, kanalizacija, či- stilne naprave in še in še. Nika- kor ne pretiravamo, če je v naši občini prav komunalno zaostaja- nje problem, katerega rešitve si brez določenih, celo drastičnih ukrepov ne moremo zamisliti. Vsi naši prebivalci se strinjajo, da so našteti problemi takšni, da z nji- mi ne bomo mogli odlašati in da v obdobju perspektivnega plana ne bomo mogli v nobenem po- gledu mimo njih. Ob sestavi per- spektivnega plana bo važno pred- vsem to, da se bomo vsi zavedali, da gre tu za splošne potrebe, po- trebe nas vseh. Gradili pa jih bomo seveda v mejah, v katerih bomo pač vsi skupaj pripravljeni za to oddvojiti potrebna sredstva. Dosedanje določanje prioritete komunalnih del in sistem finansi- ranja teh del ni bil najboljši in smo zato često naleteli na ogrom- ne težave. Ob sestavi perspektivnega pla- na bo nujno potrebno postaviti jasne principe finansiranja, ker se bo sicer zaostajanje še rela- tivno povečalo. Potrebno bo torej: — Stroga enotna ekonomska politika stanovanjskega sklada glede pogojev gradnje stanovanj ob maksimalni udeležbi stano- vanjskih interesentov in deloda- jalcev. (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik občinskega ljudskega odbora Celje FRANC RUPRET VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA USTA TER VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJSKEGA OKRAJA ČESTITAMO K PRAZNIKU 22. JULIJA — DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA! KOLEKTIV ČASOPISNEGA PODJETJA »CELJSKI TISK« 20. julij-22. julij OB PRAZNIKU CEUA IN DNEVU VSTAJE Občinski praznik Celja in Dan vstaje sta tesno povezana z velikimi in važnimi dnevi, ki jih letošnje leto proslavljamo širom naše domovine. Petnajst let svobode, deset let delav- skega samoupravljanja in še ostali pomembni dogodki, bodo ostali temeljni kamni naše veličastne zgradbe — socialistične domovine. Dobro in tudi potrebno je, da se vsako leto ozremo na prehojeno pot, katero je že prehodila naša generacija in ka- tero so prehodile generacije pred nami. Delovni ljudje naše občine so že v času, ko so se ostrili delovni in družbeni odnosi v prejšnji državi in še prej dajali svoj doprinos v borbi za lepše, dostojnejše in pravičnejše življenje. V od- ločilnem trenutku, ko je doživljalo slovensko ljudstvo naj- večjo preizkušnjo, ko je hotel okupator do kraja opraviti svojo krvavo žetev, se je Celje s svojimi prebivalci vključe- valo v enotno fronto slovenskega ljudstva. Tudi po vojni, v letih obnove, v letih hitrega napredka in ustvarjanja pogojev za rast nove socialistične države in družbe Celje ne zaostaja za ostalimi občinami. Tradicije borbe delavskega razreda izpred vojne, tradi- cije borcev prve celjske čete in vseh tistih, ki so čutili in razumeli utrip srca človeka naše dobe, žive in še bodo živele med nami. Spreminja se Celje, spreminja se naše okolje, spreminja- mo in razvijamo se hkrati z vsem tudi mi. Naša generacija živi v tako živahnem in pestrem obdobju, da ji preostaja malo časa za ugotavljanje vseh velikih sprememb, ki na- stajajo okoli nje in v njej sami. Velike ekonomske, gospodarske spremembe, uspehi na področju kulture, prosvete in telesne vzgoje — predvsem pa še uspehi pri demokratizaciji naše družbe dajejo čvrste osnove vsem generacijam, ki bodo v mnogo lažjih pogojih nadaljevale začeto pot. Ponosni moramo biti, da živimo v tako važnih zgodovinskih dneh in letih. Naša velika, ljudska tribuna — Socialistična zveza de- lovnega ljudstva bo tudi v bodoče združevala vse zdrave sile in z njimi krepila našo rast. Kot doslej, tako bomo tudi v nadalje sposobni reševati velike naloge, ki jih predvideva zadnji kongres SZDL, jih zadaja program ZKJ, kakor tudi naloge, ki jih bosta narekovala naš razvoj in življenjska stvarnost. SD CELJSKI TEDNIK — ŠTEV. 29 — 20. julij 1&60 Za razcvet CELJSKE KOMUNE (Nadaljevanje s 1. strani) — Investicijska dela na razši- ritvi vodovoda, kanalizacije, či- stilnih naprav, elektrifikacije naj bi finansirala predvsem komu- nalna podjetja iz lastnih sredstev ob ekonomski ceni svojih uslug, kar je deloma že sprovedeno (vo- da, kanalizacijski prispevek, vod- Hi prispevek). Ker sredstva pod- jetij seveda kljub temu ne bodo zadoščala, se bo potrebno orien-, tirati na dolgoročne kredite. Pro- blem finansiranja večjih komu- nalnih del je bil obravnavan naj zadnji skupščini konference mestj in je pričakovati, da bodo dane i komunam vsaj določene možnosti. — Komunalni objekti splošnega značaja v novih naseljih se bodo gradili iz določenega komunalne- ga prispevka, kar pa bo zahte- valo disciplino pri plačevanju te- ga prispevka pri investitorjih iz družbenega in privatnega sek- torja. — Objekti splošno družbenega značaja, kot kulturni center, ob- jekti stanovanjskih skupnosti, športni objekti itd., se bodo lahko finansirali izključno na bazi zdru- ževanja sredstev gospodarskih organizacij za negospodarske in- vesticije in mobilizacije sredstev državljanov. Tak sistem pa je po- polnoma nesiguren, če ni pro- gram sprejet in če niso točno fik- sirane obveznosti. (To so nas pred- vsem naučile letošnje izkušnje.) Pri sestavi novega perspektiv- nega plana bomo glede objektov morali prepustiti glavne odločitve gospodarskim organizacijam, ki bodo določile same vrstni red pa tudi obveznosti glede finansira- nja. — Glede gradnje obje(k.tov druž- bene prehrane itd. naj bi veljalo isto načelo, le da bo morda šlo za povezovanje grup podjetij, ki so za določene objekte neposredno zainteresirana. Stopnja komunalnega zaosta- janja v našem mestu je tolikšna, da bo zbor proizvajalcev moral postati glede teh nalog nmogo od- ločnejši. Po približni oceni bodo morale gospodarske organizacije odvajati povprečno vsaj 35 % pro- stih sredstev v negospodarske na- mene. Enotno bomo morali v komuni delovati tudi v cilju zmanjšanja »komunalnega pritiska«, ki ga ustvarja prekomerno doseljeva- nje v mesto. Prisiljeni smo, da glede tega iščemo radikalnejše rešitve. Enotno gledanje na te probleme je nujno potrebno. Mož- nosti razbremenitve so v pravilni politiki zaposlovanja (ženske de- lovne sile je v mestu precej), v odpiranju obratov v okoliških po- dročjih občine in okraja. Končno se postavlja še vpraša- nje, ali naj bo naš perspektivni plan zelo napet ali manj. Samo že te skope ugotovitve zadostujejo za odločitev, da smo prisiljeni planirati skrajno napeto. Seveda pa to ne pomeni planirati nere- alno, nestvarno, videti samo po- trebe, ne pa stvarnih možnosti. Napet plan mora predstavljati rezultate temeljnih analiz, biti mo- ra vsestransko dokumentiran in strokovno obdelan. Do realnega maksimuma bomo prišli, če bo vsako podjetje, ustanova in orga- nizacija proučila in uporabila vse možnosti za svoj perspektivni plan. Zelo pomembno bo, da bo plan naše komune računal z možno- stmi, ki jih imajo za reševanje komunalnih nalog stanovanjske skupnosti in krajevni odbori. An- keta, ki smo jo izvedli med na- šimi stanovanjskimi skupnostmi, kaže n. pr., da je letos v gradnji 12 otroških igrišč, organizacija 8 obratov in servisov, organizacija 2 zavetišč za otroke, urejevanje Otoka in Stor, gradnja kolesar- skih stez itd. Tudi nekateri kra- jevni odbori opravljajo pomemb- na komunalna dela. * V želji, da bo naš perspektivni plan lahko v celoti odgovoril na- kazanim smernicam, je zato iz- rednega pomena metoda njego- vega sestavljanja. Naša želja je, da bi pri sestavi perspektivnega plana sodeloval čim širši krog strokovnjakov, upravljalcev in tudi prebivalcev sploh. Za osnovo perspektivnega pla- na komune bodo morali služiti plani gospodarskih organizacij in ustanov. Poleg tega bodo tokrat sestavljale svoje plane tudi vse stanovanjske skupnosti in kra- jevni odbori. Utemeljene pro- grame komunalnih del bomo dali predhodno v javno razpravo ob- činskemu sindikalnemu svetu, So- socialistični zvezi, stanovanjskim skupnostim in vsem kolektivom. K sodelovanju smo že povabili Strokovna društva kot DIT, dru- štvo ekonomistov, zbornice itd. Naš namen je dalje, da bi važ- nejše probleme obravnavali tudi preko lokalnega časopisja in ra- dia. Od spodaj navzgor sestavljen in osvojen plan bo lahko poleg tega, da bo kvalitetnejši, pred- vsem tudi mobilizacijsko po- membnejši, saj bo dejansko odraz naših možnosti, obenem pa tudi odraz naše pripravljenosti v delu za razcvet celjske komune. Ob poznavanju odgovornosti, ki leži pri sestavljanju perspek- tivnega plana na nas vseh, sem prepričan, da bomo to nalogo na vseh mestih, tako v podjetjih, ustanovah, društvih, forumih in na sestankih obravnavali s takšno pozornostjo, kot jo pač po svoji pomembnosti zahteva. Le tako bo naš bodoči delovni program de- jansko zbir najnaprednejših te- ženj ter zares uspešen regulator našega bodočega razvoja. Razvitje prapora v inedeljo je osnovna organiza- cija RK Gaber j e v navzočnosti predstavnikov javnega in politič- nega življenja ter predstavnikov občinskega in okrajnega odbora RK Celje, prva v Sloveniji raz- vila svoj prapor. Razvitje je bilo združeno z bogatim kulturnim sporedom, v katerem so sodelo- vali recitator j i, pevci, tamburaši in drugi. Razvitje prapora je pozdravil v imenu Občinskega odbora SZDL in Okrajnega odbora ZKS Celje, predsednik obč. odbora SZDL, tov. Drago Spendi. V zadnjem tednu po domovini Petek, 15. julija MED SVOJIM OBISKOM v Jugoslaviji sta predsednik sudanske vlade Abud s člani spremstva ter predsednik Tito obiskala nekatere kraje od Splita. Zad- ra, Reke in Opatije. Svoje potovanje pa sta ta dan zaključila na Brionih. Sobota, 16. julija V MEDDRŽAVNIH razgovorih med najvišjimi predstavniki Sudana in Jugolnitev terena so prepuščene presoji pro- jektantov. Do predpisanega roka je ko- misija za ocenjevanje projektov prejela v obravnavo 5 projektov za ureditev mestnega središča. Kot najprimernejšega ie izbrala projekt pod šifro »Srce« ki ga je izdelal ing. arch. Kocmut Branko od »Komuna-iprojekta« iz Mari- bora. Komisija je izbrala ta pro- jekt zaradi dokaj prepričljive kompozicije, dobrih idej v pro- metni rešitvi in zaradi reailne možnosti etapne izgradnje. Osnovna zamisel tega predloga dosega dvoje izrazitih urbanistič- nih in arhitektonskih potez in si- cer: široko veduto v smeri zahod —^vzhod od obč. hiše proti ko- lodvoru in intimnejši, čeprav do- volj velikopotezni pendant v smeri jug—sever z gledališčem kot se- vernim zaključkom. Koncepcija je dovolj razgibana, a mestoma zelo stroga in prostorsiko vnapretj retuiirana, tako da zahteva isto- časno mobilizacijo velikih inve- sticij z istočasnim enotnim pro- jektiranjem. To je tembolj pro- iblematično, ker najobčuitiljii- vejši idei kompozicije ositvarljiv šele v dveh etapah. Cerkvica ob Na-'mi je prostorsko utesnjena. Kot celota pa je kompazicija eno- vita, bogata na arhitektonskih vi- zurah dn prostorskih motivih pri- memo zgoščena ter ostaja glede ostvarljivosti v realnih možno- stih. . Zveza centra s starim mestnim jedrom je dosežena (brez magi- strale) na treh mestih. Povezava za pešce v smeri Gubčeve ulice je kot zamisel uspela, vendar pa je problematična izvedba, če upo- števamo varen prehod za pešce med dvema križiščema. Čeprav leži podaljšek Stanetove ulice tangencionaino na kompleks cen- ter, je avtorju uspelo najti pri- meren optični zaključek v tej smeri. Avtor prikazuje S'vojo zamisel j zalkljiujčka starega mesta (dz XIX. stoletja) napram novemu cenitru. Projekt nudi od vseh obravna- vanih rešitev naj'boljšo možnost etapne izgradnje. Pri tem obdrái obstoječo Mariborsko cesito in , Aškerčevo ulico iz idednio prelo- žitvijo Ašikerčeve ulice. Z izgrad- • njo podaljška Levstikiove ulice preusmeri začasno itranizitni pro- . met na relaciji Ljubljana—Mari- ^ bor. Ta rešitev omogoča izgrad- : njo velikega in zaključenega dela ; centra tudi v primeru, če se pre- stavitev savinj'ske železnice za- i kasni. Križišče glavnih magistral je rešeno v inivoju z ronidojem, na katerega se enakovredno priklju- čuje tudi Mariborska cesta, ki slu- ži todt direkten dostop iv novi mestni center s severne strani. Notranja cestna mreža deli oba glavna arhitektonska prostora in omogoča enakomerno oskrbo ivse- ga kompleksa. Parlkiirni proStori so skopo odmerjeni, zlasti pri gle- dališču in prireditveni dvorani. Zveza kolodvora s centrom in ostalimi ideli mesta za pešce je enostavna in priročna ter pred- stavlja obenem z reševanjem av- tobusne postaje svojskost tega projekta. Avtobusna postaja »ob promet- nem otoku med i^avnima paso- voma tranziitk je neugodna in je v tej zamisli ne ibo mogoče lizve- sti, iker prikazuje pristajanje av- tobusov z levo stranjo. Prav tako je problematična možnost even- tualne razširitve postaje in гдге- ddtve pailkiranja avtobusov, ki trenutno niso v obratu. Skromno odmerjen je iprostor za parkiranje in dovoz osebnih avtomobilov pred poetajo. Servisna postaja s črpalko sicef nima neposredne zveze s ргчзте-" tom na kolodvorskem trgu. Ploščad 4.20O m^ za prehod peš- cev ima sicer 'Svoj efekt, zahteva pa zelo visoke gradbene stroške. Vsa izvajanja avtorja se, razen za eevernii istanovainljsiki predel, naslanjajo na obširno dokument taci jo. Natečaj je pokazal, da bi hiic treba tudi v ibodoče zazidavo važ- nejših mestnih predelw reševati v obliki natečaja, saj je bilo vseh pet predloženih rešitev popolno- ma različnih ter je imda komiisi- ja dejansko možnost izbrati naj- boljšo. Zato je priporočljivo, da bi ObLO tudi v ibodoče v takih primerih razpisal natečaj. Veliko slavje mozirskih gasilcev PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO V MOZIRJU JE DOBI- LO NOV ORODNI AVTO, KATEREMU JE BOTROVAL GNERAL- MAJOR IVAN LOKOŠEK-JAN V nedeljo je bilo v Mozirju ve- liko gasilsko slavje, saj so člani domačega prostovoljnega gasil- skega društva dobili nov orodni avto. Slavje so izačeli v zgodnjih popoldanskih urah s parado skozi mesto, zaključna prireditev pa je bila v parku ob Savinji, kjer se je izbralo več sto domačinov. Med gosti pa so prostor na tribuni za- sedli pomočnik državnega sekre- tarja za notranje zadeve, general- major Ivan Lokošek-Jan, načelnik oddelka na sekretariattu za notra- nje zadeve Kolenc, podpredsednik OLO Celje Cveto Pelko, sekretar okrajnega odbora SZDL Stane Sotlar, načelnik oddelka za no- tranje zadeve OLO Celje Janko Ančik, predsednik okrajne gasil- ske zveze Joško Lojen ter števil- ni predstavniki javnega in poli- tičnega življenja iz Mozirja in Celja. Po himni, ki jo je zaigrala god- ba na pihala liz Nazarij, je slav- nost začel predsednik občinske gasilske zveze Mozirje tov. Pu- kart, za njim pa je predsednik ljudsikega odbora mozirske občine Hinko Cop izročil domačim gasil- cem nov orodni avto z željo, da ■bi služil interesom skupnosti dn čuval ljudsko premoženje pred ipožari. Zatem je pred mikrofon stopil tov. Lokošek, ki je med drugim orisal pomen in vlogo ga- silske organizacije. Prav tako pa je izrazil veselje, da lahko botru- je avtomobuu, ki ga 'bo dobilo društvo, ki je v svoji več kot se- demdesetletni dobi obstoja poka- zalo veliko moč in pripravljenost pomagati tam, kjer je bilo treba očuvati premoženje pred ognjem. Botrovanje pa je bilo opravlje- no tako, da je tov. Lokošek razbil na avtomobilu stöklenico pene- čega vina. Drugi del slavnosti so izpopol- nili mozirski pionir j i-gasilci ter člani poklicne gasilske čete iz Celja, gasilci iz Cinkarne in ne- katerih drugih organizacij, ki so prikazali nekaj praktičnih vaj pri gašenju z najrazličnejšimi sredstvi. Odprta je razstava načrtov za ureditev novega središča Celja V zgornji stranski dvorani Na- rodnega doma je v nedeljo dopol- dne predsednik sveta za gradnje in komunalne zadeve pri občin- skem odboru v Celju Slavko Ku- kovec odprl razstavo načrtov za ureditev novega središča mesta Celja. V otvoritvenem govoru je med drugim dejal, da so ti načrti zaenkrat samo osnova za širšo razpravo o bodoči ureditvi sre- dišča celjskega mesta. Zato je pozval prebivalce Celja in vse, ki se zanimajo za urbanistično ure- ditev centra mesta, da s predlogi pomagajo pri reševanju problema. Med razstavljenimi načrti in maketami vzbuja največjo pozor- nost načrt pod šifro »Srce«, ka- teremu je pristojna komisija pri- znala tudi nagrado. Otvoritvi razstave so med osta- limi prisostvovali Riko Jerman, Franc Rupret, Beno Krivec, Slav- ko Grčar in drugi. Samopostrežna trgovina v Preboldu V nedeljo dopoldne so tudi v Preboldu dobili samopostrežno trgovino. Po zaslugi trgovskega poajetja »Sloga« so jo uredili v zadružnem domu. Zanimanje za njo je izredno. To je pokazala tu- di otvoritev ter prvi navali kup- cev, ki so sledili. V njej prodajajo živila, delika- tese, sadje, zelenjavo in kruh. V perspektivi pa je tudi prodaja mesa in mleka. Trgovsko podjetje »Sloga« bo v bližnji prihodnosti odprlo še dve trgovini klasičnega tipa. Eno od teh v zadružnem domu v Trnavi, drugo pa v hmeljarskem domu v Šempetru. IŽ SLOVENSKIH KONJIC ŠE ENA TRGOVINA Prebivalci Slov. Konjic bodo v kratkem dobili še en trgovski lo- kal s špecerijo, in sicer v gor- njem delu mesta, kjer je bila do nedavnega poslovalnica konfek- cije, ki se je preselila na Celjsko cesto. Nova špecerijska trgovina, ki bo spadala v sklop Trgovskega doma, bo zelo koristila potrošni- kom v gornjem delu. S seje občinskega komiteja LMS Celje Na seji občinskega komiteja LMS Celje je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Dva člana komiteja so zaradi preobremenje- nosti razrešili, izvolili pa so tudi novega sekretarja komiteja tov. Janeza Kovačiča, ki je doslej vo- dil komisijo za delovne akcije. To dolžnost je prevzel tov. Fredi Go- lavšek, terensko kmečko komisijo pa bo vodil tov. Marjan Kogov- šek. Na seji so formirali tudi novo telo — org. sekretariat, ki bo že do naslednje seje izdelal predloge za ustanovitev novih organizacij Ljudske mladine na področju celjske občine, sestavil pregled nad vsemi organizacijami itd. V pripravah na plenum komi- teja, ki bo v sredini meseca sep- tembra so izvolili tudi občasno komisijo za delavsko samouprav- ljanje, ki bo sestavila analizo o dejavnosti mladih v organih de- lavskega samoupravljanja, o če- mer bodo na plenumu raziprav- Ijali. POGLED PO SVETU Ameriška diplomacija je letoš- njo spomlad doživela nekaj tež- kih porazov. Sem prišteva sve- tovna javnost fiasko v Parizu v prvi vrsti, med drugim pa tudi odpoved obiska, ki ga je za dru- go polovico junija imel ameriški predsednik Eisenhower v svojem koledarju. 28 držav je obiskal v enem samem letu, ni pa smel pre- stopiti japonskega praga, ker se je javno ogorčenje zoper obisk pokazalo v doslej edinstveni ob- liki. Znani komentator Lippmann imenuje ta poraz — rano, ki je bila zadana z nizom napak v re- ševanju najresnejših problemov v najvišjih krogih. Te napake so povzročile dvome v zaveznikih in v ameriškem ljudstvu glede spo- sobnosti in možnosti, ali še ZDA lahko vodijo zahodno zvezo v vprašanjih miru in vojne. Tako Lippmann. Eisenhower pa je na- prtil krivdo za odpoved obiska komunističnim hujskarijam, isto- časno pa povzdigoval ratifikacijo obrambnega paí^ía med Japon- sko in ZDA kot največji uspeh svoje vlade. Zato je prav, če pogledamo, ka- ^ico je z Japonsko, ali se bo pod- Ti¿dila strategiji zahodnega bloka '^■ruii pa se bo pridružila silam iz- '.^ver. blokov. Na vprašanje seveda ñe moremo odgovoriti z da ali z ne, pač pa na kratko opredelimo sile, ki se ob tem velikem vpra- šanju spopadajo. Kiši in njegova liberalno-demokratska stranka vi- di bodočnost Japonske v tem, če se podredi ameriški politiki in se pridruži eni od zahodnih gospo- darskih skupin. ZDA bi v tem primeru še za 10 let obdržale svo- ja oporišča na Japonskem in s tem dejansko dominirale na Ti- hem oceanu. Japonska pa bi do- bila enakopraven položaj z osta- limi člani zahodnega bloka. Temu se je uprla opozicija, predvsem socialisti in razne druge demo- kratične skupine, večina intelek- tualcev in levo usmerjena radi- kalna organizacija Sohyo, ki ima 3 in pol milijona članov. Z javno nejevoljo je opozicija začela že v začetku letošnjega le- ta, ko je Kiši podpisal v Wash- ingtonu sporazum o medsebojni varnosti z ZDA. Demonstracije so dosegle višek pred 19. junijem, ko bi pogodba avtomatično dobi- la veljavnost. Kišijeva stranka se je oprla na večino, ki jo dejansko ima v obeh zbornicah, opozicija pa na široke ljudske množice. Te so zoper tako neslavno podredi- tev Japonske tisti sili, ki je leta 1945 prisililo deželo vzhajajočega sonca na kolena z novim straš- nim orožjem, z atomsko bombo. Japonska ustava prepoveduje militarizacijo države. Tako je le- ta 1946 velel Mac Arthur, vrhovni poveljnik zasedbenih ameriških sil na Japonskem. Seveda ta od- redba ustave ni dolgo držala. Ko je prišlo do korejske vojne, je isti ameriški Qeneral že ustanovil japonsko policijsko vojsko, leta 1951 pa so sklenili japonsko-ame- riški vojaški pakt, ki je v deve- tih letih spremenil Japonsko v kar dobro oboroženo državo z lastno letalsko industrijo, 'z ra- ketnim orožjem in z močnim voj- nim brodlovjem. Ustava iz leta 1946 je to pretrpela. Kiši pa je naredil zanimivo kariero, večjo v Ameriki kot na Japonskem. Iz enega glavnih vojnih zločincev leta 1945 je postat persona gra- tissima leta 1960 v Washingtonu. Ameriški strategiji, ki hoče imeti na mejah SZ čim močnejša opo- rišča, seveda ni vseeno, če bi mo- rala sidrišča svojih oklopnic prcr makniti z japonskih otokov nazaj v Pearl Harbour, poleg tega pa s temi oporišči drži v šahu moč- nega konkurenta za oblast nad Pacifikom. Japonska je že zdaj v svetu na petem mestu v proiz- vodnji jekla, takoj za Zahodno Nemčijo in pred Francijo. Država, ki ima tako zgodovino, takšen ljudski potencial in tak geopolitični položaj, se bo ver- jetno težko vdala v hlapčevski položaj. Sile, ki so proti temu, so pokazale izredno energijo in naj- širšo povezanost z osnovnimi ljudskimi množicami. T. O . CELJSKI TEDNIK — STEV. 29 — 20. jailij 1960 Delitev osebnih dohodkov pO delovnem in gospodorskem uspehu v naših kolektivih v začetkiu tega leta so pričeli ¿elovni kolektivi našega gospo- darstva intenzivno delati na ^strezni politiki prehoda delitve osebnih dohodkov po delovnem gospodarskem uspehu. Neka- teri kolektivi so že celo v pretek- lem letu ipričeli z delom in danes seveda prednjači j o, oziroma je pri j,jih delitev osebnih dohodkov ipo go9poda¡rnas'ti že uveljavljena. Danes so jasni in razčiščeni poj- mi, da so osebni dohodki sad in plcd dela ter gospodarnosti posa- meznega kolektiva, ne pa več predpisanih plač in tarif, ter da si kolektivi sami razdele doseženi cisti dohodek na osebne dohodke in ostale potrebe podjetja ter svo- je komune. Torej ne le, da proiz- vajalci upravljajo s svojimi dose- ženimi osebnimi dohodki, temveč istočasno po analizi svojega pod- jetja razporejajo potrebna sred- stva v sklade zia potrebe in razvoj podjetja, kakor tudi v sklad skup- ne porabe, kjer se formirajo sred- stva za reševanje vseh komunal- nih vprašanj ki pa najholj vipli- vajo ria življenjski standard de- lovnih ljudi. Kljub temiu, da je predvsem pri večjih kolektivih doseženo, da so proizvajalci dojeli smisel, da so dohodki vsakega v kolektivu v odvisnosti od delovnega in gospo- darskega uspeha, nadalje tìa oni kot proizvajalci — upravljaloi od- ločajo o gospodarskih in družbe- nih potrebah pri razporejanju od njih doseženega čistega dohodka, je treba omeniti, da bo potrebno še nadalje imeti še več razprav in tolmačenj med proizvajiadci. Opaža se namreč, da se je pone- kod pri razpravah šLo premalo v širino med kolektivom, kakor tudi v biistvo, da le boljši gospodarski uspehi celotnega kolektiva dajejo možnost višjih osebnih dohodkov ter boljšega življenjskega stan- darda. Če smo si na jasnem, da le boljši kolektivni gospodarski uspehi lahko dvignejo osebni standard delovnih ljudi, pa mo- ramo priznati pravilnost naiše po- litične gospodarske smeri, ki da- je kolektivom prosto, da si sami urede ustrezno delitev osebnih dohodkov. Res je, da naletimo ponekod na težave, predvsem v manjših .ko- lektivih, kjer ni ustrezno urejena organizacija proizvodnega ali po- sicvnega procesa, kjer obstoja ix)- manjkljiva evidenca delovnih in materialnih obračunov, nadalje pomanjkanje delovnih Inorm in normativov porabe materiala, (predikalkulacijo iproizvodnih cen itd. Vendar to niso razlogi, da se ne bi čimprej e spoprijeli s temi na- logami in si uredili stvari kot to zahteva današnje gospodarstvo. Tudi pomanjkanje strokovnega kadra povzroča težave v kolekti- vih, kar pa naj ho opozorilo sa- moupravnim organom, da .posve- čajo več pažnje predvsem na knjigovodstvo — računovodsko službo, kakor tudi na povezavo dela med strokovnimi službami v podjetju. Teže je tam, kjer ne- kateri vodilni uslužbenci postav- ljajo enostaven izgovor: nimamo možncsti, ker prenizka masa oseb- nih dohodkov ne dopušča ustrez- ne delitve. Izplačevanje po tarif- nih mezdah pa kljub temu gre! Torej naj le-ti premislijo, ali ni možno doseči boljše gospodarske uspehe ob sodelovanju vseh v ko- lektivu, seveda, da bo za -to ce- loten kolektiv vedno ustrezno z uspehom podjetja nagrajen po osebnih dohodkih. Pri delitvi osebnih dohodkov iščejo kolektivi predvsem ustrez- na merila za delo in gospodarnost. Tu se zopet v ospredju pojavljajo tarifne postavke, ki bodo še ved- no kot merila služile ipri delitvi. Premiki tarifnih postavk pa naj ne iizhajajo iz osnove, 'kdo je za- poslen na delovnem mestu, nego iz ocene delovnega mesta — torej vidimo nujno poírebo po analit- ski oceni dela in delovnih mest, ki pa je bila v pretežni večini ko- lektivov pomanjkljivo izvedena. Smatramo, da je danes vsem jais- no, da iščem.o merila za delo in gospodarnost, kakor tudi razmer- ja med vrstami dela in delovnih operacij, ter da so dosedanje ad- ministrativne mezdne tarife iz- gubile na svojem pomenu pri de- litvi osebnih dohodkov. V gospodarstvu je že precej ko- lektivov prešlo na delitev oseb- nih dohodkov po delovnem in gospodarskem uspehu, vendar prednjači industrija, kjer je od 51 podjetij že troje podjetij pre- šlo na delitev po novih kriterijih: Veležitar, Galanterija v Šoštanju in Rudnik Laško. Dvig proizvod- nosti in gospodarnosti je v teh podjetjih viden. Rudnik Laško de- li osebne dohodke po ekonom- skem uspehu posameznih enot in v obračunu razdeli ustrezno go- spodarskemu uspehu podjetja pre- ostali višek na vse člane kolek- tiva. Je to iprimer, k-jer je kolek- tiv z nizko akumulativnostjo po- polnoma uspel, da so vsi proiz- vajalci gospodarsko izredno za- interesirani ter dosegajo vedno višje proizvodnje uspehe. Kljub temu, da delitev še ni popolnoma dokončen odraz po delovnem in gospodarifkem uspehu posamez- nika, vendar bo ob vedno bolj- šem gospodarjenju kolektiv z lah- koto našel najustreznejšo rešitev, saj ima pred seboj to nalogo. Vrsta večjih industrijskih pod- jetij pa je skrbno delala in bodo že v drugi polovici leta prešla (delno so se že vrëili poizkusni obračuni ter delitve po piosamez- nih enQ.tah) na ustrezno delitev osebnih dohodkov. Rudnik lignita Velenje preide s 1. 7. na delitev po enoti proizvoda v celoti. Do- slej je že obračunaval troje po- možnih enot in sicer elektrcstroj- ni in gradbeni obrat ter avtopark. Nadalje preidejo v drugi polovici leta na delitev osebnih dohodkov: Železarna, Cinkarna, Konus Ko- njice, ki je izdelal temeljit pra- vilnik o delitvi dohodkov, TKO Zreče, Aero, Apnenik, IVIetka v Celju, ki je že delno obračuna- vala v prvem polletju, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna Pre- bold, Volna Laško, Toper ter To- varna emajlirane posode, ki bo pa uvedla v drugem ixjUetju bud- žetiranje enot in ipreišla na kom- pleiksno delitev osebnih dohod- kov Ikonec leta. Pri poskusnih obračunih v nekaterih podjetjih se je pokazalo, da se osebni do- hodki v povprečju dvignejo na- pram istemu obdobju v preteklem letu med 27 %, pri Rudniku Ve- lenje pa je oelo za 30 %. Med gornjimi kolektivi je pcse'bno omeniti Apnenik, malo podjetje z niz,ko akumulativnostjo — ven- dar je kolektiv brez tuje strokov- ne pomioči sam uredil ustrezno delitev osebnih dohodkov, čerav- no nima dovolj strokovnega oseb- ja. Tudi nekatera ositala podjetja so v pripravljenem delu že daleč in to vse 4 opekarne, steklarna v Rogaški Slatini, tovarna organ- skih barvil, Etol, teikslilna Šem- peter, Juteks, Tovarna usnja Šo- štanj in Pivovarna. Obe termo- elektrani vršita plačevanje na o- osnovi tarifnih postavk z dodat- nim premiranjem za obratno pri- pravljenost in prihranek na pre- mogu. Elektrarni pa sta pri for- miranju svojih dohodkov odvisni od Elesa, ki pa naj bi našel ustre- zen način, da prelije na svoja proizvodna podjetja sredstva, ki jim pripadajo, tako da bo samo- upravljanje in gospodarjenje pri teh res samostojno. Razen v obeh večjih kovinskih podjetjih. Tovarni emajlirane po- sode in TKO Zreče, pa je delo v vseh ostalih kovinskih podjetjih še dokaj v začetku in obsega pred- vsem le zbiranje in postavljanje osnovnih meril ter obračunov. Slično je stanje v lesini panogi, kjer je opaziti še najmanj dela pri prehodu na delitev osebnih dohodkov po delovnih in eko- nomskih kriterijih. Podjetja les- ne industrije predvsem postav- ljajo cenike za akondna dela in za svoje proizvode. Brez dvoma je tu premalo narejenega za nadalj- nji napredek gospodarjenja, saj imamo ravno v lesni industriji nekaj večjih in dobrih proizvod- nih obratov. Iz dosedanjih izkušenj povze- mamo, da v gospoidarstvu za in- dustrijo v delitvi osebnih dohod- kov po delovnem in gospodar- skem uspehu zaostajajo ostale panoge, predvsem: gradbeništvo, obrt in kmetijstvo. V kmetijstvu pa je deio najibolj otežkočeno, ker je ipomanjkanje strokovnega ka- dra tu največje. Manjša gostpo- darska podjetja pa so dokazala, da ob razumevanju kolektiva in volje strokovnega kadra lahko postopoma preidejo na stimula- tivnejši način delitve osebnih do- hodkov ob istočasnem doseganju boljših uspehov podjetja. Samoupravljanje v našem go- spodarstvu pa samo po sebi terja njen premik iz dosedanjega aid- ministrativnega gospodarjenja, še predvsem v tarifni politiki ker je mezdno plačevanje v nemoigočem nasprotju s položajem, ki ga ima naš proizvajalec kot upravljavec svojega podjetja. L V. ZAKAJ NISTE TEGA ŽE PREJ STORILI ? Zadnje dni je na Ljubljanski cesti pravi »cirkus«. Ob straneh gradijo kolesarske steze in ploč- nike, na cesti pa tak živ-žav kot še svoj živ dan ni bil. Varnostni organi so namreč poostrili kon- trolo na tej cesti. V zadnjem ča- su, se pravi v enem tednu, so se namreč tu dogodile kar tri hujše prometne nesreče. Najprej so prepovedali vožnjo vprežne živine, istočasno pa so na začetku ceste postavili prometno opozorilo, da je tod vožnja do- voljena le do 20 kilometrov hi- trosti. In kaj so varnostni organi ugo- tovili že v tem času? In zakaj je tak živ-žav na cesti? Ustavljajo dosledno vsako vozilo, ki vozi nad 30 kilometrov na uro. In v treh dneh, za [katere sem zbral po- datke, so skoraj vsi šoferji pla- čali kazen. To se pravi, da nihče ni upošteval prometnega znaka. Nihče, tudi šoferji avtobusov, ki imajo končno največjo odgovor- nost in ki odgovarjajo za veliko človeških življenj. Tako poberejo samo na kaznih na tem malem končku ceste zaradi neupošteva- nja prometnega predpisa varnost- ni organi dnevno povprečno 50.000 dinarjev. Zgodilo pa se je, da en sam miličnik kaznoval preko sto šoferjev in od njih pobral 40.000 dinarjev. Vprašamo se, kje je sedaj tu morala poklicnih voznikov, o ka- teri toliko govorimo. Na Ljub- ljanski cesti se je jasno pokazalo, da glede neupoštevanja promet- nega znaka ni razločka med po- klicnimi šoferji in šoferji ama- terji. Ko sem zbiral podatke o tem dogodku in ko sem si kopico ra- dovednežev, ki na Ljubljanski ce- sti z miličniki čakajo na žrtve, ogledal, sem vprašal tudi neko- liko ljudi, kaj mislijo o tej ak- ciji varnostnih organov Tajništva za notranje zadeve. Brez izjeme so vsi pritrdili, da je to edino pra- vilna metoda, saj na naših cestah domala ne veš, kdo plača in' kdo pije. Pa še nekaj mi je povedala starejša ženska, ki stanuje tam. Njena dva otroka vsak dan ho- dita po tej cesti v šolo. Vsak dan ona tudi trepeta, če se bosta vr- nila. Povedala je, da bi miličniki tako ostro akcijo morali vpeljati že prej. Tedaj ne bi bilo na Ljub- ljanski cesti mrtvih, ne bi bilo krvi niti zmečkanih nog. Matere pa bi z mirnejšim srcem pričako- vale poldan, ko otroci pridejo do- mov iz šole. To je le nekaj misli o Ljubljan- ski cesti, koliko pa je še drugih prometnih znakov, ki jih nihče ne spoštuje, koliko je bilo že žrtev zaradi tega ... To je res najboljša snov za obravnavo v šoferskih združenjih. Laščani bodo proslavili DAN VSTAJE V PARTIZANSKEM JURKLOSTRU Člani Zveze borcev in Sociali- stine zveze iz občine Laško bodo proslavili dan vstaje v partizan- skem Jurkloštru, v kraju, ki predstavlja za laško občino zibel- ko partizanstva. Jurklošter je bil vse od leta 1941 zatočišče partiza- nov in tako so postala naselja okrog Jurkloštra prva svobodna. Tudi šola na Penini je prva os- novna šola na Štajerskem, v ka- teri se je od začetka 1944. leta poučevalo v slovenskem jeziku . Občinski odbor ZB NOV je skle- nil letošnji dan vstaje proslaviti čim slovesneje. Tako bodo že na večer pred praznikom — 21. ju- lija — krenile partizanske patru- lje po poti XIV. divizije in obi- skale grobove padlih partizanov, hkrati pa obiskale družine parti- zanskih borcev in talcev. Ena pa- trulja bo krenila iz kraja, kjer je bila med NOB partizanska teh- nika, nato ipa bo preko Šmohcrja odšla proti Hudi jami, kjer je bila 2. julija 1942 uspešno izvedena prva partizanska akcija. Uspeh te akcije je odjeknil ši- rom po okolici in kmalu za tem so sledile nove akcije partizan- skih grup, katerih področje je bilo prav v Jurkloštru. Kasneje so se vse partizanske grupe zdru- žile v močnejšo partizansko eno- to, ki je bila od leta 1943 neome- jen gospodar področja Jurkloštra. Vse patrulje se bodo sešle v Jurkloštru 22. julija ob 9. uri, na- kar se bo pričela proslava. Na njej bodo sodelovali člani Svo- bode iz Laškega, Jurkloštra in Rimskih Toplic ter člani TVD »Partizan« Laško. Strelske dru- žine in organizacije ZB NOV ob- čine Laško pa se bodo pomerile v streljanju. Na ta dan se bo izpolnila pre- bivalcem Jurkloštra tudi dolgo- letna želja, ko bodo hkrati otvo- rili od poplave v letu 1954 popol- noma onesposobljeno cesto Jur- klošter—Rimske Toplice. Stroški popravila te ceste in gradnje po- rušenih mostov gredo v desetine milijonov dinarjev. Tega dne bo vzpostavljena tudi redna avtobusna proga Jur- klošter—Laško—Celje, katera ni obratovala od leta 1954. Da bo slavje čim popolnejše va- bi cbčinski odbor ZB NOV vse preživele borce in aktiviste, kate- rih operativna zona je bila v Jur- kloštru, da se te proslave udeleže. Omogočen bo prevoz z avtomo- bili; vse eventualne prijave spre- jema Občinski odbor ZB NOV Laško. Savinjsko trgovsko podjetje Pol- zela razpisuje za novoustanovljeno {poslovalnico prosto delovno mesto, trgovskega pomočnika železninoiske stroke. Nastop službe takoj ali po dogo- voru. Prošnje vložite na upravo podjetja. Edina v državi steklarska industrijska šola v Rogaški Slatini je edina te vrste v državi. V njej vzgajajo steklarje za vso jugoslovansko industri- jo. Soli, ki deluje že trinajst let, so pred dvema letoma prizidali majhno steklarno za praktično usposabljanje steklopihalcev. Sola ima tudi svoj proizvodni plan. MLADINA GRADI Sončen junijski dan se nagiba k večeru in sence postajajo dalj- še. Šolska vrata so že zaprta in poslopje je zavito v molk. Dijaki so se razkropili. Počitnice so. To- da ne za vse; pravzaprav za ve- cinc še niso nastopile tiste prave t-očitnicc, ki jih imamo v mislih, '^■o.dar ležimo na vročem pesku ob Merski obali. Res, zvezki in knji- ÖC sc spravljene v kot, kjer jih J^'i^ekrivate prah in patina, name- njih pa mlade roke vihtijo '^'ramp, lopato in samokolnico. Mladina dela, mladina gradi. Gra- di s knjigo in krampom, z mikro- skopom in s samokolnico. Čudno ce nam zdi včasih, če pomislimo: »V šolo hodi, pa namesto učenja ,krampa' na cesti«. Pa to ni točno. Ne namesto učenja, temveč poleg učenja. Mar niso mladinci celj- skih srednjih šol že med letom s prostovoljnim delom pomagali urejati (itok. Mladina gradi in pomaga povsod. Na delovnih ak- cijah spo'Znava vrednost ročnega in umskega dela, krepi si svojo delovno zavest in veselje do dela, uči se tovarištva in požrtvovalno- sti. Namen teh akcij ni torej sa- mo fizično delo, ampak tudi vzgoja mladih značajev. Z raznimi akcijami in s pro- stovoljnim delom začenjajo v Ce- lju že na osemletkah. Skoraj po vseh šolah so se akcije usmerile na izdelavo manjših športnih ob- jektov, največjo nalogo pa si je prav gotovo zadala mladinska or- ganizacija na gimnaziji, ki se je lotila gradnje osrednjega mladin- skega športnega parka v Celju. Mladinska organizacija gimnazije je ustanovila brigado, ki je delala v dveh izmenah. Tedaj, ko sem obiskal brigadir- je za gimnazijo, je brigada za- ključila z delom. Iskal sem ko- mandanta Milana Gorjanca, pa so mi povedali, da je že odšel v brigado v Makedonijo. Namest- nik Tone Vrabl se je povabilu na razgovor rad odzval. »Z večjimi deli smo pravzaprav začeli že lani,« je povedal. »Toda zmanjkalo je denarja in dela so obstala. Gradbišče sta prekrila trava in plevel in povzročila ve- liko škodo. Zato je bilo treba le- tos najprej odstraniti zeleno na- vlako. To delo so opravili veči- noma četrtošolci in je brigada lahko takoj po zaključku šole pri- čela z delom.« »Ali bo stadion služil samo za potrebe gimnazije?« »Ne, stadion bo osrednji mla- dinski športni park v Celju in bo služil tudi drugim šolam, čeprav je namenjen prvenstveno nam. Povabili smo tudi druge šole, da bi pomagale pri gradnji, ampak, kot je videti, se nobena ni od- zvala. Kako pa napreduje gradnja letos? Z napredkom smo zadovoljni mi in tudi tehnično vodstvo. Ne ve- mo sicer še, koliko smo prekora- čili plan, toda obrisi stadiona so že jasni. Opravili smo 7300 de- lovnih ur. Za to šolsko leto smo brigado zaključili. Opravili smo mnogo, zato bo tudi škoda, ki jo bo povzročila trava, ki bo znova zrasla preko površine, ogromna. Potrebna bi bila še ena brigada v juliju in igrišče bi bilo kon- čano. Ampak šola denarja nima, obljubljene pomoči od občine pa šc ni. Ko sva razgovor končala, sem poiskal Marjanco Plausteinerje- vo, za katero sem zvedel, da je dopoldne v službi, to pa je ne moti, da ne bi delala popoldne v brigadi. Pravkar je izmetavala zemljo iz globokega jarka. Nisem je smel dolgo motiti. Slišal sem, da si dovoldne v službi, zdaj pa še tukaj delaš. Ali je to zelo naporno? »Prav prijetno ravno ni, saj je med službo in brigado komaj eno uro presledka. Kam boš šla, ko boš tudi ti imela počitnice? »Najprej na morje, nato pa k star. mami.« Zdaj stadion počiva. Ni več rož- ljanja lopat in škripanja samo- kolnic. Le plevel bo tiho pognal na nedokončani stezi. To akcijo mladine sem opisal, ker je tu sredi med nami, pa za- njo marsikdo še ne ve. Nekateri so trdili, da ti bri- gadirji samo sedijo. Med vsemi šestdesetimi ni niti enega, ki bi ne imel žuljev na rokah. Je pa med njimi osemnajst udarnikov in petintrideset posebej pohvalje- nih, -vj- VODA, VODA...! MARJANCA.. . BRIGADIRJI PRI DELU Prva etapa - uspešno končana IZ POROČILA CELJSKE DELAVSKE UNIVERZE Celjska delavska univerza, ki je bila ustanovljena šele ob kon- cu lanskega leta in je pričela red- no iposlovati šele 1. januarja letos, je kot izobraževalna ustanova, na- menjena posredovanju izobrazbe najširšim plastem delovnih ljudi, opravila v kratkem času obstoja obsežno in pomembno delo. Pred- vsem je povezala vsa tista pod- ročja izobraževanja, ki so jih do njene ustanovitve vodile različne izobraževalne ustanove — celj- ska ljud. univ. šola za delavsko in družbeno upravljanje na Tehar- jih, okrajni in občinsiki komite ZKS, zavod za napredek gospo- darstva OLO, pa prav tako razna združenja in društva — ekono- mistov, knjigovodij, Stenograf o v in strojepiscev ter sociologov. Pripravljalni odbor je z obema ustanoviteljema skušal delavsko imiverzo organizacijsko tako utr- diti, da bi bila ta sposobna za- dovoljevati potrebe po izobraže- vanju tako v celjski občini kakor v okraju. Da bi lahko uspešno ko- ordinirala celotno izobraževanje odraslih, vodila pregled nad tem izobraževanjem pri rednih, sploš- nih in strokovnih šolah, strokov- nih društvih, zbornicah in drugih ustanovah; da bi reševala vsa vprašanja izobraževanja odraslih na področju okraja in istočasno najtesneje sodelovala z delavski- mi univerzami in drugimi izobra- ževalnimi ustanovami na področ- ju okraja — je njena notranja struktura vključevala program- sko analitični loddelek, ki je ugo- tavljal potrebe po izobrazbi na podlagi različnih anket in ana- liz; center za družbeno politično izobraževanje, namenjen pred- vsem članom ZKS, SZDL, ZSJ in LMS, center za družbeno eko- nomsko izobraževanje, ki vodi različne šole in seminarje za čla- ne organov delavskega in druž- benega upravljanja ter ostale člane gospodarskih in družbenih organizacij; center za funkcional- no izobraževanje, namenjen raz- ličnim seminarjem in predava- njem za praktično usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu in ostalih družbenih dejavnostih; center za strokovno izobraževa- nje, iki je vodil različne tečaje in šole za strokovno usposabljanje delavcev, za kvalifikacije, prekva- lifikacije, priprave za vpis na viš- je šole; center za poljudno znan- stveno izobraževanje za vsa pod- ročja poljudne znanosti, tehnične, estetske, zdravstvene in pedago- ške vzgoje; dom za interne se- minarje na Teharjih. V tem smislu je delavska uni- verza že v samem začetku pričela s sistematičnim izobraževanjem na vseh področjih družbenega živ- ljenja. Kljub velikemu delu, ki ga je opravila, bi büo lahko delo še temeljiteje, če se ne bi bile že v prvih mesecih obstoja poj a Vile nekatere resne težave, ki so to delo zavirale. Predvsem je bilo čutiti pomanjkanje planov izobraz- be, stalnih strokovnih delavcev za oddelke in izobraževalne centre, preveč je tudi büo razpravlja- nja o tem, v kolikšni meri naj bi se delavska univerza uveljavila na področju strokovnega izobra- ževanja. 2e skupni uvodni plienum je po- udaril potrebo po kompleksnem izobraževanju delavcev in s tem v zvezi sprejel sklepe o značaju, organizaciji poslovanja in izobra- ževalnih področjih, kjer naj bi se delavska univerza uveljavila. Tako je delavska univerza iprene- hala z instruktivno in organiza- cijsko pomočjo pri ustanavljanju centrov za izobraževanje v go- spodarskih organizacijah; opusti- la je prav tako del strokovnega izobraževanja, ki je zadeval funk- cionalno vsebino izobraževanja de- lavcev na vodilnih delovnih me- stih v gospodarstvu — ker je bilo pač to v skladu z nekaterimi re- publiškimi tolmačenji. Kakor pa se je pokazalo, je bila taka deli- tev preurejena, saj je kasneje tu- di resolucija Zvezne ljudsike skupščine obravnavala delavske univerze kot izobraževalne zavo- de v celotnem sistemu strokov- nega izobraževanja. Zlasti pereče je bilo vprašanje stalnih kadrov, ki ga bo treba v prihodnji sezoni, ko bodo prvi- krat vsaj približno ugotovljene potrebe po izobraževanju na vseh področjih, čim uspešneje rešiti. Ustanovitelja celjske delavske univerze smatrata, da bo do za- četka nove izobraževalne sezone treba rešiti tudi vprašanje plani- ranja izobrazbenih potreb. Akcija je že v teku, poznejše programi- ranje izobrazbene vsebine in nje konkretno izvajanje pa bo v naj- večji meri odvisno od stalnih kadrov in zadostnega števila me- todično usposobljenih strokovnih sodelavcev — predavateljev. VeleDjska deMa iiDirerza Prvo šolsko leto je končano. Letos je bilo kratko, ker je de- lavska univerza bila ustanovljena šele oktobra lanskega leta in je trajalo samo osem mesecev. Na- vzlic temu pa smo zadovoljni z uspehi. Statistika je pokazala, da je skozi razne oblike dela DU šlo v tem kratkem času nad 8000 lju- di. Tako široke dejavnosti v ob- čini na tem polju do sedaj še ni bilo. Delavska univerza je bila pri- siljena, da je delala v prvi vrsti na strokovnem sektorju, ker ni bilo še čvrstih izobraževalnih središč v podjetjih. Tudi potrebe po strokovnem izobraževanju so bile velike. Sedaj, ko smo končali s tečaji za visoko kvalifikacijo pri manjših podjetjih, smo tu tudi sprostili del sil DU, ki jih bomo usmerili letošnjo sezono v prvi vrsti na družbeno-ekonomsko iz- obraževanje. Po majskih volitvah v delavske svete se je pokazalo, da je dve tretjini novih članov delavskih svetov prvič v organih samoupravljanja. Zato bo za vse nove člane organiziranih več se- minarjev za delavsko samoupra- vljanje. Prav tako bodo organizi- rani krajši seminarji o delavskem samoupravljanju v večjih podjet- jih za delovne kolektive. Plani- ramo take seminarje za okoli 800 delavcev. Okvirni načrt pa pred- videva še vrsto seminarjev za predsednike šolskih svetov, za člane stanovanjskih skupnosti in nekatere predsednike hišnih sve- tov, seminar za člane svetov pri občinskem ljudskem odboru, za člane upravnih odborov zdravst- venih domov in za predsednike osnovnih odborov SZDL in pred- sednike krajevnih odborov. To bodo kratki seminarji, ki naj bi pomagali v delu upravnih orga- nov v komuni. Posebno pozornost bo DU tudi letos posvetila politično-ideolo- škemu izobraž'evanju. Politične šole v Velenju in Šoštanju bodo imele reformirani program, ki bo prilagojen lokalnim potrebam in nivoju slušateljev. Šole bodo pod vodstvom profesionalca, ki bo istočasno skrbel za delo po poli- tično-ideološkem sektorju v vsej komuni. Predavanja v mestih in predavanja na vasi bodo prav tako prilagojena smernicam V. kongresa SZDL in specifičnosti • problematike posameznih krajev. Delavska univerza bo pomagala pri organiziranju večerne sred- nje ekonomske šole, za katero je v občini veliko zanimanje. Nada- ljevala bo s tečajem za angleški jezik. Na poljudno-znanstvenem sektorju bo kakor lani organizi- rala »šole za starše« in razna pre- davanja. Z ustanovitvijo mladinske sek- cije pri DU bo tudi mladina imela še več možnosti sistematičnega vzgojnega izvenšolskega dela. Po tej sekciji bo organizirana poli- tična mladinska šola, marksistič- ni krožki in razni problemski se- minarji. Prepričani smo, da bo prihod- nje šolsko leto uspešnejše tudi ? zaradi tega, ker se bo Delavska univerza posluževala novih pri- jemov. Popularizacija predavanj samo z letaki je očitno pomanj- kljiva. Tiskali bomo štirinajst- dnevni program, ki ga bomo do- stavljali v vsako družino. Ta pro- gram bo vseboval predavanja DU in razne druge prireditve na kul- turno-prosvetnem polju, ki jih bo organizirala »Svoboda«. V. V. I S posvetovanja šolskega odbora Na zaključni letni konferenci šolskega lodbora Metalurške i^, dustrijäke in Vajenske šole v Sto. rah so med drugim razpravljal} tudi o praktičnem poulku na obeh šolah. Zlasti zanimivo je, da je bila zmogljivost delavnic večja, kakor pa je bilo število učencev. Tako je bilo v kovinarski učnj delavnici 75 učencev, medtem ko bi jih učilnica lahko sprejela 100. Zmogljivost kovinarske in livar- ske delavnice, predvsem pa to, da je bilo še nekaj prostih mest za električar je, modelne mizarje, valjarje, topilce, prav tako ni pre- segla števila učencev. V kolikor bi se število učencev v delavnicah povečalo, ne bi bile za to vsaj v prvih letnikih potrebne nikakršne investicije. V razpravi je vodja praktičnega pouka govoril tudi o izobraževa- nju na delovnem mestu, s tem v zvezi pa tudi o skrajšanju šolanja oziroma učne dobe. Poudaril je, da nudi učna delavnica z delno proizvodnim praktičnim poukom najprimernejše možnosti tudi za izobraževanje na delovnem mestu. Vprašanje, ki je bolj kočljivo, je, ali je ta pouk dovolj sistematičen. Vsi, ki delamo z učenci pri prak- tičnem pouku, je dejal, se zaveda- mo, da bi bilo pretirano forsira- nje proizvodnosti učencev prav tako škodljivo, kot je bilo svoj- čas pretirano učno programsko delo, kakršno je bilo v prvih le- tih obstoja šole, ko omejene ma- terialne možnosti niso dovoljevale vnašati v učni program tudi za- htevnejših oblik dela. Kasnejši razvoj je to vedno bolj omogočal Vedno manjše subvencije pa so terjale, da se po izdelkih za pro- dajo sega tudi na račun sistema- tičnosti pouka. Postali smo fi- nančo samostojni zavod, v kate- rem se vsi po svojih močeh tru- dimo, da nudimo učencem čim več sistematične vzgoje, toda končno in odločilno besedo ima proizvodnja. Za uspešno delo v prihodnosti bo treba računati s tem, da bodo postale tudi učne delavnice finančno samostojna Brez škode bodo lahko .krile stroš- ke praktičnega pouka; celo opre- ma se bo lahko amortizirala \z lastnih sredstev. Šolska reforma tudi na vasi Ko ob zaključku šolskega leta ocenjujejmo rezultate šolskega in izvenšolskega dela, jih presojamo predvsem v luči reformnih pri- zadevanj. Prosvetni delavci na podežel- skih šolah delajo nemalokrat v nič kaj rožnatih življenjskih po- gojih, vendar se v polni meri za- vedajo svojih nalog, ki jim jih je poverila družba in ki jim jih nalaga novi zakon o šolstvu v smislu reformirane šole. Res še reformna načela v tako kratkem času niso prinesla blestečih uspe- hov, vendar se vse bolj odražajo tako v notranjem kakor tudi v zunanjem življenju šole. V letošnjem šolskem letu smo v laški občini prvič ustanovili tri podružnične šole: Lokavec, La- žiše in Sedraž, odkoder so se učenci višjih razredov presolali na centralne šole Laško in Rim- ske Toplice. S tem — zlasti z od- pravo celodnevnega pouka — so nastale na teh šolah večje mož- nosti za dosego boljših učnih uspehov, za individualno delo z učenci, za poglabljanje učne sno- vi v učnih in interesnih krožkih, skratka, nastali so ugodnejši po- goji za sodobnejši pouk. Nikakor pa ni postalo delo učiteljev na teh šolah lažje. Se z večjo odgo- vornostjo in še z večjimi priza- devanji se lotevajo dela po so- dobnejših metodah in oblikah, saj morajo učence kar najteme- ljiteje pripraviti za poznejše šo- lanje v osemletkah, zakon o šol- stvu pa narekuje naj bi učenci nižjih razredov načelno ne po- navljali razreda. Zato so na teh šolah v polni meri zaživela do- datno učno-vzgojna področja kot so razni krožki, sekcije, indivi- dualno delo z učenci. Znano je, da so podeželski otroci še vedno preobremenjeni s fizičnim delom, tako da ne najdejo časa za učenje, ponavljanje in poglabljanje snovi doma. Mnogi naši podeželski pre- deli so še vedno vse preveč pod vplivom alkoholizma, ki se od- raža temu primerno tudi na otrokih. Delo učiteljstva na takih šolah mora biti zato toliko inten- zivnejše — in polno ljubezni do zaupanih mu otrok. Rezultati takšnega dela se v mnogih naših šolah vidno odražajo. Tako je po- žrtvovalna učiteljica v Lokavcu, ki ima v svojem oddelku kar tri gluhoneme otroke, od katerih je eden še duševno omejen, naučila vse tri po izključno vizualni me- todi branja in pisanja po nareku, enega je naučila celo izgovarjave posameznih zlogov. V Sedražu so v tem letu usta- novil na šoli, pod vodstvom pri- zadevnega upravitelja tamburaški zbor »Mladi rudarji«, ki je izve- del dosedaj že 8 samostojnih na- stopov. V Lažišah — kamor zaradi str- me in slabe ceste ne pride nobeno motorno vozilo in kjer je dostop najbližji preko 70 znamenitih kamnitih stopnic — so priredili učenci ob koncu šolskega leta ze- lo uspelo razstavo izdelkov teh- ničnega in likovnega pouka. Nad- vse zanimiv je bil za obiskovalce velik relief šolskega okoliša z vsa- ko hišico v miniaturi, dalje mi- niaturno pohištvo, prometni ko- tiček in še marsikaj. Učilnice so se zaprle, mladi rod jih je zapustil za dva, tri me- sece, nikakor pa ne vse učitelj- stvo. Sicer z zmanjšanim tem- pom, vendar utripajo naše šole tudi v počitnicah. Treba bo ure- jevati šolski vrt, ki ne pozna po- čitnic, treba bo raznih popravil in skoro bo treba že misliti na učne in delovne načrte v novem šolskem letu. -c- 20. JULIJ 1941 Naprej! V upor! V soparni julijski dan po Kostnih poteh je Celjska četa krenila. In kri junakov, ki čas jim ni bil preran, je v kruti borbi zasužnjeno zemljo pojila . Bili so prvi in z njimi celjsko ime ozarjeno je v svobodi novega dne. Fran Roš Heraklejev tempel Nad celjskim mestnim parkom je od preostankov izkopanin bil pred kratkim rekonstruiran del nekdanjega Heraklejevega templja. Vse razen stebrov je iz rimskih časov. Ta zgodovinska znameni- tost daje našemu mestu pečat njegove preteklosti, še bolj pa bo vabljiva, ko bo urejena okolica in ko bo po izseku drevja viden tudi velik steber z lepo ohranjenim kapiteljem. Zelo razveseljivo je, da tudi pri nas prodira težnja, da zgodovinski spomeniki pre- teklosti, če je le mogoče, ostanejo v svojem prvobitnem okolju. Tako dobiva Celje k bogatim fragmentom srednjeveškega mesta tudi svoj juktičm prizvok... s POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Joksimović M.: Priručnik za polaganje opšteg dela stručnog ispita službenika prosvetnih, naučnih, kulturnih, zdrav- stvenih, socijalnih i drugih samostal- nih ustanova i organizacija. 2. izd. Beograd 1959. S. 19681. Westerman G.: Knaurs Opernführer. München & Zürich 1952. S. 19715. Pečar Z. — v. Zagorac: Egipat. Zemlja, narod, revolucija. Beograd 1958. S. 19958. Vranicki P.: Filozofske studije i kritike. Beograd 1957. S. 19885. Stojković A. В.: Lenjin o formalnoj lo- gici. Beograd 1959. S. 19910. Demografska statistika 1956. Beograd 1959. S. II 1909. Stampar S.: Ekonomisti XVII. i XVIII. stoljeća. Zagreb 1952. S. 19863. Read H.: Geschichte der modernen Ma- lerei. München & Zürich 1959. S. 19696. Jeremić Z.: Recepti ¡ tablice za foto- amatere. Beograd 1959. S. 19945. Pavlović M.: Uvod u nauku o jeziku. Beograd 1959. S. 19677. Ilegi G.: Alpenflora. 15. Aufl. München 1959. S. 19692. Kardelj E.: Problemi socialistične poli- tike na vasi. Ljubljana 1959. S. 19711. Lenin v. L: Razvitak kapitalizma u Ru- siji. Beograd 1958. S. 19876. Lenin v. I.: Materializem in empirio- kriticizem. Ljubljana 1956. S. 19948. Brandly C. A.-E. L. Jungherr: Neva do- stignuća u veterinarskoj nauci. Za- greb 1959. S. 19678/3. Posvetovanje na OSS V ponedeljek je bilo na OSS v Celju posvetovanje zastopnikov podjetij celjskega okraja o plani- ranju izobrazbenih potreb. Posve- tovanje je pripravila celjska de- lavska univerza. Prehrana šolskesfa otroka je de šolskega programa Prehrana solnih otrok je eden izmed najvažnejših faktorjev v prehrani sploh. Za pravilen teles- ni in umski razvoj organizma mo- rajo otroci dnevno dobivati v prehrani raznolike snovi v naj- različnejših oblikah. Te snovi so predvsem beljakovine, -rudninske snovi 'in vitamini. Znanstveno je ugotovljeno, da manjka našim otrokom na splošno prav teh sno- vi. Teh pa je največ v mleku, mlečnih izdelkih, v surovem sad- ju ni zelenjavi. Zato so prav ta živila v prehrani šolskih otrok nepogrešljiva in nenadomestljiva. Na našem področju so v vseh šolah delovale mlečne kuhinje. Z mlekom v prahu iz mednarodne pomoči smo dosegali neprecen- ljive rezultate. Z mlekom in z ne- katerimi dodatki so otroci dobi- vali mnogo hranilnih snovi ob pravem času, to je med svojim delom v glavnem odmoru. Z ukinjevanjem mednarodne pomoči v živilih so i e pogoji za delovanje teh mlečnih kuhinj spremenili. To pa seveda ne sme biti razlog za zastoj v delovanju ali celo razlog za ukinitev mleč- nih kuhinj, ker so le-te vse pre- več važne za zdravo rast m raz- voj naših otrok in mladine. V in- dustrijsko in prehranbeno razvi- tejših državah v svetu spada pre- hrana otrok v šolski program. Zavedati se je treba, da je vse predavatelj evo prizadevanje za doseganje zadovoljivih rezultatov zaman, če je prehrana nezadostna in nepravilna. Vsi krajevni faktorji — to so ljudski odbori in njihovi organi, družbene'^in gospodarske organi- zacije in šolski odbori so zaintere- sirani, da z lastnimi sredstvi za- gotovimo našim otrokom to, kar vemo, da je za njihov razvoj naj- važnejše — zdravo prehrano. Prav posebej in v prvi vrsti pa morajo biti za to zainteresirani starši, ki jim je prvim poverjena skrb za lastne otroke. Šolska prehrana naj nudi šol- skemu otroku vsaj en obrok hra- ne, to je vsaj malico in v njej važna hranila, ki mu jih v dnev- ni prehrani primanjkuje ali jih dobi v premajhnih količinah pa so za njegov razvoj neobhodno potrebna. V tem smislu predstav- lja šolska malica neke vrs'te do- polnilno prehrano. Šolska malica je za otroke tudi vzgoj na in sicer v dvojnem smislu : v družbenem smislu zato, ker vsi otroci ob istem času užijejo enako malico, kar vzbuja med njimi ob- čutek za skupnost in enakost. V prehranjevalnem smislu je vzgojna malica zato, ker se otroci z enotno šolsko malico privajajo k pravilnim navadam v prehrani ter vedno bolj po vrsti sprejemajo vsa jedila v malici, ker so zdrava in za njih potrebna. Tako se na- vajajo na te jedi, razen tega pa se še navajajo lepemu vedenju pri jedi, kar je tudi dosti vredno. Za zaposlene starše je tako pre- hranjevanje velika razbremeni- tev, saj jim ni treba skrbeti, kaj naj bi mu pripravili za malico in ali jo je odnesel v šolo. Omembe vredno je tudi to, da bodo starši v najslabšem primeru plačali sa- mo toliko, kar bo njihov otrok dejansko pojedel, vse ostalo je pripravljena prispevati družba — ljudski odbori iz svojih proraču- nov. V sedamji situaciji bi prihajali v poštev glede na ceno in prehra- njevalno vrednost: mleko, Ikáslo mileiko, jogurt, pinjenec, sadni so- kovi in le za spremembo čaj ali kava. Mleko naj bo torej osnovno ži- vilo pri šolskih malicah, ker je idealen vir za vsa važna hranila. Prav tako je zelo primerno živilo skuta, kombinirana z nekaterimi dodatki namaze. Zelenjavo in sadje nudimo pred- vsem v sveži obliki. Za zimski čas pa je možno pravočasno pri- praviti zadostno količino sadnih sokov, kar na našem terenu ne bo težko, saj smo znani kot izrazit sadni okoliš. Jeseni, ko spravljamo poljske pridelke, ne bo našim kmetoval- cem pretežko odriniti kakšen pri- spevek v naravi za šolako ku- hinjo. Treba je samo hoteti in vse je mogoče doseči. Naši otroci pa so naša bodočnost, želimo imeti zdrav in krepak rod, -ki bo telesno in -umsko zmožen treševati vse naloge, ki ga čakajo v zreli dobi. J. D. celjski tednik — stev. 29 — 20. julij 1960 Rekonstrukcija industrije problem št. 1 v mozirski občini na pokonoresni konferenci szdl v mozir- JU je poročilo predsednika občinskega ljud- skega odbora hinka copa vzbudilo veliko za- nimanja ne samo zaradi uspehov, ki jih je OBCINA napravila v zadnjem OBDOBJU, temveč tudi zaradi nalog, ki jih pri reševanju pestre občinske problematike mora obravnavati po- litična organizacija Kol ocenjujemo igospodarstvo mozirske občine, moramo posta- viti na prvo mesto kmetijstvo in gozdarstvo, šele za tem pa indu- strijo, obrt, trgovino ter gostin- stvo s turizmom. V perspektivi se ђо ta vrstni red bržkone ispreme- jiil v korist gostinstva in turizma. Kmetijstvo mozirske občine je zabeležilo nekatere lepe uspehe, proizvajalci so šli naprej z duhom časa in osvojili sodobne agroteh- nične uikrepe. Kmetijske zadruge 50 se močno mehanizirale, za- družni sveti pa so vodili politiko močne roke pri jačanju osnovnih sredstev. Kmetijski zadrugi na Ljubnem in v Rečici ob Savinji pa sta že organizirali lastna pro- izvodna obrata. Bolečo rano, da to področje nima zadostnega šte- vila strokovnjakov, odločno ce- lijo. Zdaj imajo na vseh kmetij- skih šolah 48 štipendistov. Prvo mesto v kmetijski proizvodnji ima živinoreja. Tu so dosegli lep pri- rastek, pa tudi zadovoljivo kva- liteto. Sivorjava pasma si sicer počasi, zato pa zanesljivo utira pot. Žal, se še vedno niso dovolj uveljavili kot proizvajalci semen- skega krompirja, pa čeprav imajo za to vse pogoje. Na čelu vseh kmetijskih uspehov, zlasti pa kot svetal vzgled napredne kmetij- ske proizvodnje, je kmetijsko go- spodarstvo Savinja v Mozirju. To posestvo je doslej največje uspehe zabeležilo v živinoreji. V gozdarstvu so slej ko prej uresničili načelo ekonomskega in hkrati racionalnega izkoriščanja gozdov. V zadnjem obdobju pa so samo za gradnjo gozdnih cest investirali oikoli 170 milijonov di- narjev. Vsega skupaj pa so zgra- dili 32 km gozdnih cest in tako odprli mnoga, prej težko dostopna .področja. Tovariš Hinko Cop v razgovoru s tov. S tane tom Sotlarjem (kažB' hrbet) j Zahteva po rekonstrukciji za- ' starelih industrijskih obratov je' utemeljena. Gospodarsko življe- nje občine pa je še zlasti ^odvisno od razvoja lesne industrije. Ta ima lepe možnosti za še večji raz- mah, saj je kar 75 % površin te občine pod gozdovi. Gotovo pa je tudi to, da Lesna industrija Na- zarje sama ne bo zmogla celot- nega bremena za kritje stroškov, ki jih zahteva obnova podjetja. Pred podobno nalogo — rekon- strukcijo — stoji tudi Kemična industrija Mozirje. Iztrošenost strojev znaša tu že od 80 do 90 %. Zdaj pa se ukvarjajo z načrti za predelavo bentonitov. Ne glede na vzroke starih in neurejenih razmer je tovarna višnja v Rečici, ki že nekaj časa dela v sklopu konjišega »Konusa«, Vendarle primer, da se dajo vidni proizvodni uspehi doseči tudi brez vlaganja investicijskih sredstev, zato pa z dobro organizacijo dela ter s spodbudnim načinom na- grajevanja. Promet v trgovini se je v lan- skem letu povečal za 7 % v pri- rnerjavi z 1958. letom in je zna- šal 741 milijonov. To je zadovo- ljiv porast, ki pa navzlic vsemu ^aže, da je odliv pwtrosnih fondov iz te občine .še vedno velik, saj odpade na enega prebivalca !ko- maj 48.000 dinarjev prometa v trgovini. Ta odliv ima svoje ko- renine v nezadostno razviti tr- govinski mreži, v premajhni iz- biri in podobno. Stanje se je ne- koliko izboljšalo le v Mozirju, kjer so s specializacijo trgovin dosegli določen napredek. Več pa pričakujejo po dograditvi trgov- skega doma v Nazarjih. Gostinstvo in turizem sta važna člena v gospodarskem dogajanju mozirske občine. Medtem, ko bo treba razširiti mrežo gostinskih obratov, pa so v turizmu že na- pravljeni prvi 'koraki, ki obetajo lepše čase. Tu mislimo na 170 mi- lijonov za dograditev asfaltirane ceste v Logarsko dolino, nadalje izdelavo urbanističnega programa za občinsko obm^očje, elektrifika- cijo Logarske doline, povečanje nočitvenih zmogljivosti, ureditev nekaterih komunalnih naprav in podobno. Obrt zaostaja za splošnim raz- vojem. Zlasti pa je kritično stanje zaradi pomanjkanja uslužnostnih delavnic. Denarja za moderniza- cijo in ustanavljanje novih obrt- nih obratov pa ni. Izredno velik skok naprej so napravili v zdravstvu. To potr- jujejo še zdravstveni domovi v Nazarju, Gornjem gradu in na Ljubnem. Ugodno se je razvila preventivna služba. Še vedno pa pogrešajo zdravnikov, dentistov itd. Šolstvo skriva še nebroj nere- šenih vprašanj, tako glede šolskih poslopij, opreme in kadra. Letos bo dograjena šola v Nazarjih; z gradnjo pa bodo začeli v Konj- skem vrhu. Na vrsti je tudi adap- tacija mozirske šole. Velika pri- zadevnost občine za rešitev teh problemov se kaže še v gradnji stanovanjskih blokov za učitelje v Rečici iter na Ljubnem. In končno, tudi dela pri komu- nalni izgradnji niso zaostajala. V zadnjih letih so izdali kar 347 mi- lijonov za elektrifikacijo, za grad- njo vodovodov, ceste itd. Razve- seljiva je še ugotovitev, da so pri teh delih v veliki meri pomagali državljani sami. In prav zato so bili doseženi tudi nekateri lepi rezultati. M.B. Vrtnarija s toplovodnim ogrevanjem Čeprav je v šoštanjski občini že 80 % nekmečkega prebivalstva in četudi je kmetijstvo lani ustva- rilo komaj 7 % od celotnega druž- benega bruto proizvoda v občini (industrija 85 %), vendarle pred- stavlja kmetijstvo važen člen v gospodarskem življenju. To po- membnost mu nalaga predvsem skrb za preskrbo prebivalstva. Kmetijstvo v Šaleški dolini je že rajonizirano. Letošnje planske naloge uspešno izvršujejo. Poseb- no težišče pa je tu postavljeno na kmetijskih zadrugah in kme- tijskem gospodarstvu Šalek. Ena izmed mnogih konkretnih nalog gospodarstva v letošnjem letu je postavitev hleva za 200 glav go- veje živine. S tem bi tudi zado- stili vsem potrebam po preskrbi prebivalstva z mlekom. Druga naloga pa je v ureditvi vrtnarije s toplovodnim ogreva- njem. Prvi poskus naj bi napra- vili na površini pol hektarja. Za to bi potrebovali investicij v vi- šini 35 do 40 milijonov dinarjev. Pri rešitvi tega problema bodo morali pomagati vsi, ne le občin- ski ljudski odbor, temveč vsi de- lovni kolektivi v občini, pa tudi činitelji izven nje, saj bo ta vrt- narija pozneje zalagala širše pod- ročje. Po prvem načrtu naj bi vrtnarija po končani izgradnji v fazah imela okoli 8 ha površin. Proizvodni proces na takem obratu zahteva zelo malo delovne sile, saj bi za pol hektarja po- trebovali le enega kvalificiranega ter dva nekvalificirana kmetijska delavca. Po prvih računih tudi kaže, da bi prišlo na enega zapo- slenega okoli 8 milijonov dinar- jev prometa na leto, kar pomeni, da bi se sorazmerno visoke inve- sticije bogato poplačale v najkraj- šem času. Zraven tega pa bi vrt- narija s toplovodnim ogrevanjem lahko dajala skozi celo leto na trg proizvode, ki so sicer značilni samo za določeno letno obdobje. In zavriskal ie vlak skozi... (Nekaj utrinkov oh prvem vlaku skozi Obsotelje) Ne, ne bomo dejali po pesniku, da je zavriskal vlak skozi noč. Na dan borca je zavriskal vlak skozi lep, svetal, ves mehak dan, ki je migetal na dolino ob Sotli. Mo- drikasto srebrn je zdrsel po tirih, ki se vijejo v dolgih lokih preko doline, vlak od Kumrovca proti Šmarju pri Jelšah. Na t>seh po- stajah ga je pozdravljalo obso- telsko ljudstvo z obeh bregov Sotle, kot bi počastilo junaka, ki je zmagovito pojezdil skozi špa- lir. LJUDSKI POZDRAV Ljudsko prisrčen je bil sprejem v Zagorskih Selih, kjer je solznih oči v imenu velike množice ljudi pozdravil graditelje ljudski go- vornik Jože Jurak. »Najlepši dan v mojem življenju!« je gromovito vpil. »Dolgo smo čakali, danes pa smo dočakali in to bomo znali ču- vati vsekdar. »Enaindvajset mož- narjev je z dolgim drogom spro- žil zagorski kmetic vlaku v po- zdrav in pihalni oktet kmečkih očancev je s pristno ljudsko god- bo zaigral koračnico. Titov sošo- lec Jurak pa je zanosno govoril: »Preprost človek sem, na teh za- gorskih hribih sem zrastel, med našim ljudstvom, toda spremljam dogodke in vidim, kaj se pri nas dela. Naj govore drugod, kar ho- čejo, naše delo je pošteno in pra- vilno. Vi, vojaki in oficirji, vi delavci, ste vložili vse, kar ste mogli, da smo doživeli današnji dan, ki je za Obsotelje zgodovin- ski. Mi, Hrvati in Slovenci ob So- tli, smo eno in nova proga nas bo še tesneje povezala med seboj in s svetom. Za vse vam hvala, hva- la vam, vojaki, hvala vsem, ki ste pripomogli, da po naši dolini teče proga.« SEN SE JE URESNIČIL ... Ze pred petdesetimi leti so ne- koliko razmišljali o železnici po močvirni obsotelski dolini. Od- inaknjena pokrajina je ostala na- vkljub vsemu še dolgo zasanjana sredi vrbja in jelševja ob muhavi Sotli, ki je nenehno poplavljala najlepše površine. Povojna leta so jo zdramila. Elektrika je za- svetila skoraj v vseh domovih in traktorji so zabrneli po njivah in travnikih. Ob tem so se tudi lju- dje začeli spreminjati. Nekoč so prisluškovali ptičjemu žvrgolenju in kosovemu žvižganju v grmi- čevju, otroci so z odprtimi usti poslušali mračne zgodbe babic in dedov ter trepetali, da jih ne bi oplazil kakšen urok, volkodlak ali povodni mož iz tolmuna pod jezom. Danes pa raje poslušajo radio, (ki skoraj že v vsaki drugi hiši poskočno igra. Ni več časa za bajanje. Nekako pred 12 leti sem obiskoval nižjo gimnazijo v Rogaški Slatini, ko nam je pro- fesorica za slovenski jezik dala spisovno nalogo: »Kako si pred- stavljam svoj kraj čez deset let?* Takrat sem se z otroškim zaupa- njem, s košato domišljijo zami- slil in zapisal: »Vračam se po dolgem času. Komaj spoznam svoj dom, drobno belo hišico, ki se skriva za smrekami. Vlak puha ob ravni Sotli med valovitim žit- nim poljem. Kako je vse drîiga- če, vse lepše? »No, in skoraj se ne bi bil zmotil. Prvič sem se z vla- kom peljal skozi domačo vas in srečen sem. Tudi reko Sotlo so že precej ukrotili. Obsotelska vodna skupnost dela in globoki jarki po Imenskem polju že od- vajajo odvisno vodo v glavno strugo. Zdaj bodo podrli še zad- nje jezove in zravnali najbolj usločena kolena. Železni tiri so si utrli ravno pot, pa ne sami, to so storile pridne roke in močni stroji. Dve leti je bila obsotelska dolina veliko gradbišče in šola hkrati. REZALI SI BOMO LEPSI KRUH Obsotelje odločno vstaja iz za- ostalosti. V Klanjcu grade veliko predilnico. V Kumrovcu pričnejo graditi veliko tovarno televizij- skih sprejemnikov. Močvirju bodo vsak čas iztrgali na stotine hekt- arov plodne zemlje. Izdelani so že načrti za obnovo virštajnskih vi- nogradov. Čas naglo hiti in čudno ni, če stari Jurček, ki je deset- letja ravnal obsotelsko cesto, sko- raj preplašeno vzklika: »Jej, ko hi se zdaj vrnili stari ljudje, bi domačega kraja več ne spoznali. Veste, jaz še pomnim, ko je prvi avto peljal skozi vas; zdaj pa je takšen promet, da se komaj iz- ogibamo, pa še vlak je tu. O že- leznici se mi še sanjalo ni takrat! O, rad bi videl, kako bo še čez sto let? Danes gre vse tako hitro, divje naprej!« Res je, naglo poj- de, mudi se nam, saj si vsi želi- mo, da hi bilo čimprej še lepše in boljše za vse. Rezali si bomo lepši in boljši kos kruha. Obsotelje je lepa dolina. Naglo se preraja in zato je še polna nasprotij. Sotelski Nova železniška postaja v Imenem POGREŠAJO CENTER ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Razprava na pokongresni konferenci SZDL v Šmarju pri Jelšah je bila zelo živah- na, v njej je sodeloval tudi tov. Pečnik, ki je opozoril na dva problema, ki zaslužita največjo pozornost. Ko je govoril o kmetijski pospeševalni službi v našem okraju, je dejal, da kmečki proizvajalci, zadruge in po- sestva močno pogrešajo nek okrajni center za pospeše- valno delo. Tu je seveda iz- vzeto hmeljarstvo, ki ima v Inštitutu svojega zvestega pobornika za napredno pro- izvodnjo. Zastopniki vseh ostalih kmetijskih panog pa se pravzaprav nimajo kam obrniti po nasvet. Zato je predlagal, da naj bi ustano- vili tak pospeševalni center, ki bi se naj med drugim tudi ukvarjal s perspektivnimi programi, ki naj bi izdeloval načrte za dolgoročna in se- veda tudi za tekoča dela in podobno. Ce bomo uvedli na- črtnost dela, je zaključil tov. Pečnik to misel, potem se ne bo dogajalo, da bodo kmetij- ski objekti ostali nedogra- jeni. _ Rad bi opozoril še na en problem, je nadaljeval tov. Pečnik. V mislih imam druž- beno odgovornost. Zal, pri nas tu in tam napravimo kaj narobe. Že to ni prav, da take napake ugotavljamo prepozno, takrat, ko so že napravljene. Vendar za vse to nikoli in nikogar ne kliče- mo na odgovornost. V naši občini imamo nekaj hektar- jev določenih kultur, ki ne spadajo na tiste površine. To samo ugotavljamo, ukre- pamo pa ne ... -mb Čitajte celjski tednik Delovno obleko operem mimogrede Nedvomno je najtežje gospo- dinjsko opravilo še vedno pranje. Zlasti tarnajo naše žene pri pra- nju zelo umazanih in zamaščenih delovnih oblek, ki so, ko se pre- pojijo z vodo, povrhu vsega še težke in okorne, kar težo pranja še poveča. Tovarišice, zaposlene v servis- ni pralnici v Storah, kamor pri- nese v pranje mnogo zelo umaza- nih delovnih oblek (da se razu-' memo: plave mondure imenova- ne), so preizkusile novo pralno sredstvo, namenjeno predvsem pranju tega perila, TRITEKS ime- novano, ki se je pokazalo odlič- no in ga priporočajo tudi našim gospodinjam! Kakšen postopek zahteva? Na predvečer pranja naredimo 2 do 3 % mlačno raztopino, (za eno delovno obleko vode kolikor rabimo za namočiti in pest TRI- TEKSA), v katero preko noči na- močimo delovno obleko. Drugo jutro opazimo, da je raztopina izlužila maščobo, ki plava po vo- di. Z malo mencanja odstranimo še preostale trdovratnejše made- že; pri tem ne rabimo nobene kr- tače, po kateri gospodinja ravno pri pranju teh oblek tako rada seže. Dalje peremo kakor vsako drugo pisano perilo. Iz prakse lahko povemo še to, da se TRITEKS obnese odlično tudi kot nahiakalno sredstvo za mastne in umazane kuhinjske kr- pe, kakršne prihajajo v naše pral- nice predvsem iz kuhinj obratov družbene prehrane, pa tudi klav- nic, trgovin itd. Tudi z ALKALIJO, ravno tako Zlatorogovim izdelkom — nama- kalnim sredstvom za belo perilo, naše gospodinje še niso seznanje- ne. V ALKALIJI se dodobra ne odmoči le umazanija, temveč z njo precej skrajšamo čas pranja. Zvrhano žlico praška raztopi- mo v mlačni vodi, v katero na- močimo perilo. Že po dveh urah namakanja še tako umazanega perila (kar traja sicer 10 ur), mi- mogrede odstranimo vso umaza- nijo. Perilo nato splaknemo. Na- daljnji postopek je isti kot pri običajnem pranju: izkuhavanje perila v detergentu in končno Pripominjamo še, da alkali j a ni nikakšno belilo, ki bi morda uni- čevalo tkanino, temveč le nama- kalno, vodo omehčujoče sredstvo. Doslej celjskim gospodinjam ALKALIJA in TRITEKS nista bila dosegljiva, s posredovanjem Zavoda za pospeševanje gospo- dinjstva, pa jih je nabavila tr- govina s tovrstnimi potrebščina- mi »Jadran«, kjer jih lahko dobi- te poljubno količino in sicer TRI- TEKS za ceno ca. 210 din in AL- KALIJO za ca. 145 din za kilo- gram. Sonce, zrak in voda Tri besede, ki so nam ostale v spominu še izza šolsikih let. Naj- boljši zdravniki za mnoge bolezni tudi še v času antibiotikov! Vse- kakor pa je njihov učinek po- membnejši v preventivnem zdrav- ljenju kakor pozneje, ko so že vidni bolezenski znaki. V dneh, ko je temperatura zraka blizu 30 stopinj Celzija in tekočih vodah okoli 20 stopinj, je pač najprimer- neje spregovoriti o tovrstnem preventivnem zdravljenju, ali re- cimo kar o utrjevanju. Ce je kateri čas primeren, da se človek utrdi, potem je to po- letje, čeprav ni takšno, kakršno smo si želeli. Seveda pa je s pri- vajanje na sonce in vodo treba začeti zmerno. V dneh počitnic in dopustov naj se posebej otroci čimveč gibljejo na svežem zraku, po možnosti le malo oblečeni. Kar prepogosto še vidimo otroke na kopališčih oblečene. Otroka pri- vajajte na sončne žarke polago- ma, sprva le po nekaj minut na dan, vendar naj se tedaj sonca navžije vse telo. Sprva pa naj se otrok giblje predvsem na zraku, kjer se bo prav tako utrdil, izo- giba pa naj se močnim opoldan- skim sončnim žarkom. Pozneje, ko zagori, pa je lahko precej na soncu, zlasti, če opažamo, da mu to prija, da mirno spi in ima do- ber tek. Otrok ne silimo v mrzlo vodo. S tem samo povečamo njihov od- por in strah pred neznano globi- no. Raje pojdimo v vodo sami, smejmo se, brizgajmo in ga va- bimo v vodo. Slej ko prej se bo prepričal, da v vodi ni ničesar hudega in si bo želel vanjo tudi sam. Pozneje pa se otroci veči- noma zelo radi kopljejo. Ce otroke poleti navadimo na kopanje v mrzli vodi, na gibanje na svežem zraku, potem je nasto- pajoča jesen zelo primerna, da z utrjevanjem nadaljujemo. Prvih hladnih dni jeseni se še ni treba prestrašiti, saj se lahko še nekaj časa zanašamo na zaloge, ki smo jih poleti z utrjevanjem pridobili. Zato ostanimo jeseni še nekaj hladnih dni laže oblečeni in ne izvlecimo že pri prvem hladnem vetru zimskih plaščev. Preko zi- me, ko bomo izpostavljeni gripam in prehladom bo naše utrjeno telo laže in bolj uspešno premagalo klice kakor vsa zdravila. Že tri leta trajajoča modna шића! Kmalu po tem, ko je na mla- dinska plesišča Evrope prodrl rock and roll, so začele izdelovati tovarne s čevlji takoimenovane rock and гоД copatke. To so res copatke, skoraj brez peta, vča- sih brez podplata, izdelane le iz enega kosa tankega usnja. So se- veda zelo mehke, kroj je špičast in nogi zelo prilagodljiv. V rob obuvala zgoraj na nogi je vpelja- na elastika, iki copatek tako še bolj prilagodi. Za to obuvalo so se že pred leti navdušile žene po vsej Evropi, obdržala pa se je ta -modna muha celo do danes, ko je rock and roll že malone pozab- ljen. Nasprotno, Italijanke so jim čedalje bolj naklonjene. Letos so jih že prikrojile modnim linijam in jih opremili s pentljami, ki so nujnost na modnih čevljih po- mladi in poletja 1960. Nosijo jih malone v vseh barvah, zlasti pa seveda v zlati. Zlata bar\'a nati- kačev in rock and roll copatk je letošnja modna muha Italije in tam je »pod noge vse zlato«. Navzlic temu, da je takšna obu- tev v svetu že dalj časa zelo mo- derna in da je tudi zelo praktič- na ter priljubljena, pa pri nas rook and roll copatk skoraj ne srečamo. Le kratek čas so nekaj podobnega prodajali v prodajal- nah Peko. Pred dnevi jih je dal pa v prodajo zagrebški SimeckL Ti copatki se po izgledu ne mo- rejo meriti z italijanskimi, ven- dar izgleda, da so vsaj udobni. Po tolikem času jih bo torej v Slo- veniji mogoče kuipiti. Vendar za- kaj smo čakali, da jih je začel iz- delovati Šimeoki, zakaj smo sploh čakali tri leta in zakaj vsaj zdaj ne pristopi k izdelovanju lepih in udobnih copatk kakšna sloven- ska tovarna obutve? Prepričana sem, da bi s tem ženam zelo ustregla. Dekle na sliki je prav primemo oblečeno za letovišče in za na ko- panje. Obuta je v zlate rock and roU copaUce. © CBLJSKI TEDNIK — STEV. 29 — 20. julij 1960 ZA MALE BRALCE France Bevk: ČUDNA POT .BRZOJAVKE« PARTIZANOM (Odlomek iz zgodbe »Martinček — sin brigade«) Fašisti so Martinčkovo babico zaprli v klet starega gradu. Graj- ski vratar, stari Matevž, ki se je »ponizno» slinil okoli fašistov, je marsikaj slišal. Tako je zvedel, da bodo čez tri dni odgnali vse ujetnike iz gradu v Ljubljano in od tam naprej v Italijo. To je po- vedal babici. Babica ni dolgo premišljevala. Fašisti so ji zavoljo otrok dovo- lili, da je bila z otroki na dvo- rišču. Stari Matevž ji je skrivaj vrgel pred noge košček tintnega svinčnika. Nihče se ni zmenil za staro žensko in za otroke. Za pri- zidkom je babica dvignila Tonč- ku srajčko, mu oslinila golo ko- žo in mu pod hrbtom napisala: »V petek bodo peljali jetnike v Italijo. Rešite jih.« Tonček je bil korajžen in pre- brisan fantek. Babica ga je po- učila, kako in kaj in Tonček je storil, Џаг mu je naročila. Pri vrtni ograji se je zmuznil na ce- sto, stekel do železniške proge in poiskal železničarja. Na postaji je bilo mnogo fašistov, toda otrok je otrok. Se mar jim ni bil. Zva- bil je železničarja v prazen va- gon, dvignil srajčko in dejal:« »Preberite, stric!« Tonček se je po isti poti spla- zil na grajsko dvorišče, ta nena- vadna brzojavka pa je pričela' naglo iskati brigado. Železničar] jo je oddal svoji ženi. Ta pa je brzojavko napisala na listek ci-i garetnega papirja, izpihnila jajce, vtaknila listek -v prazno jajce in že je odnesla njena hčerka koša- rico jajčk v sosednjo vas. Partizanske brzojavke so imele: včasih res čudna pota. Le oglejmo si, kako je ta skriv- nostna partizanska brzojavka po- tovala. Ob cesti je na kupu gramoza počival cestar Luka. Punčka je sedla k njemu, kajti po cesti je pribrenčal motor s prikolico in na njem so sedeli trije fašisti. Pri kupu gramoza so se ustavili, kajti vsakdo, ki so ga srečali, jim je bil sumljiv. Toda punčka jih je prehitela. »Sveža jajčka, gospodje!« je ponudila. Fašisti so posrkali sveža jajčka ko dihurji in od navdušenja po- vabili punčko, da jo peljejo v vas. Toda votlo jajce je že bilo v ce- star jevem žepu. Ko so fašisti od- hrenčali, je cestar jajce stri, na- šel listek in ga vtaknil v izdol- ben ročaj lopate. Z lopato na ra- mi jo je mahnil proti svoji hišici. Nekje daleč so pokale puške. Ce- star Luka si je zažvižgal veselo pesmico. Kje je zdajle brigada? Tega nihče v dolini ni vedel. To- da treba jo je najti. Brzojavka mora še danes priti v brigado! Cestar Luka je imel v praznem svinjaku zaprtega psička s ko- šatim repom. Ta kužek ni bil nje- gov. Njegov pravi gospodar je bil v vasi. Pritrdil mu je listek med dlake na košatem repu in ga spu- stil. Kužek jo je ko blisk ucvrl čez drn in strn k svojemu gospo- darju. Njegov gospodar je bil star železniški upokojenec, ki si je postavil hišico daleč venkaj iz vasi. Na starost se je strašansko zaljubil v golobe in redil vse mo- goče vrste. Kuža je pridirjal na dvorišče in se je s hrupnim pas- jim veseljem poganjal proti go- spodarju. »Priden, priden kuža!« je dejal gospodar in je že imel v rokah »brzojavko«. Pred nedavnim mu je prinesel njegov prijatelj pet lepih sivih golobov. Imel je za- prte v veliki kletki. Starec je vtaknil listek v peresni tulec, ga pritrdil enemu izmed petih go- lobov med perut in ga spustil skozi strešno lino. Golob je zle- tel na streho, se nekaj časa ozi- ral, nato pa se dvignil v zrak in že je staremu izginil izpred oči. Železničar se je zvito nasmejal in ko je v daljavi zagledal fašiste, jim je požugal s pestjo. Kot burja je privihral sivi golob upokojen- čevega prijatelja v domači go- lobnjak na podstrešju. »Oho, spet bo nekaj!« je zamrmral gospodar, se povzpel na podstrešje, prijel sivega goloba, mu snel brzojavko in zaklical ženi na dvorišču: »Izobesi tri srajce na vrtu!« In že so visele na sušilni vrvi tri srajce. Tudi te tri srajce so spadale k skrivnostni 'partizanski »brzojavki«. Seveda, v vasi so bili fašisti. A fašistom ni bila name- njena partizanska brzojavka, tn ne. Toda v razvalinah starega gradu, je čepel brigadni obvešče- valec. Brž, ko jih je zagledal, je zapustil svoje opazovališče, se previdno splazil skozi nizko gosto smrečje, pod hribom segel v luk- njo debele bukve — in že je bila brzojavka v njegovih rokah. Cez pol ure so kurirji že hiteli od ba- taljona do bataljona. Komisar pa je dejal: »To ho lepa reč! Prese- netili jih bomo tam, kjer se po^ čutijo najbolj varne.« In res so jih— akci:a je uspela. Malček in žoga Svarilo pred taborjenjem Spominjam se, kako je bilo . . . »Kam pa zdaj?« »Ali bomo še daleč hodili?« smo vpraševali, ko smo bili že skoraj pri cilju. Potem smo tri tedne taborili in doživeli dosti lepega, pa tudi bridkega. Tujci smo postali prijetelji. Najbolj sem se razumela z Neno iz Ljubljane. Skupaj sva spali, jedli, hodili . . . Med vrstniki sta bila tudi dva fanta. Mirko — nagajiv jn poreden, Dušan pa miren in ubogljiv — pa kljub temu do- bra prijatelja. Mirko je najraje plezal po skalah in drevju, Dušan pa je vneto hodil za njim. (Menda je bil četrtek. Po kosilu sem pisala pismo, kar sem zaslišala Dušanov glas: »Mirko, raje ne!-Stopila sem k nji- ma in ju vprašala, kaj imata. Pa mi je Mirko takoj odgovoril: »Kaj ti mar!« Prijel je Dušana za roko in izginila sta med šotori. Takoj sem poklicala Neno in stekli vsa za njima. Kmalu sva ju opazili, ka- ko se spuščata po nevarnem bregu pol- nem skal. Teda sva tudi zaslišali Du- šanov glas, ki je Mirka rotil, da bi se vrnila. Mirko pa ga ni ubogal. »Ti emera, kar zgini! Saj še v tabor ne prideš!« Zažvižgal si je, zapel, v ti- stem trenutku pa mu je spodrsnilo in padel je po strmini. Cez dobro uro je bil že v bolnišnici, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. Nikoli več nismo hodili po tistem bregu. Ivanka Gubenšek, Lesično 12 Vsem bralcem nase rubrike Dragi otroci! ' ' Res je, da že dolgo nismo nič pisali za vas. Pa nikar ne mislite, da smo pozabili in vrgli Vaša ljubka pisemca v koš. Nikakor ne! Da bi to »grdo« napako danes popravili, smo rubriko raztegnili skoraj na vso stran. Vendar se moramo z Vami pomeniti nekaj resnih stvari. Najprej — zdaj so po- čitnice in Vaše najbolj važno opravilo je kopanje. Nekaj Vas je tudi odpotovalo na morje in zato se mapa, ki imamo v njej spravljena Vaša pisma zelo krči. Menimo, da ne bi bilo prav, če bi prav zdaj, ko so počitnice in ko imate največ pro- stega časa, prenehali z našo rubriko. Pišite nam tedaj o svojih doživljajih, veseli jih bomo! Da pa ne bo vse tako malo mikavno, razpišemo tri nagrade za pravilne odgovore na naslednji dve uganki: 1. Noge v blatu, glava v zlatu. 2. Poglej ga klepača: na vrhu oreha kozolce prevrača. Mislim, da ta-le dva oreha za vaše bistre glavice ne bosta pretrda. K rešitvam priložite prispevke in upamo, da bomo poleg starih znancev (Milenko Strašek iz Pilštanja, Anico Ocvirk iz Teharij, Metka Praprotnik z Vranskega, ,Milan Jeršič iz Teharij, Irena Sumeč iz Bukovžlaka, Marica Pevec iz Bukovžlaka, Marjan Aubreht iz Velike Pirešice in vsi drugi), našli tudi novih sodelavcev. Nagrade pa so takšne: tisoč dinarjev in dve po pet sto dinarjev. Veliko sreče in lep pozdrav! Uredništvo PREDSTAVE MLADIH PRIJATELJEV Kar dvoje podobnih dopisov smo dobili zadnje dni. Ker bi menda pisca obeh zelo želela, da bi ju objavili, bomo to tudi sto- rili. Najprej pisemce pionirskega hišnega sveta iz Zidanškove .uli- ce štev. 11 in 13. PIONIRSKI HIŠNI SVET V Celju so pred leti ustanovili več pionirskih hišnih svetov, ki pa so kasneje povsem prenehali delati. Prav tako je bilo tudi s hišnim sveton) v Zidanškovi ulici štev. U in IL. Letos pa je precej drugače. Pionirji v Zidanškovi ulici smo izvolili novo vodstvo — predsed- nica je Simonie Dunja — in kma- lu je bila prva »kulturna prire- ditev« na dvorišču. Peli smo, ple- sali in igrali, slavnosti pa so se udeležili tudi vsi starši. Pionir- ski hišni svet bi rad imel svoj prostor, kjer bi se lahko zbirali, vendar bomo morali menda še nekaj časa počakati. Naša prire- ditev je uspela in upamo, da ne bo zadnja. Pionirski hišni svet, Celje, Zidanškova 11, 13 STARA URA Ne vem točno, koliko je že sta- ra. Ded mi je nekoč rekel, da je pri hiši približno že dvajset let. To je velika stenska ura, kakršne so bile pred leti v navadi. Ima velike kazalce, ki se kar vidno pomikajo naprej, ponoči pa me večkrat zbudi iz sladkega sna njeno glasno zvonenje. Rad bi vam opisal nek dogo- dek, v katerem je bila ta ura glavni junak. Meni je zgodbico povedal ded, vam jo bom pa jaz. Bilo je takrat, ko so Nemci vdrli v našo domovino. Takrat je bila ura še zelo lepa. Ded je vne- te sodeloval s partizani in je ne- kega dne vtaknil v uro pismo, ker je menil, da ga tam ne bo nihče iskal. Ves dan je delal brez skr- bi, ko pa se je vrnil domov, so kmalu za njim prišli Nemci, raz- metali vso hišo in iskali parti- zane, ali vsaj njihovo sled. Nič niso našli. Takrat pa je eden iz- med Nemcev zgrabil uro in jo treščil ob tla. — Ostala je cela, in pismo v njej nedotaknjeno. Rešila je dedu življenje in morda ne samo njemu, temveč tudi mno- gim, ki so se takrat borili za bolj- še življenje. , Zdaj se je morala stara, izku- šena ura umakniti novim, moder- nejšim. Morda je take prav, toda nanjo nas veže še vedno težak spomin. Starki Silvo, Store 122. Zajčja družina Med nežnim leščevjem in med grmičevjem si zajčja družina zgradila je djm. Je mamica zajka po gozdu skakljala, za svoje je zajčke tam hrane iskala. Lisica pa zvita je to izrabila, v tem času je zlobno vse zajčke pobila. Amalija Učakar, učenka 6. b. razreda, Dobrna OH, TE NESREČNE ZNAMKE! Toplo je bilo tistega dne. Se- dela sem za mizo pod lipo in se skušala učiti. Vse je bilo lepo v redu, le sestrica mi je tu in tam zmaknila kakšen zvezek. Ko pa sem tisti dan sedla h kosilu, mi je bratec začel pripovedovati, da je dobil nekakšne prospekte in da bo tudi on začel zbirati. Takoj sem spoznala, kaj se je zgodilo. Sem namreč vnet zbiralec takš- nih reči, pa tudi znamke so moja otrast. Pred tednom sem pisala v neko tovarno, naj mi pošljejo kaj ; prospektov, ker pa me je bilo ' sram povedati svoje ime, sem na-! pisala bratovega. Zdaj pa se mi je to hudo maščevalo. Brat je do-, bil pošiljko in ne jaz. Bolj, ko sem mu zatrjevala, da sem s; njegovo ime samo -»sposodila«, manj je zaleglo. Razkazoval j"e lepe slike sosedovim otrokom ... Cez nekaj dni sem spet pisala v tovarno — to pot sem podpisala sebe in dobila povrhu še dve le- pi barvni razglednici. Nalepila sem ju v svoj album, pa tudi pro- spekti so našli mesto. Moj album se zdaj pridno polni, pa tudi z bratcem si nisva več v laseh. Ce- lo on mi podari katero ... Majda Maček, Lesično 12. VOJAKOVO PISMO Pišem vam kot vojak. Čeprav sem daleč iz Celja, sem zvest bra- lec »Celjskega tednika«. Imam ga namreč naročenega in vsak teden komaj čakam, da ga dobim. Pa ne samo jaz, tudi moji prijatelji težko čakajo nanj. Čeprav niso Celjani, jih vseeno zanima in pra- vijo, da je v njem zelo zanimivo čtivo. Posebno športna in zadnja stran jih privlači. Na koncu pa bi imel do vas še prošnjo. Doma sem iz Vojnika, kjer 22. julija praznujejo svoj krajevni praznik. Ker sem daleč od njih in letos ne bom prazno- val skupaj z domačini, bi jim rad poslal tale pozdrav: »Vsem družbenim organiza- cijam in vsem prebivalcem Voj- nika čestita za njihov praznik in Dan vstaje vojak Zdravko Stropnik. Pridružuje pa se tudi vojak Alojz Kojnik iz Trnovelj.K Vesela ženitev, žalosten konec Počitnice sem po navadi preživela v Veliki Nedelji. Vsak dan smo napravili kakšno neumnost, vendar je bila naj- večja menda ta-le, ki vam jo želim po- vedati. Nekega vročega dne smo pripeljali vozičke in sklenili, da se bomo igrali »poroko«. Na prvi voziček je sedla ne- vesta — seveda smo vse okrasili s cvet-, jem — poleg nje pa ženin. Nevesta je, imela pajčolan — brisačo, in ženin je i bil nanjo silno ponosen. Na ostalih vo- '. zovih so sedeli gostje. Tudi godbo smo imeli. Ustno harmoniko, trobento iz pa- pirja, piščali, glavnike in podobne »od- lične« instrumente. Rečem vam, to je bil tak jazz, da so vsi ljudje pritekli nn cesto. Po dolgi »vožnji« smo se usta- vili pod nekim drevesom, kjer smo ne- vesto in ženina poročili. Nevesti in nje- ni mami smo natrli oči s čebulo, da so pritekle solze kot pri pravi poroki. Nato smo spet zlezli v vozičke in — hop čez drn in strn. Pa sta »konjička« nenado- ma zavila preveč v levo in preden smo se zavedali, smo že ležali v jarku. Malo smo se potokli, toda dovolj, da smo za nekaj časa s podobnimi neumnostmi prenehali. Zalika Fegeš. Celje, Zagrad 92 Luna in sonce Luna in sonce sta se prepirala, kdo je bo!j potreben ljudem. Luna se je pobahala soncu: »Jaz razsvetljujem noč, ti pa vstaneš ta- krat, ko je že dan.« »Kdo pa dela dan in kdo daje tebi svetlobo?« je odgovorilo sonce. Ko je luna slišala sonce, je po- besnela od sramu in jo ucvrla da- leč proč od sonca. Marko Erklavec, 2. razred II. os. šole, Celje Sladoled, prvi april in „batine" Ko sem bil še majhen in sem hodil v prvi razred osnovne šole v Mozirju, smo stanovali v bli- žini slaščičarja Danila. Zelo rad - sem zahajal k njemu, mu poma- gal po vseh svojih močeh, rad pa sem tudi krenil k štedilniku, kjer so se pekle lepe, sladke torte in razno pecivo. Ce se je kje kaj preveč zažgalo, sem smel košček pojesti. Danilo me je. večkrat poslal v trgovino po kakšno malenkost. Tako me je neko jutro prosil, naj mu prinesem za dva dinarja ba- tine. Vesel, da lahko spet kaj sto- rim zanj, sem skočil v trgovino, prosil prodajalko za batino, ta pa me je le presenečeno pogledala. Vprašala je poslovodjo, če imajo morda na zalogi nekakšno bati- no. Ta pa se je takoj spomnil in mi zaklical: »Fantič, kar k meni pridi! Dal ti bom batine zastonj, za tista dva dinarja pa si kupi bonbonov — za prvi april.« Vsi so se prav cd srca zasme- jali, pa tudi jaz nisem bil nič hud. Saj sem dobil poln zavojček bonbonov. Vočko Egon, Kasaze 82. Celjski trg Krompir 55—40 (50—iO). čebula 60—80 (70—80), česen 100—110 (100—150). visok stročji fižol 150—150 (SO), nizek stročji fižol 60 (60-100). solata - (60-80). špi- nača — (150). ohrovt 25 (40). peteršilj 80 (80). koleraba 50 (50—60). pesa 50 (50 —60), korenjček 50—60 (50), belo glav- nato zelje 18 (25—50). grah — (100). ra- barbara — (80—90). sveže gobe — (lOO— 400). paradižnik 70 (—). paprika 150 (—). jabolka 70 (60—70). hruške 90 (80—110), češnje — (110—120). borovnice — (120— 150), marelice — (150—160). maline — (150-200), breskve 80—140 (120-140). ja- gode — (400), kumare 80 (80—100), cve- tača 25—50 (40—70), redkev — (40). radič - (100), jajca 22 (20-21), Menda je res nova tržnica pripomogla k temu. da je trg zadnje čase tako do- bro založen. Preteki; teden smo lahko dobili skoraj vse. kar smo želeli, le mle- ka in mlečnih izdelkov je bilo Se vedno premalo. Gibanje prebivalstva v času od 9. do 16. julija 1950 je bilo rojenih 55 dečkov in 55 deklic. Poročili so se: Sober Jožef, TT mehanik iz Pristave in Kragolnik Elizabeta, telefonistka iz Košnice 29. Kenda Pavel, zidar in Re- bernišek Marija, likalka, oba iz Celja. Blatnik Drago, elektromonter iz Ljub- ljane in Kovač Marija, študent fiziotera- pije iz Celja. Stepišnik Franc, uslužbe- nec iz Dobrove in Sket Vida, uslužbenka iz Celja. Zore Rudolf, delavec in sinko Genovefa, bolniška strežnica, oba iz Celja. Kojek Franc, šofer in Rezar Ma- rija, delavka, oba iz Celja. Umrli so: ] Marovt Zdenka, otrok iz Savine, staraj( 8 mesecev. Petrič Irena, otrok iz Л ele-l nja, stara 1 dan. Valek Ivan. poljski de-ì lavec iz Vrbja, star 18 let, Kiincl Jožef, upokojenec iz Zg. Poljčan, star 64 let. Kužnik Marija, gospodinja iz Prapretna, stara 47 let. Majcen Frančiška, gospo- dinja iz Konipol, stara 64 let. Pernat Neža, gospodinja iz Zabjeka, stara 65 let. Šolar Janez, otrok iz Ljubnega ol> Savinji, star 2 leti in 6 mesecev. Kladnik Gabrijel, otrok iz Breznega, star 5 me- sece. Korošec Anton, upokojenec ii Celja, Zagrad, star 68 let. Zolnir Martin,^ preužitkar iz Lopate, star 87 let. ¡ ЈШка шпгес EKSPLOZIJA NABOJA V Rakitovcu pri Slivnici se je z nabo- jem hudo ponesrečil Mihael Gobec. Iz neznanega vzroka je naboj položil v usta in ko je eksplodiral, mu je hudo poškodoval glavo. NESREČE PRI DELU Hlod je padel na nogo delavcu Rudol- fu Mlakarju, ki je zaposlen v lesnem skladišču »SavinjaiT in mu jo poškodo- val. — Tudi delavcu Jožetu Crnicu je pri podjetju »Remont« padel na nogo kos lesa. MOTORIST JE POVOZIL Viktorja Gostiša in mu zlomil nogo. NESREČNI PADCI Pri nakladanju je z vagona padel de- lavec Albert Klos, ki je zaposlen pri podjetju »Surovina«. Poškodoval si je glavo. — Ivan Kamenšek iz Gaberce pri Šmarju je padel s kolesom in si pretre- sel možgane. — Z motorjem je padel Marjan Maliz iz Trnave pri Gomiiskem in si prav tako pretresel možgane. — Pri padcu s kolesom si je poškodoval glavo Anton Koštomaj iz Lemberga pri Strmcu. — Petletni Franc Kranjc in njegov štiriletni brat Martin iz Brezove pri Vojniku sta se vozila iia enem ko- lesu. Padla sta v obcestni jarek in si zlomila vsak eno nogo. ■ Ključavničarstvo in kleparstvo Žalec vrši solidno vsa splošno klju- čavničarska in kleparska dela. Cenjenim strankam se priporočamo. Sprejmemo več ključavničarjev in kleparjev. CELJSKI TEDNIK — ŠTEV. 29 — 20. julija 1960 Telesna vzgoja in šport Pogovor o celjskih plavalcih Idi se, da nisem bil edini, ki em predsedniku plavalnega klu- í¡i »Neptun« Radu Ložarju po- stavil vprašanje, zakaj se je se- 7опа plavalnih prireditev v Celju 'jétela sorazmerno pozno. ^ Vsak športni kolektiv se ^^gra na svojo tekmovalno in pri- reditveno sezono dobro pripraviti, fo velja tudi za nas. Ker pa ni- hamo zimskega bazena, je ra- ^utnljivo, da je bil začetek ko- palne sezone posvečen rednim ireningom, skratka pripravam, le-te pa trajajo najmanj en me- sec. Tako smo šele zdaj stopili v ¿obo, ki bomo lahko tudi Celja- jjoin in vsem ljubiteljem plaval- 0ga športa pokazali, kaj smo na- edili in kaj zmoremo. V tem ča- jy je naša vaterpolo ekipa gosto- удЈо v Zagrebu, kjer je odigrala fri tekme z mladinskim moštom yíladosti, ki je državni prvak. Če- prav smo vsa srečanja izgubili (j.lO, 3:10 in 3:8), smo vendarle ;:udovoljni z izidi in seveda zna- 'njem naših igralcev. Te tekmo so sodile v vrsto pri- prav vaterpolistov, ki bodo že 22. julija v Celju nastopili v prvem jcolu republiškega prvenstva. j)rugo kolo bo 2. septembra v Kr- škem. V boju za najboljši plas- man v republiškem merilu bodo sodelovala moštva kranjskega Triglava, Ljubljane in Ilirije iz ljuhljane. Celuloze iz Vidma-Kr- škega ter celjskega Neptuna. — Kakšni so izgledi? — Glede na to, da se bosta prvi ave moštvi iz tega prvenstva uvrstili v kvalifikacije za drugo zvezno vaterpolo ligo, se seveda naši pogledi in želje ustavljajo Ш enem izmed teh dveh mest. In končno, radi bi se uveljavili še v kvalifikacijah in se tako uvrstili med tista štiri moštva, ki bodo v prihodnji sezoni prestopila iz republiškega v zvezno tekmova- nje. Po naših ocenah so ti računi postavljeni na dokaj solidno os- novo. Vse to seveda velja za član- sko moštvo. — Kako pa je z mladinci? — Upajmo, da se bo pri njih uresničil rek, da gre v tretje ra- do in da bodo znova osvojili na- slov republiškega prvaka. Sicer pa je treba povedati, da se na tekmovanje dobro pripravljajo. Kakor člane tako tudi nje vodi prof. Tone Vergelj. Republiško prvenstvo v vater- polu za mladince bo 29. tega me- seca v Kopru. Razen tega bomo irneli v Celju Tepubliško prvenstvo ^za 'mlajše mladince do 16. leta starosti. To tekmovanje bo 19. avgusta. — In plavalci? — Enotne slovenske lige letos ne bo. Sicer pa je očiten viden napre- dek pri moški vrsti, medtem, ko ženske še vedno sorazmerno za- ostajajo. Vendar, upamo, da bo- na tudi na tem področju že prav kmalu dosegli lepše uspehe. Stro- kovno delo s plavalci je zaupano trenerju Savi Ivaniču ter inštruk- torjema Stanetu Trbovcu in Miču Pipanu. — Kako pa napredujejo [dela pri gradnji še drugih objektov v sklopu celotnega načrta ljud- skega kopališča. — Dela pri ureditvi čistilnih naprav so pri kraju. Istočasno z njimi bomo izročili namenu še bazen ?a otroke v velikosti 25 krat 12 metrov. Zgrajen je tako, da bo ustrezal najmlajšim, pa tu- di večjim. Oba objekta bomo od- prli še ta mesec. Mimo tega bo prostor za sončenje, plaža, pove- čana za okoli štiri sto kvadratnih metrov. V perspektivi za drugo leto pa je ureditev bazena za sko- ke v vodo ter ureditev igrišč za športne igre. Vse to pa je seveda odvisno od razpoložljivih denar- nih sredstev. -mb Počitek na toboganu. — Posnetek: Viktor Berk Prvi stort in prva zmaga CELJSKIH PLAVALCEV Prijatelj siki dvoboj med plaval- ci in vaterpolisti celjsikega Neptu- na iter člani Mladosti iz Bjelo- vara je veljal pravzaprav kot otvoritev letošnje tekmovalne se- zone. V plavalnem dvoboju so zmagali Celjani s 73:58 točke, va- terpolo tekma pa se je prav tako končala v korist celjskega mo- štva 12:3. Prireditev je pokazala, da ima- jo celjski plavalci najboljše moči v Borisu Orlu, Matjažu Sušterši- ču, Dami j u Vrhovšku ter Rado- ševiču, Trbovcu in Janezu Gorši- ču. Pri dekletih pa velja to pri- znanje za Sušteršičevo, Zdoläko- vo, Pipanovo ter Zupančevo. Junak dneva pa je vsekakor hA Boris Orel, ki je zmagal z odlič- nim časom na 400 metrov cravl, ipobral prvo mesto na 100 metrov cravl in nazadnje pripomogel k zmagi štafete. Rezultati: 400 cravl: 1. Orel 5:11,2, 4. Sinigoj; 200 prsno: 1. Su- šteršič 3:08,5, 2. Radoševič 3:09,9; 100 cravl: 1. Orel 1:07,2, 2. Trbovc 1:09.2; 100 hrbtno: 1. Vrhovšek 1:17,1, 3. Toplak; 100 metuljček: 2. J. Goršič 1:28.8, 3. Radcševič; 4X100 cravl: 1. Neptun 4:46.4, 2. Mladost 4:54.5. Ženske: 100 prsno: 2. Zdolšek 1:48.0, 3. Grčar; 100 hrbtno: 2. Šu- šteršič 1:46.0, 3. Zupane; 50 me- tuljček: 2. Pipan 44:7, 4. Narobe; 100 cravl: 2. Zupane 1:30.9, 3. Su- šteršič; 4X50 mešano: 1. Neptun 2:57.8, 2. Mladost 3:03.2. Izven konlkurence so nastopili tudi pionirji. Na 50 msLrov cravl je zmagal DoMnšek (35.4) pred Korenom, Godnikom itd. Balet na vodi v nedeljo, 24. julija z začetkom ob 20. uri, bo na Ljudskem kopa- lišču v Celju edinstvena prire- ditev v letošnji sezoni. Ekipa Neptuna—Nixen iz Osnabrückena se bo na svoji evropski turneji Ustavila tudi v Celju in prikazala redek program — balet na vodi ter nekaj svojih najboljših pla- valcev. Ne zamudite priložnosti, saj bo to prva tovrstna priredi- tev v Celju. Hepubliško prvenstvo v vaterpolu v petek, 22. t. m. se bo na ljud- skem kopališču v Celju začelo Prvo kolo republiškega prvenstva ^ vaterpolu. V družbi najboljših slovenskih moštev se bodo doma- *^^i^i potegovali za mesto, ki jim omogoči nastop v kvalifika- '^^jah za drugo zvezno ligo. uredništvo: Celje, Titov trg 3 - poštni predal 16 — telefon 25-23 ^ 24-23 — uprava: Celje, Trg ' kongresa 3 — poštni predal 152 ^ telefon 23-75 in 2Г 89 — Tekoti fafun pri Komunalni banki Celje ^^-^0-1-656 — izhaja ob petkih - '^tna naročnina 500, polletna 250, petrtletna 125 din — posamezna številka 1> din - rokopi-;)v ne vraf amo. Poštnina plačana vgotovinL ^ SAH ^ ŠAH U Pešec v vodstvu v nedeljo, 10^ julija se je v Celju začelo republiško prven- stvo v šahu za mladince. Med 24 igralci iz vse Slovenije sta tudi dva Celjana, Franc Pešec in Emil Ojstrež. Do nedelje, 17. tega meseca je bilo odigranih osem od enajstih kol. Trentutno je u vrhu tabele Celjan Pešec s 6 in pol točke. Sle- dijo Ankerst (Ljubljana) 6, Ko- vač (Koper) 5 in pol, Kovše, Ža- gar, Piberl, Musil (vsi Maribor) ter Torkar (Ljubljana) po 5 točk, Hiede (Maribor), Hari (Murska Sobota), Saradjen (Ljubljana) po 4 in pol, Cunder (Ljubljana) in Ojstrež (Celje) po 4 itd. V desetem kolu je Celjan Pešec remiziral s svojim nasprotnikom, Ojstrež pa izgubil. Navzlic temu je Pešec (7 tdčk) v vodstvu še sam s pol točke prednosti pred An- kers tom. Ostala mesta pa zase- dajo: Kovač 6, Kovše, Žagar, Mu- sil, Tcrkar, Hiede 5 in pol, Piberl 5 (1), Saradjen in Cunder po 5 itd. Do konca turnirja preostaneta še dve koli. Na glinaste golobe... v dkviru iproslav za ipraznik mesta Celja je Lovska družina »Hum« iz Celja priredila v ne- deljo 17. t. m. ekipno tekmovanje v Streljanju ma glinaste golobe in z malokalibrsko puško na streli- šču v Liscah za prehodni pokal ObLO Celje, pod pokrovitelj- stvom predsednika ObLO Celje Franca Rupreta. Poleg pokrovi- telja so se proslave udeležili še predsednik OLO Celje Rilko Jer- man, podpredsednik OLO Florjan Pelko, sekretar OO SZDL Celje Stane Sotlar, predsednik občin- skega odbora ZB Franc Mavec, predsednik Lovske zveze Celje Jože Ančik, podpredsednik Lov- ske zveze Jože Kuntarič in tajnik Lovske zveze Slavko Kovač. O prazniku mesta Celje je go- voril predsednik Lovske družine »Hum« Franc Štucin, nato pa je Franc Rupret poudaril pomen ta- kih prireditev v okviru prazno- vanja Občinskega praznika. Pred- sednik Lovsike izveze Celje Ančik je nato podelil lovska odlikovanja: Red za lovske zasluge II. stopnje tov. Jožetu Kuntariču in SlaVku Kovaču, znak za lovske zasluge pa Dominiku Tomažinu in Jožetu Kostajnšku. Po svečanem delu proslave je predsednik Lovske zveze tov. Ančilk otvoril ekipno strelsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 10 lovskih ekip iz lovskih družin »Hum« Celje, »Gr- mada« Celje, »Kajuh« Škofja vas, Vojinik, Rečica pri Laškem, Šmar- je pri Jelšah in Žalec. Prehodni pokal ObLO Celje je kot najbolj- ša ekipa osvojila II. ekipa LD »Grmada« v sestavu Cater Drago, Udovč Tone in Zgomba Ferdo, sledijo pa ekipe LD »Kajuh«, »Hum i«, itd. Med 10 najbolje plasiranih posemezniikov je lov- ska družina »Hum« razdelila lepe praiktične nagrade. Tudi med po- samezniki so prva mesta dosegli lovci iz lovskih družiin iz Celja. Po končanem ekipnem tekmova- nju je predsednik ObLO tov. Ru- pret predal prehodni po/kal zma- govalni ekipi in poudaril, naj ta tekmovanja postanejo tradicional- na v okviru proslav občinskega praznika. Lovski družini »Hum« je dal vse priznanje za uspelo pri- reditev in prevzel pokroviteljstvo tudi za prihodnje leto. Sledilo je še tekmovanje posameznikov za okrajno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, kjer so tudi trije prvoplasirani prejeli lepe praktične nagrade. Republiško prvenstvo т oflatiki za moške in ženske Enajst prvih mest za AD KLADIVAR v soboto lin nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v atletiki za moške in ženske. Čla- ni in članice celjskega Kladivarja so skupaj osvojili enjst naslovov republiâkih prvakov. Žal, je bila prva ženska štafeta na 4x100 metrov diskvalificirana, ker je v njej nastopila tudi Siamnikova, ki bi zaradi sodelovanja v teku na 800 metrov ne smela istega dne nastopiti še v štafeti. Med moškimi udeleženci je imel največ uspeha Jože Brodnik, ki je pobral kar dve prvi mesti. Lqp uspeh pa sta dosegla še Peterka ter Kopitar. Medtem, ko je Lor- ger brez težav zmagal v teku čez visoke ovire, pa je njegovo drugo mesto v teku na 100 metrov sila nepričakovano. Sicer, pa ... treba je vedeti, da je nastopil v tej di- sciplini nepripravljen lin nepri- javljen, na koncu pa tudi utrujien. Pri ženskah sta se po dvakrat povzpeli na zmagovalno stopnico Šikovčeva ter Siamnikova. Eno prvo mesto pa je pripadalo še Rozmanovi pri skoku v višino. REZULTATI: MOŠKI: 100 m: 1. Gluk 10.8, 2. Lorger 10.8, 3. Sr- novršnilk 10.9; 1.500 m: 3. Korber 4:02.5; lO.OOOm: 2. Male" 33:15.2; 110 m ovire: 1. Lorger 14.6, 2. Brodnik 15.4; višina: 1. Brod- nik 183;troskok: 2. Brodnik 13.44; disk: 1. Peterka 45.47, 2. Simič 43.65; 4X100 m: 1. Kladivar 43.5; 200 m: 2. Srnovršnik 22.6; daljina: 1. Brodnik 661; palica: 2. Brodnik 400; kopje: 1. Kopitar 60.34. ŽENSKE: 100 m: 1. Sikovec 12.1; 200 m: 1. Sikovec 25.1; »O m ovire: 2. Stožir 12.a, 3. Kladnlk 13.7; 400 m: 1. Slamnik 59.1, 2. Tovor- nik 62.6; 800 m: 1. Slamnik 2:17.3, 2. Tovornik 2:23.2; 4X100 m: 2. Kladivar B 53.0; višina: 1. Roz- man 140, 2. Cater 140, 3. Rudez 140; kopje: 3. Sme 31.05. RAZP1SÎ RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Žalec raz- pisuje naslednja delovna mesta: 1. Mesto referenta za upravno-pravne zadeve v oddelku za splošne zadeve; 2. Mesto tržnega inšpektorja v oddelku za gospodarstvo; 5. .Mesto referenta za dohodke od go- spodarstva v oddelku za finance; i. Mesto referenta za delo v oddelku za gospodarstvo; 5. Mesto šefa uprave za dohodke v od- delku za finance; 6. Mesto šefa odseka zn premoženjsko- pravne zadeve v oddelku za finance; 7. Mesto načelnika oddelka za finance. Pogoj: Za delovna mesta pod 1, 6 in 7 se za- hteva visoka (fakultetna) strokovna iz- obrazba, za delovna mesta pod točko 2, 3 in 4 ustrezna srednja strokovna iz- obrazba, za delovno mesto pot točko 5 pa višja strokovna izobrazba. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Plače se določajo po predpisih za javne uslužbence, položajne plače pa po odloku Občinskega ljudskega odbora Žalec in znašajo od 4.000 do 13.000 din, za delovno mesto pod točko 1 pa do 14.000 din. Za delovno mesto pod točko 6, to je mesto načelnika oddelka za fi- nance je na razpolago družinsko stano- vanje. Prošnje, kolkovane s 50 din državne takse in življenjepisom je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Žalec do 31. julija 1960. RAZPIS IKomisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Šoštanj razpisuje na podlagi 5. odstavka 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRj, št. 32-349/55) v šolskem letu 1960/61 na- slednje štipendije: 1. 2 štipendiji na učiteljišču; 2. 2 štipendiji na VPS — defektolo- gija; 3. 2 štipendiji na VPS skupina angle- ščina in slovenščina oziroma na univerzi; 4. 2 štipendiji na VPS skupina fizika, tehnični pouk; 5. 1 štipendijo na VPS za glasbeni pouk; 6. 2 štipendiji na VPS za matematiko, fiziko; 7. i štipendijo na srednji fizkulturni šoli; 8. 1 štipendijo na višji šoli za soci- alne delavce; 9. 1 štipendijo na medicinski fakul- teti — stomatologija; 10. 1 štipendijo na medicinski fakul- teti — kemofarmacevla; 11. 1 štipendijo na zobozdravstveni šoli; |12i. 1 štipendijo ,ua srednji (tehnični Soli — gradbeni oddelek; 15. 1 štipendijo na pravni fakulteti; 14. 2 štipendiji na administrativni šoli. Prošnje, kolkovane z 250 din državne takse je vložiti do 10. 8. 19(50 na ObLO Šoštanj. K prošnji je treba priložiti potrdilo o sjiupnvm gospod'injstvu, potrdilo o davčni obveznosti roditeljev, zadnje šol- sko spričevalo ali potrdilo o vpisu y semester in mnenje aktiva LMS ali SZDL. Komisija za štipendije pri ObLO Šoštanj OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! PAZNO GOSPODINJSKO POMOČNICO išče šti- ričlanska družina v Kopru. Informaci- ja: Celje, Jenkova Г. OKRAJNI ODBOR ZVEZE SLEPIH Celje. Kocbekova 2, sprejme novega tajnika z nastopom islužbc 1. avgusta t. 1. Po- goj: srednja strokovna izobrazba, upo- kojenec, starost od 55 do 66 let. DNE 15. JULIJA sem na Mariborski cesti od Tovarne emajlirane posode do kina Metropol izgubila žensko za- pestno uro. Poštenega najditelja pro- sim, da mi jo vrne na naslov: Skale Amalija, Celje, Malgajeva 4. PRODAM PROD.4M majhno posestvo. Vojnik 144. PRODAM spalnico iz trdega lesa. Vpra- šati pri Gaberc, Kersnikova 11. PRODAM 50 I leseno stiskalnico, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista. PRODAM vinograd, lep sadovnjak in parcele za vinograd, med Vojnikom in Crešnjicami. Vprašati pri gostilni Ži- rovnik, Ivenca pri Vojniku. VESPO 125 ccm, odlično ohranjeno, let- nik 1956, registrirano, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KINO KINO UNION Od 21. do 24. 1960, »KO SO DELILI OTROKE«, ameriški barvni film Od 25. do 28. ?. 1960, »PRIMITE TATU«, ;amerški barvni film VV KINO METROPOL Od 20. do 22. Г. 1960 »OPERACIJA AM- STERDAM«, angleški film Od 23. do 26. 7. 1960, »RDECELASA JU- LIJA«, francoski film LETNI KINO Od 22. do 25, 7. 19i50, »SAVONARA«, amerški barvni film Csc Od 26. do 28. 7. 1960, »PRINC WALI- AND«, amerški barvni film Csc MLADINSKI KINO Od 23. do 24. 7. 1960, »KEKEC«, jugo- slovanski film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Od 23. do 24. 7. 1960, »TARZAN V PU- ŠČAVI«, ameriški film Od 27. do 28. 7. 1960, »LUCI VARIETE- JA«, italijanski íilm Kolesa vseh vrst, šivalni stroji, radioaparati SLAVKO BELAK: Nevzdržna samota Ceta je hodila že od jutra, zdaj pa se je pozno- jesenski dan že nagibal k večeru. Tenka ledena skorja, ki je bila sinoči prvič pokrila blato na ce- stah in poljskih stezah, tista ledena skorja, ki neprijetno hrusta in se vdaja pod čevlji, se je za- čela znova strjevati. Ceta se je premikala po dol- gočasnem, rahlo valovitem terenu, ki ga je le tu in tam poživil redek hrastov gozd z golimi mladimi drevesi in nizkim grmičevjem. Celo kolone je pravkar prišlo pod vrh položne vzpetine, kjer se je gozd končal. Možje tam spre- daj so se za trenutek ustavili, kakor da razmiš- ljajo kam bi, toda še preden so se vrzeli v vrsti zgostile, so znova krenili. Zavili so ostro na desno, ob robu gozda. Četudi je bilo vsako zbiranje v grupe prepo- vedano zaradi bližine položajev, so nekateri le iz- koristili kratek postanek in zmanjšali zapovedano razdaljo. Varljivi občutek varnosti v bližini to- variša je bil močnejši od preudarka pameti in celo od povelja. ¡ »Pojdi vendar naprej,« je zadirčno rekel Bert : možu pred seboj. »Kaj se vedno pleteš pod no- ] gami!« j To ni bilo povsem zares, ker je bil oni vedno ^ vsaj dva metra daleč, vendar si je Bert že vse ' popoldne domišljal, da ga moti njegova bližina. Mož, ki se je majal pred njim, je bil videti kaj žalostno v 'svojem umazanem vojaškem plašču nemškega kroja in z italijansko puško, ki jo je kot gorjačo nosil preko ramena. Ob Bertovem očitku se je obrnil in pokazal svoj ptičji profil, vrh katerega je nerodno čepela vojaška kapa. »Saj ti nisem napoti, Berti,« je rekel z otožnim, ubitim glasom, ki se je zdel spakljiv, ko je dodal: »Boli!« in skremžil obraz. Pravzaprav se je Bertu skoraj smilil, ko ga je gledal, kako stopa po za- mrznjenih grudah zemlje, z nogami zavitimi v kose surove goveje kože, prevezane s telefonsko žico, in vendar si ni mogel kaj, da ga ne bi dražil. »Saj vem, kaj te boli. Tištale baterija na levi te boli. Misliš, da ne vidim?« Imel je prav. Se preden je del kolone, kjer sta bila, prišel do roba gozda, sta oba z očmi, vajenimi preceniti položaj, preiskala široko in plitvo kot- lino, ki se je odprla pred njimi. Napol zasnežene njive in travniki so se v rahlem loku raztezali preko njenega dna. Bili so prepreženi s praznimi, napol zasutimi okopi in posejani s črnimi lijaki, ki so jih napravile granate. Na vzhodnem pobočju kotline so se okoli temnih kupov sveže izkopane zemlje premikale postave vojakov, ki gledani iz višine, niso bili večji od mravelj. »Sest jih je,« je vdano priznal oni. Pri tem se je znova ozrl in izkoristil trenutek, ko je Bert preverjal število topov, ter zaostal še za korak. Zdaj sta res hodila tesno drug za drugim. »Naprej!« je siknil Bert, ko se je znova obrnil, »sicer te brcnem v zadnjico. Slišiš? Misliš, da jih bom vsak dan poslušal zaradi tebe, ker ne znaš držati razdalje?« Mož je smešno poskočil in hitro napravil nekaj drobnih korakov. Bert ga je gledal, kako čudno postavlja noge in šlo mu je na smeh. Koleno upogne, ta hudič, še preden se s stopalom do- takne tal. Nemara ga res boli, je pomislil, najbrž ga boli. Zjutraj, preden so šli, je videl, kako si je previjal noge. Podplate ima črne. »Podplate ima črne.« Misel na tiste dele zmrznjene in podplute kože, črne in mrtve, ki jo nosi na svojih ubogih nogah to človeče, mu je budila gnus in usmiljenje, poleg tega pa mu je vsiljevala predstavo, da med črni- mi podplati iztegnjenih nog možica, ki stopa pred njim, vidi njegov ptičji obraz, prav tako črn in mrtev. Ob tem ga je hladno spreletelo in bataljon mravljincev se mu je sprehodil po hrbtu od vratu navzdol. Tri letala so priletela zelo nizko od vzhoda in izginila za pobočjem na desni. Ko je utihnil glu- šeči ropot njihovih motorjev, je postalo grozljivo tiho. Niti korakov mož, ki so hodili drug za dru- gim v razdalji nekaj metrov, ni bilo slišati. Du- šila jih je nizka trava, ki je nekaj desetin parov vojaških čevljev še ni moglo zbiti v zemljo, ker je bila zmrznjena. »Janez, slišiš zvezo,« mu je potem rekel Bert. »Petnajst metrov razdalje.« V odgovor je slišal nekakšno sikanje. Janez je predajal zvezo, ki je zamrla nekje na čelu kolone. To se je zdaj že ločilo od roba gozda in zavilo levo navzdol, da bi dve sto metrov od mesta, kjer je bila zakopana baterija topov, prečkalo kotlino. Na desni, nekje za fronto, je bilo slišati vrsto zamolklih eksplozij, od katerih se je rahlo stresala zemlja. Letala se bodo kmalu vrnila, je pomislil Bert, toda še preden je premislil do konca, so za gričem šinile v zrak rakete: najprej dve zeleni, potem rdeča, ki se je lepo razpršila in v mnogih utrin- kih polagoma padala proti zemlji. To je bil znak topništvu, tej bateriji na robu kotline in mnogim drugim, ki so se skrivale kdo ve kje. Letala se niso vrnila. Najbrž so se vračala po drugi poti, ker Bert ni mogel slišati nobenega brnenja kljub temu, da je napeto prisluškoval v tesnobno, nič dobrega obetajočo tišino, ki je na- stala in ki je ni mogel prenašati. »Vraga, samo tega ne!« je bolj čutil kot mislil in že to je bilo preveč. »Nič misliti! Samo govoriti, brbljati kar- koli, gibati se, teči, streljati — sicer se priplazi tisto neznano in sede na ramena in na srce in potem je človek tako strašansko klavrn, natančno takšen kot tale Janez, ki je pravkar stisnil glavo med ramena in že zdaj trepeta v smrtnem strahu pred tistim, kar šele bo. Kakor da potem ne bo dovolj časa«. Janez je zdaj spet očitno zaostajal — komaj, da je bil še pet metrov pred njim — in se ves čas oziral na desno, kjer so se vojaki hitro premikali okrog topov. Berta to ni več motilo. Čutil je po- , trebo, da bi kaj rekel in se oprostil lastne more. ^ Ze je odprl usta, da bi oponašajoč nosljajočo go- vorico napovedovalca srbske oddaje BBC, poročal o tem, kar se bo zgodilo. Potem se mu je nena- doma zazdelo, da se za enega samega poslušalca, in še to samo za Janeza, res ne izplača igrati ko- medije. »In tudi časa ne bo,« je pomislil. »Vsak trenutek utegnejo zarohneti tile tu in z obratno pošto bomo dobili železa za cel vagon.« Požrl je že zastavljeno besedo in pospešil korak, k čemur ga je sililo nekaj v njem, neka nuja, da bi tekel ■ in kričal na ves glas. S tem je samo zmanjšal raz- ; daljo med seboj in Janezom, in ko sta bila že čisto skupaj in še vedno ni bilo nič, ni mogel veČ premagati skušnjave. »Janez!« je tiho poklical. »Janez, odkod si že ti doma?« Janez je počasi dvignil glavo. V tem trenutku je bil podoben noju, ki dviga glavo iz peska in se nezaupljivo ogleduje, če je nevarnost že minila. »Iz Frankolovega,« je rekel, čeprav je vedel, da Bert to ve in da se bo spet samo ponorčeval iz njega. Tudi si ni mogel kaj, da ne bi še enkrat povedal tistega, kar je vedno povedal ob podobnih prilikah. Zaostal je še za korak in rekel zaupljivo: »Pismo imama tu v žepu in če bi... No, saj veš, ženo imam tam v Frankolovem.« Topovi se še vedno niso oglasili. »Kaj bi tisto!« ga je prekinil Bert, ki mu je šlo že na smeh. »Ti imaš vedno srečo, vsi takšni kot si ti imajo srečo. Ampak če bi le, kdo pa ve, kje je to usrano Frankolovo. Svoj živi dan še nisem slišal, da hi imel kakšen kraj tako bedasto ime. Da me nimaš za norca, kaj Janez. Da si nisi sam izmislil tega Frankolovega?« Janez je odprl usta? »Nikar...«, toda glasu ni bilo slišati in tudi nadaljevati ni utegnil, ker je rezko počilo. Pet topov se je oglasilo hkrati, le šesti je nekoliko zaostal in slabotno bevsknil v stoteren odmev in pošastno tuljenje granat, pod katerimi se je Janez ves sključil. Bert je prisluhnil eksploziji, toda izstrelki so padli predaleč in ni ničesar slišal. Tesnoba se je spet vračala vanj. »Te niso za naju,« je rekel. »Najine pridejo z obratno pošto.« »Nekaj si hotel reči,« je nadaljeval, ko se je Janez spet zravnal in ga je mogel slišati. »Seveda, Berti, ti sam veš, da si nisem izmislil. Kako naj bi si takšno stvar izmislil. Bodi pame- ten! To je zadosti velik kraj, da vsakdo ve zanj. Ce pa misliš, da ne bodo našli, no, potem napiši »pri Celju«. Mislim pa, da ni treba.« Raztegnjena kolona čete se je pričela premi- kati hitreje. Janez s svojimi kratkimi nogami je skoraj tekel, da bi ujel zvezo, na katero je med razgovorom malone pozabil, kakor je pozabil na baterijo, ki se je medtem pripravljala za novo salvo. Ta je bila žc manj enotna, toda topovi so bili zelo blizu in Janez ni bil nič pripravljen na- njo. Tekel je in mislil na Frankolovo in ni mu šlo 4) glavo, kako bi se kdo mogel izmisliti vse tiste lepe hiše ob cesti in one, nekoliko vstran, med sadovnjaki. Tam je bila tudi njegova, skoraj čisto nova, čeprav ne tako gosposka in predstavljal si jo je vso v zelenju, čeprav je bila pozna jesen. Pred njo je videl tudi ženo, ki ga je čakala, kakor ga je čakala tolikokrat, ko se je vračal z dela. To je bilo davno in Frankolovo daleč. Sploh si ni mogel predstavljati kako daleč. Zdaj je hila mnogo bliže ta kotlina z baterijo topov na levem po- bočju in Janez se je spet vrnil vanjo. Ves se je sključil v pričakovanju, kdaj bo spet zagrmelo, pa ga je vendarle vsak strel iznenadil. Noge so se mu med tekom segrele in ga niso več bolele, ali pa ni utegnil misliti nanje. Tudi Bert je tekel za njim. Rekel je ves zasopel: »Zdaj pridejo tiste z obratno pošto.« Mislil je: »Kaj hudiča tečemo, ko pa je ven- darle vseeno!« Bili so čez polovico poti in bate- rijo so že pustili za seboj, toda druga se je ogla- šala pred njimi, skrita v gozdičku na pobočju, kamor se je že vzpenjalo čelo kolone. Sovražni topovi še vedno niso odgovarjali. V Bertu se je oglašalo upanje, da morda ne bo in da bodo oni to pot molče požrli svoj del. »Janez!« je zakričal malone veselo, medtem ko je nova vrsta granat tulila nad njimi. »Pazi, da ti ne odpihne glave! Kaj bi ostalo od Frankolovega brez nje!?« Potem se je nekaj zgodilo, a nihče ni рга^ vedel kaj. Nekdo je nekaj zakričal in Janez jg v polnem teku padel na tla. Bert se je zrušil njem. Oba sta sopla kot na smrt utrujeni živali in. z izbuljenimi očmi gledala okrog sebe. Tudi drugi so polegli in med ležečimi telesi je brizgala y zrak zemlja. Eden izmed topov je bil prevrnjen- od njega se je kadil rdečkast dim in kot rahl^ megla legal na dno kotline. Zrak je brnel v vseìi oktavah zaradi neštetih drobcev. Vstali so in spet tekli; Bert in Janez skoraj vzporedno. Potem jg spet brizgnila v zrak zemlja, zdaj čisto blizu. Jq, nez je spet padel prvi in se kotalil nekaj metro^o^ »Tepec!« je rekel Bert, ko je padel ob njenì »Kakšne ceremonije pa uganjaš?« Janez se je tre- sel po vsem telesu in ni odgovarjal. »Baba« jq siknil Bert. »Treseš se kot stara baba. Te ni sram?« Janez se ni več tresel. Iztegnil je roke predse in zaril obraz v zemljo. Bert se ga je dotaknil in čutil, da je čisto mehak. Prestrašeno je umaknil roko in ni vedel, kaj naj misli. Potem se je dvig, nil in tekel za drugimi. Zdelo se mu je, da se je tudi Janez dvignil in da teče za njim, in da kliče,, naj ga počaka. Ta občutek je bil tako močan, da se je obrnil, toda Janez je še vedno ležal tam,, kjer ga je pustil. Zdaj se je Bert spomnil pisma zcl Frankolovo. »Prepozno!« je pomislil. Janez je hii že daleč in Bert je moral teči za drugimi, moral je ujeti moža pred seboj, nekaj ga je gnalo, da bi mu bil čim bliže. Poganjal se je naprej z zad- njimi močmi in težko sopel. Razdalja se je pola- goma zmanjševala, toda potem je padel in ko je vstal, je bil oni spet daleč. Neusmiljeno je držal predpisano razdaljo. Bert se je opotekel za njim in hlipal kot otrok, s široko odprtimi usti. Po licih so mu tekle solze in puščale sledove v davno ne- oprani umazaniji. DRAGO ROBIDA: V znamenju vstaje Dvajseti april 1941. Jugoslavija je bila prega- žena. Okupatorji so dvignili zmagoslavne zastave. Dolgi transporti ujetnikov so se pomikali proti Avstriji in naprej v Nemčijo. Tudi Jože in Mihce sta bila med njimi. Bila sta iz iste vasi, v isti četi sta služila kralju in zdaj sta v istem vagonu kot ujetnika. Kakor ju je narava obdarila s fizično močjo, tako sta bila zdaj pohlevni ovčici. Ampak to le na videz! Telesi sta res bili videti ohlapni, brezbrižni, toda v očeh je gorel ogenj. Jože se je sklonil k Mihcu. Pošepetaval mu je na uho: »Kam nas vlečejo?« »Hm, ko bi vedel!« je rekel Mihce. »Vsak čas bomo v Mariboru,« pravi Mihce. »Tam se bomo morda ustavili,« je dejal Mihce in opazoval nadutega stražarja, ki je držal naper- jeno brzostrelko in gledal po ujetnikih. »Ga boš ti?« vpraša Jože. »Pa ga bom! Ti ga treskni po glavi-. Toda ho- diva previdna!« Jože je začutil nestrpnost. »In če se nama posreči, v katero smer?« »Proti Dravi in naprej na levi breg!« reče Mihce. »Nato proti Ptuju,« pravi Jože. »Mhm, proti Ptuju,« potrdi Mihce. »Marburg!« zagode stražar! »Maribor!« ga popravi nekdo izmed ujetnikov. »Tekla bova vsak zase!« pove Mihce. »Vidiva se v domači vasi!« potrdi Jože. Vlak se je začel ustavljati, čeprav še ni privozil na postajo. Jože in Mihce sta se zrinila k stra- žarju. Sledilo je še nekaj napetih sekund. Potem pa, kakor strela z jasnega, Mihce je spodnesel stražarja, Jože ga je po glavi tresknil s kamnom, ki ga je že dva dni nosil v žepu in ena, dva, tri — hop! In že sta se Jože in Mihce zgubila med hi- šami! »Halt! Halt!« je začel kričati stražar, ki si je kmalu opomogel od nenadnega napada. Drrr! je zaregljala njegova brzostrelka. Vlak je ustavil. Iz prvega vagona je poskakalo nekaj oficirjev, ki so začeli kričati. »Kaj se je zgodilo? Kdo je streljal? Ti, soldat Otto?« »Dva ujetnika sta pobegnila!« »V katero smer?« »Dort!« je stražar pokazal proti Dravi. »Schweine, Zigeuner! Alarm!« Vsak vagon je dobil še po dva stražarja, ma- riborska policija pa je zdrvela proti Dravi. Poli- cijski psi so s sivimi gobci ovohavali vlažno zemljo! Jože in Mihce pa sta tekla, tekla. Tekla sta vsak v svojo smer,^a vendar oba k Dravi. In ko sta bila pri reki, štrbunk vanjo in meter za me- trom v ledenomrzli vodi na drugi breg. In komaj je Jože prilezel na suho, že je zagledal za seboj zasledovalce. Potuhnil se je za grm in čakal, kaj bodo storili s psi. Ali jih bodo spustili na drugi breg? Takrat je sigurna smrt. Ne, do tega ne sme priti! Morata uteči. In res. Policisti niso spustili psov v Dravo. Zasledovali so ubežnika samo po desnem bregu. In to je bila zanju rešitev. Trideseti april. Minilo je deset dolgih dni, ko sta se v domači vasi sestala Jože in Mihce. V sapi sta si dopovedovala, kako sta se potikala in skri- vala, ušla pa sta vendarle. Zdaj sta doma. Ali v vasi je nemška žandarmerija! Kaj storiti? Nič. Enostavno se bosta prijavila in konec. Ta vražja neprevidnost! Dvaindvajseti julij. V trgu je bil velik shod. Tudi Mihce in Jože sta se ga udeležila. Na go- vorniškem odru je kričal nemški funkcionar: »Ka- meraden! Pred enim mesecem smo začeli vojno ■ z boljševika Samo mesec je minil in naša armada je skoraj pred Moskvo. Danes leto bo naša zastava vihrala po vsem vesoljnem svetu . :.« Nenadoma pa je nekdo zaklical: »Ho, Jože, Mihce! Kdaj pa sta se vrnila? Bil je Pinter. Zagrizen nemčur. Nosil je nem- ško uniformo in na širokem pasu mu je visel sa- mokres. »Kaj vaju niso ujeli? Nekaj se je govorilo, da sta v ujetništvu!« »Midva sva vendar pobegnila že iz kraljeve vojske!« je rekel Jože. »In ti?« je skušal Mihce zasukati pogovor. »Kaj pa ti delaš? Si v službi?« »Se razume,« je rekel Pinter in si popravil pištolo. Nato pa je namignil proti govorniku. »Dober govornik!« »Imenitno govori!« je potrdil Jože. »Pa vidva, kaj počenjata? Sta se javila žan- darmeriji?« je vprašal Pinter. Nato pa je Pinter utišal glas in rekel priliz- njeno: »Tudi vidva sta pred vojno imela pištoli.« »Ko sva se vrnila, nisva našla ničesar več!« je rekel Mihce. »Pst!« je dal Pinter prst na usta. »Kaj bi si lagali, saj smo stari znanci. Rad bi se z vama kaj več pomenil. Ce utegneta, pridita zvečer, takole ob devetih, k meni na stanovanje. Vesta, zdaj sta- nujem v vili bivšega direktorja.« »Halo! Herr Pinter!« ga je poklical nek drug uniformirane C. »Kamerad me kliče. Torej zvečer na svidenje! Zagotovo! Ne bo vama žal!« Sel je. Mihce in Jože sta gledala za njim. Vi- dela sta, kako se je pogovarjal z nekim policistom in se smehljal, kakor da je opravil zelo koristno in pomebno delo. j »Izdajalec!« je siknil Mihce. J »Zvečer naju hoče aretirati!« je rekel Jože. M Prehiteti ga morava! Se prej pa mu malo ршЕ svetiva! Dvaindvajseti julij. Na zemljo se zgrinja mrak. Nastala je tema. Na nebu so se prižgale zvezde. Za vasjo, za zeleno živo mejo sta se plazila Jože in Mihce. Oprtana sta bila z nahrbtnikom, v ro- kah sta stiskala pripravljeni pištoli. Stiriinvajset-. letna fanta sta bila preprosta zemljana. Jože, mi- zar in Mihce kovač. Toda oba že predvojna komu- nista. In to je nemčur Pinter dobro vedel. Na lep način ju je hotel zvabiti v stanovanje in aretirati. »Ne boš, ti nemški lisjak, nikoli!« Neslišno sta se priplazila za vogal vile, kjer je stanoval Pinter. Jože se je potegnil k oknu in nudil se mu je nenavaden prizor. Iz sprejemne sobe se je tlačilo v spalnico kakšnih deset nemških policistov. Tudi Mihce se je stegnil in gledal Pin- terja, ki je dajal enemu izmed policistov nekakšne nasvete. »Svinja!« je zaškripal Jože. »Pst!« ga je posvaril Mihce. Od nekod se je prikradel pes in začel renčati. Pinter je dvignil glavo in prisluškoval. »Boš ti?« je vprašal Jože. »Dobro, pa bom jaz!« je siknil Mihce. »V zna- menju vstaje!« Toda prav v tem trenutku, ko je Mihce namerit samokres, je zalajal pes in s ceste so se zaslišali trdi koraki. Bumf! »Ojoj! Na pomoč! Hilfeee!« Pinter se je zgrabil za ramo. Krogla je zgrešila- Prebila je le ramo, namesto da bi se zarila podlo glavo. Dvoje visokih postav se je zgubilo v noč. z vseh strani so drveli nemški policisti- Prepozno. Joža in Mihca so sprejeli gozdovi. Bil* sta prva znanilca oboroženega upora. Občinski ljudski odbor Celje Občinski komile ZKS Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski odbor Z5 NOV Celje Občinski komile LMS Celje Čestitajo za občinski praznik 20. julij ter dan vstaje 22. julij Okrajni ljudski odbor Gei] e Okrajni komite ZKS Celje 1 Okrajni odlior SZDL Celje Okrajni odJior ZB NOV Celje Okrajni komite LilllS Celje CELJSKI TEDNIK — Stev. 29 — 20. julija 50 LET JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA Fionip partizanskega letalstva Leta 1942 se je z letališča do- mobranske aviacije na Hrvaškem dvignilo letalo »Potez«. Zakrožilo je nad vzletiščem, potem pa ka- kor svobodna ptica poletelo pro- ti jugu, daleč proč od predpisane smeri. Presenečeni komandant letališča je lahko samo odpisal letalo iz svojega seznama, kajti ta avion ni nikoli več pristal pred domobranskim hangarjem. V letalu je sedel Franjo Kluz, ki se je tega dne odzval pozivu Partije in v vrste partizanskih odredov vključil prvo bojno le- talo. Skupaj z Rudijem Cajev- cem, ki je pobegnil na podoben način s sarajevskega letališča, je íYanjo Kluz osnoval prvo parti- zansko eskadrilo, sodeloval v šte- vilnih bojih in spopxadih in napo- sled junaško padel kot narodni heroj. Franjo Kluz je bil od mladeni- ških let ves vnet za letalstvo. Ro- jen v Istri pod tujim gospostvom se je naučil letenja. Vendar se v letalu osovraženih gospodarjev ni počutil dobro. Iskal je priliko, ka- ko bi zbežal v domovino svojih svobodnih bratov. Kakor pozne- je iz vrst Paveličevih letalcev, je Franjo izbral tudi tistikrat pre- drzno pot. Pobegnil je iz Italije v letalu in pristal v Ljubljani. Toda tu je naletel na drugačen sprejem. Zaprli so ga, zasliševali in samo malo je manjkalo, pa bi ga z letalom vred vrnili Italija- nom. Posrečilo se mu je, da je ostal, toda jugoslovanske oblasti FRANJO KLUZ mu niso bile naklonjene. Težko se je preživljal in spoznal, da je tudi nad brati v lastni domovini žvižgal bič priganjačev in zati- ralcev. Kluzov revolucionarni duh in nejgova poštena zavednost so mladega sokola privedli med lju- di naprednega mišljenja, med borce za pravice delovnega člo- veka. Usodno leto 1941 mu je zagro- zilo, da postane ponovno žrtev fašizma, kateremu je ubežal pred leti iz Italije. K sreči ga niso iz- sledili. Živel je na Hrvaškem in bil prisiljen vstopiti v domobran- sko letalstvo. Kluz je bil od sa- mega začetka povezan z osvobo- dilnim gibanjem, zato je njegova služba v osovraženi formaciji bila le odskočna deska. Končno je dobil nalogo, da po- leti na osvobojeno ozemlje. Ko je pristal in ko so na krila »Po- teza« naslikali peterokrako zve- zdo, je bil Franjo Kluz prvikrat zares srečen in zadovoljen. Bil je med svojimi, letel in bil se je za svoje ideje. Njegovo ime je za vedno ovekovečeno, saj je njegov podvig pomenil rojstvo partizan- ske aviacije. V spomin na ta do- godek slavi jugoslovansko vojno letalstvo 21. maj za svoj praznik. Ce bo prišlo do uresničitve na- črtov ruskega inženirja Cerenko- va, potem bodo naši potomci po- zabili na besedo — noč. Zakaj? Inženir Cerenkov je izračunal, da sonce izžareva v sekundi več energije kakor jo je porabila na- ša Zemlja v vsej zgodovini člo- veštva. To mu je dalo povod za razmišljanje, kako bi človek mo- gel izrabiti vsaj delček sončeve potratnosti. To, kar je predložU v svojem načrtu, izgleda kot fantazija, vendar je v bistvu ta načrt brž- čas le uresničljiv. Cerenkov predlaga, da bi s po- močjo raket izstrelili v vesolja. 24 ur sončne svetlobe FANTASTIČEN NACRT RUSKE- GA UČENJAKA milj one delcev, ki bi kot drob- ceni sateliti ustvarili ogromen pr- stan okoli naše atmosfere. Od da- leč bi potem zemlja postala po- dobna planetu Saturn. Ta pr- stan bi bil oddaljen od zemlje okoli 10.000 kilometrov. Da bi ga mogli ustvariti, bi bilo treba iz- streliti v orbitar okoli 500.000 ton ustreznega prahu. Od Itakega prstana ¡bfi člove- štvo imelo velikanske koristi. Če- prav bi se tudi zdaj večji del sončne energije, ki bi se ujela v ta prstan, izgublL, je vendar po- dana možnost, da bi iz prstana mogli izvleči okoli 27.000 miljo- nov kilovatov energije. Ta ogrom- ni vir energije lahko primerja- mo na ta način, če računamo, da bi tako energijo lahko dalo 9000 sodobnih atomskih central. Ta pridobitev pa ni edina. Sončni žarki bi se od tega ogrom- nega prstana odbijali kakor od ogledala. Na ta način bi bila noč ehostavno odpravljena in prav verjetno je tudi, da bi postala klima na tečajih zmernejša in ve- gOjtacíjskíi pas na zemlji bi se močno razširil proti tečajema. Okoli tega načrta sovjetskega učenjaka so se razvile živahne debate v znanstvenih krogih. Ob številnih prednostih načrta je tudi precej slabosti. V vročih krajih bi se vročina še povečala. V vprašanju je tudi vpliv večne svetlobe na vegitacijo in življe- nje sploh, da ne omenjamo izgu- be romantičnih zvezdnatih noči. VSXKO MINUTO SS LJUDI VEČ v letu 2000 bo živelo v Aziji 60 % vsega prebivalstva zemlje. Udeležba Evrope znaša trenutno 14 % celotnega prebivalstva na svetu. Skoraj v vseh deželah sve- ta se poročijo dekleta povprečno v starosti 24 let, moški pa se že- nijo v povprečni starosti 27 let. Največjo možnost za možitev imajo ženske na Aljaski in na Falklandskih otokih, prav tako pa tudi Evropejke v Egiptu in Alži- riji Ženske, ki želijo najti moža, naj se izogibajo Irske. V tej de- želi je 31 % vseh moških v sta- rosti od 45 do 54 let ostalo nepo- ročenih, čeprav je tod dovolj mla- dih deklet. Odstotek porok je v tej deželi najnižji na svetu. Čeprav odstotek umrljivosti po vsem svetu pada, doživljajo ljud- je v različnih deželah različno starost. Medtem ko na Norveškem umirajo ženske povprečno s 75 leti, a moški z 71 leti, beleži In- dija najkrajšo življenjsko dobo na svetu. V tej deželi dosežejo moški in ženske povprečno le 32 let. Statistika OZN tudi dokazuje, da živijo oženjeni dalje od ne- oženjenih. Na svetu živi zdaj 4.8 milijarde ljudi. Vsako minuto se poveča za 85 ljudi. Tako se šte- vilo prebivalstva poveča letno za okoli 45 milijonov. Več kot polo- vico vsega prebivalstva živi v šti- rih državah: na Kitajskem, v In- diji, Sovjetski zvezi in v ZDA. Najnižje število rojstev pa beleži Afrika. L. G. Trakulja ßila sta srečen zakonski par. Res redkost! Bolj razgledani ljud- je so menili, da vlada med njima popolna harmonija. Zena je bila dobrosrčna debeluška, mož pa suh velikan. Bil je resen in strog. Nič čudnega, saj je že nekaj let bo- lehal. Zdravniki so mu pregle- dovali srce, želodec, jemali kri in vse je bilo strokovno rečeno — brez posebnosti. Po veliki muki so končno potrdili diagnozo, ki jo pri ljudeh večkrat ugotavljamo — egoizem. Dobrosrčna ženka je skrbno ne- govala moža ter mu skušala laj- šati bolečine. Tu in tam je do- bival celo napade. Takrat se je žena morala strogo držati diete, ki je bila predpisana možu, se- veda že iz solidarnosti. Nespora- zumi so bili med njima redki. Le včasih se je vnetil kakšen pre- pirček, ki pa je bil kmalu po- gašen z ljubeznijo in vdanostjo potrpežljive žene. Mož je imel velike skrbi sam s seboj že zaradi svoje kronične bolezni. Pa tudi ljudje okoli sebe so mu šli na živce. Ker je vedno uveljavljal železno disciplino, je večkrat naletel na odpor pri pod- rejenih. Edina izjema je bila nj- gova tajnica, pri kateri se je od časa do časa malo omehčal. Doma je uveljaljal strog red. Morala je vladati vojaška disci- plina pri hrani in spanju. Zeni je glad vselej sam odmerjal, ka- kor tudi potrebo po spanju. Zato so bile nedelje za ženo najhujši dnevi. Vendar se je tolažila, da je nedelja samo enkrat v tednu, ter da se da zamujeno nadokna- diti. Medtem, ko je imel on veliko skrb, da je v kalorijah želodcu zadostil, je pogosto ženi očital, da preveč obremenjuje in troši za svoj želodček. Zaradi njegovih očitkov ni žena preveč trpela. Pač imam takšno potrebo, je ve- dno sama pri sebi dejala. Res je izgledala kot mak sredi žita. Njena lica so bila vedno le- po okrogla in rdeča. Nič čudnega, imela je izreden tek. Jedla je ves dan. Nenadoma pa je opazila, da so ji zaela lica bledeti. Bledela so iz dneva v dan. Bila je zelo nesrečna in stalno premišljevala, če ni tudi njo morda napadla po- dobna bolezen kot moža. Ker si sama ni znala postaviti diognoze, se je namenila, da se ho posve- tovala z zdravnikom. Toda komu naj se zaupa? Najbolje je, da gre k zdravniku na dom, da bo pre- gled bolj temeljit. Zdravnik se je pošteno trudil z njo in po daljšem naporu ugo- tovil, da ima trakuljo. Bila je obupana. Debele solze so ji lile po obledelih licih. Ni se mogla potolažiti. Ko je prišel mož iz službe s polno glavo skrbi, je našel svojo ljubljeno ženo vso objokano. Ker je menil, da je jok znak pretirane ženske sentimentalnosti, je ženo rotil, naj nikar ne toči solz brez potrebe; svetoval ji je celo, naj jih prihrani za hujše čase. Konč- no se je žena ojunačila in pove- dala, kaj je ugotovil zdravnik specialist. S solzami v očeh je vedno znova poudarjala besedo trakulja. Mož pa je ostal resen in dosto- jen kot vedno, jo nekaj časa gle- dal brez besed, končno pa se za- dri vanjo: »Ljuba moja, mar mi- sliš, da bom s svojo skromno pla- čo preživljal še tvoje podnajem- nike!« Ada Maslo TRGOVSKO PODJETJE IZBOLJŠUJE POSLOVANJE TRI POSLOVALNICE V CELJU IN ENA V ŽALCU — GOSPO- DINJSKE POTREBSCtINE V »MERKURJU« ^ SANITARJMI, HIGIENSKI PREDMETI TER ARMATURE V (»LABODU« — VES ŽELEZNINARSKI MATE- RIAL ÌV »2ELEZNINARJU« — NON-STOP — BOLJŠA PO- STREŽBA TELEFON 21-71, 23-97 Poslovalnica »Merkur« Trgovsko podjetje »Zelezninar«, ki je zdaj registrirano tudi kot grosist, je v zadnjem času precej spremenilo organizacijo svojega poslovanja. To so njegovi kupci že opazili, opazili pa so tudi to, da bo trgovsko podjetje »Zelez- ninar« dobilo novo poslovalnico v Stanetovi uMci. Zaradi boljše postrežbe sitrank, zato da bi raz- bremenili Stanetovo ulico, da bi dobili boljši pregled nad zaloga- mi itd., so blago, ki ga prodajajo, razdelili v tri poslovalnice: v po- slovalnico »Zelezninar« v Stane- tovi lüici 4, v poslovalnico »Mer- kur« v Gubčevi ulici in novo po- slovalnico »Labod« v Stanetovi ulici 31. Poleg tega imajo še lepo poslovalnico v Zaku, kjer proda- jajo vse železninarsko blago in je specializiran oddelek barv in la- kov. POSLOVALNICA »ZELEZNINAR« V STANETOVI ULICI ŠTEV. 4 To je matična poslovalnica, kjer so pred kratkim prodajali še vso železnino. Zdaj so to poslovalnico razbremenili (gospodinjske po- trebščine bodo prodajali v »Mer-' kurju«, sanitarne naprave v »La- bodu«). V matični poslovalnici pa bomo lahko dobili talle material: orodje, kroglične ležaje, stavbeno in pohištveno okovje, vijačno bla- go, kolesa dn kolesne dele, pred- mete široke potrošnje in plastične mase ter kovinski in nekovinski gradbeni material. POSLOVALNICA »MERKUR« V GUBCEVI ULICI 4 Končno bodo tudi gospodinje dobile svojo poslovalnico. V »Mer- kurju« v Gubčevi ulici bodo lah- ko našle vse, Icar bodo potrebo- vale — od sokovnikov do posode. Ta poslovalnica bo prodajala predvsem izdelke Tovarne emaj- lirane posode in vse gospodinjsike aparate za široko potrošnjo. Po- leg tega bo tu še stavbeno in po- hištveno okovje. ' Ta poslovalnica bo menda res razrveselila vse gospodinje, ki so včasih morale zaradi majhnega lončka obresti obe 'trgovini, pa morda še »Ljudski magazin« po vrhu. Zdaj bodo točno vedele, kje bodo lahko dobile vse, kar rabijo in prihranile bodo dosti dragoce- nega časa. POSLOVALNICA »LABOD« V STANETOVI ULICI 31 Ta nova poslovalnica, ki je v prostorih bivše prodajalne »Tu- rist«, bo prodajala vse higienske in sanitarne predmete, armature in novitete. V poslovalnico »La- bod« so te predmete, ki imajo in- stalacijski značaj, prestavili 2:ato, da bi razbremenili Stanetovo uli- co, ki so jo s kamioni, ki so do- važali blago, dostikrat zaprli. Me- nijo pa tudi, da je prav, če so ti predmeti ločeni od ostalega želez- ninarskega blaga. POSLOVALNICA V ŽALCU S poslovalnico v Žalcu, kjer prodajajo vse vrste železninarske- ga blaga in je sipecializiran od- delek barv in lakov, se pojavlja nekaj problemov. Eden največjih so prevozna sredstva dn zato je želja trgovskega podjetja »Zelez- ninar«, da bi dobili prevozno sred- stvo, ki bi jih rešilo vseh teh te- žav in veliliih stroškov v zvezi s prevozom. Cene so namreč v po- slovalnici v Žalcu iste kot v Celju. Kljub temu pa delo v Žalcu zelo lepo teče. IZOBRAŽEVANJE Največ pozornosti posvečajo v trgovskem podjetju »Zelezninar« izobraževanju. Njihovi prodajalci morajo biti strokovnjaki in ni do- volj, če poznajo le nekaj vrst bla- ga. Poleg tega je tudi promet pri njih zelo velilk in skoraj vsak kupec želi pojasnil in nasvetov, ki jiih neizkušen prodajalec ne more in ne sme dajati._ Tega se v trgovskem podjetju »Zelezninar« dobro zavedajo, zato je njihov strokovni kolegij sklenil ustano- viti izobraževalni center železni- narjev z lastnimi predavatelji. Seveda bo o tem razpravljal še delavski svet, vendar menijo, da je ustanovitev takega centra po- trebna predvsem zato, ker je uč- na doba učencev skrajšana na dve leti. In če pomislimo, kolikšen je asortiment blaga, potem lahko ugotovimo, da mladi ljudje v dveh letih ne morejo pridobiti za to stroko vsega znanja. Pri izobraževanju pa imajo tudi težave. Pravijo, da so iza delo usposobili že precej takih proda- jalcev, ki so takoj nato odšli v industrijo, ker jim tam nudijo boljše pogoje. Vse težave ix)sku- šajo premagati in eden uspešnih načinov usposabljanja novih pro- dajalcev je v tem, da se seznanijo z vsem poslovanjem, da torej de- lajo neikaj časa v itemi, potem spet kak teden v drugem oddel- ku (6 mesecev), dokler se ne se- znanijo z vsemi. Drugače pa so njihovi ljudje zelo delavni in ve- do, da je uspeh podjetja tudi v Poslovalnica »Labod« njihovo Ikorist. Pred leti so se odreikli plačam nad tarifnim pra- vilnikom samo za to, da so lahko uredili skladišče. SOLIDNEJSO POSTREŽBO KUPCEM En sam prodajalec je včasih v trgovskem podjetju »Zelezninar« postregel nad sto ljudi. Zdaj bodo s .specializacijo po poslovalnicah zelo razbremenjeni in kupci boda soUdneje postreženi. Predvsem bodo od nove razdelitve imele največ ugodnosti naše gospodinje, ki bodo vse, kar rabijo, lahko na- šle v eni sami poslovalnici. Trgovsko podjetje »Zelezninar« bo imelo lažji pregled nad zalo- gami, razbremenjena pa bo tudi Stanetova ulica, kar je že skrajni čas. Poslovalniica »Zelezninar« bo poslovala non-stop, druge pa za enkrat še ne, morda čez čas. In njihove velike želje? Želijo, da bi nekoč lahko zgradili veliko železninarsko hišo, da bi torej v enem poslopju združili vse svoje prodajalne, vso svojo dejavnost. Želimo, da bi jim to lispelo. Torej še enkrat! Trgovsko pod- jetje »Zelezninar« ima poleg po- slovalnice v Žalcu še tri poslo- valnice v Celju — »Zelezninar« v Stanetovi ulici 4, »Merkur« v Gubčevi ulici 4 in »Labod« v Sta- netovi ulici 31. Vse tri posloval- nice prodajajo določeno blago in so pripravljene, da odjemalce kar najbolje in najhitreje postrežejo- Poslovalnica »Zelezninar*