XIV. letnik.
V Gorici, dne ^5. januvarjii 190t>.
4. številka.
—’
Izhaja vsak četrtek ‘I ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Ncfrankovana piama sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša za colo leto i krone, za pol leta 2 krom.
Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l fiO.
Za Nemčijo je cena listu 6 K. za drutio deželo izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* v Gorici, ulieS Vot-turini it. 0.
i—
merrre
,ia vero dom ugja
.VSO	ii	i	—mi i -/.1'
Naiočnino in naznanila s p r ej eni a upravnišlvo, Gorica, SemcniSka ulica St. lli. Posamezne številke se prodajajo v tobakurnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tekal išču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Hiva Como) št. I t po 8 vin.
Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah, in sicer: čo se tiska enkrat lt vin., dvakrat 12 vin.', trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gnrici.
Tiska »Narodna Tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Novi knezo-cadSliof goriSki.
Došla nam je vesela vest, ki jo naznanjamo cenjenim čilateljem, da je imenovan za goriškega knezo-nadškofa monsignor dr. Frančišek Sedej, prvo8tolni župnik in dekan v Gorici. Tako dobi oBirotela goriška nadškolija spet svojega višjega pastirja.
MonBignor dr. Sedej se je rodil dne 10. oktobra 1854 v Cerknem. Gimnazijo je dovršil r Gorici 1 1874 Bil je vedno odličnjak. Mataro je prestal tndi z odliko in sicer kot privali«!, ker je hkrati isto leto dovršil tndi prvi tečaj bogoslovja. Dne 2G. avg. I. 1877 je bil posvečen v mašnika. Služboval je potem najprej kot kaplan r rojstnem kraja Cerknem, a le malo čaaa. Že I. 1878 so gu poslali na Dunaj t zavod sv. Avguština, kjer je dopolnil svoje učenje in je postal doktor bogoslovja. Vrnivši se po štirih letih v domovino, je služboval kot kaplan in katehet pri sestrati uršulinkah v Gorici. Po smrti Štefana Kocjančiča je postal I. 1883 njemo naslednik, profesor starega zakona
▼	osrednjem semenišču, kjer je poučeval 6 let, dokler ga niso pozvali spet na Dunaj I. 1889 kot c. in kr. dvornega kaplana in ravnatelja višjega izobraže-vališča za duhovnike pri sv. Avguština. Od tod je prišel I. 1898 znova v Gorico kot kanonik, župnik stolne cerkve in dekan goriškega okraja. Iz prijaznosti do bolnega prijatelja dr. Josipa Pavlice prevzel je 1. 1902 nadomestovanje novega zakona r bogoslovnici. Ta predmet je podučeval po prezgodnji smrti dr. Josipa Pavlice do sedanjega časa. Monsignor dr. Sedej je delal za dva. Poteg tega je bil tudi član deželnega šolskega sveta, nadškofijski nadzornik slovenskih in nem-skih goriSkih šol. Sodeloval je tudi pri različnih upravah in društvih. Kot predsednik ceciijanskega društva je mnogo storil za zboljšanje cerkvenega petja na Goriškem.
Monaignora dr. Sedeja je prištevati mej najbolj nadarjene in učene može goriške dežele. Iz njegovega peresa so prinesli listi : „Folium Periodicum“, „Rimski Katolik" in „Dom in Svet14 razne znanstvene razprave. Za knjigo Job, ki jo je poslovenil pesnik Simon Gregorčič, je spisal krasen pojasnilni uvod.
V monsignoru dr. Sedeju dobimo moža čistega značaja, samostojnega mišljenja, krepke volje in pobožnega srca.
O	njegovi pobožnosti in gorečnosti priča svito prizadevanje za čast Božjo v župniji Btolne cerkve v Gorici. Stolno cerkev je vso obnovil in ozaljšal in dvakrat je v malih letih poskrbel za sv. misijon, prvikrat v slovenskem in drugikrat v italijanskem jeziku.
Pridobil si je s požrtovalno pridnostjo v spovednici, na prižnici in v pisarni srca vseh vernikov oboje narodnosti.
Goriška dežela sme biti ponosna na tako odličnega moža. Bog naj ga živi in hrani mnogo, mnogo let v čast Božjo, korist sv. cerkvi, v ponos goriški nadškofiji in v veselje Ijnbečim ga rojakom!
Delavski shod.
V nedeljo je bil pri Gorjancu na Kornju v Gorici prav lep delavski večer. »Slovensko katol. delavsko društvo", ki
je zdaj na Goriškom najštevilnejše i društvo, je imelo svoj občii zbor. Galih ■ govorov tu no moremo objaviti, zato ho-‘ čemo lo ob kratkem omeniti njih vsebino.
j PredseJnik dr. Josip Dermas tj a pozdravi vse zbrano delavstvo v prisrčnih : besedah, izrekajoč upanje, naj bi se društvo čedalje lopše razvijalo v prid delavskemu stanu. Obširno govori o de-
i	lavskih stanovanjih, o potrebi novih poslov za izboljšanje delavskih stanovanj , in za odpravo grde špekulacije trdili gospodarjev pri oddajanju revnih stanovanj, namenjenih ubožnim delavskim rodbinam. Izkušnja nas uči, da so slaba in neprimerna stanovanja največkrat vzrok raznim boleznim in nenravnemu življenju, ki rodi kasneje hudodelstva in polni ječe I
Duhovni voditelj dr. Andrej Pavlica se zahvaljuje g. predsedniku za lepe besede. Pravi, da nismo niti pričakovali, da bomo imeli danes g. predsednika v svoji sredi radi velike nesreče, ki je zadela njegovo rojstno hišo, ko je umrl edini brat, ki je bil namenjen doma za gospodarja. Pozove delavstvo, naj v znak spoštovanja do g. predsednika in njegove častite rodbine vsi vstanejo. Na te besede se vse zbrano delavstvo odkrije in dvigne s sedežev. Dr. Andrej Pavlica govori dalje o delavskem zavarovanju in o novi postavi, ki jo je vlada predložila v tem pogledu državnemu zboru. Državni zbor je nedelaven, zato ta postava še vedno nerešena. Če hočemo, da se bodo taka vprašanja reševala, moramo dobiti drug državni zbor in če hočemo doseči to, mora se pre-meniti pred vsem volilni red za državni zbor. Državni zbor bi moral predstavljati vse stanove in narode cele Avstrije. Država je podobna človeškemu org%nizmu, ki je sestavljen iz raznih udov. Ti udje so vsi enako opravičeni. Vsak ud ima svoj posebni delokrog. Zdravje enega uda je zdravje drugim, bolezen enega je bolezen drugim. Ko bi en ud delal drugim kvar in škodo, škodoval bi vsem drugim, pa tudi samemu sebi. Tako je z državo. Vsi stanovi in narodje so potrebni in opravičeni. Kar škoduje enemu, škoduje vsem. Če je en stan, n. pr. delavski stan, zanemarjen, čuti to celo telo in bodo prej ali slej to občutili tisti, ki so tega krivi, ki sedaj tlačijo delavce in zavlačujejo za delavski stan koristne postave. To nas uči v naših dneh Rusija! Nižji sloji, za koje se ni prav nič skrbelo, dvigajo zdaj pesti proti stoletnim tlačiteljem. Če je pa drf.ava podobna človeškemu organizmu, je naravno, da bi moral tudi državni zbor predstavljati tu organizem. V njem bi morali biti vsi ip vsi narodje zastopani tako, da bi bilo med njimi enakotežje, da bi se ne mogli tlačiti drug drugega, ker so vsi stanovi in narodje potrebni in vsi enako opravičeni. Da pa dobimo tak državni zbor, je neobhodno potrebno, da se premeni volilni red korenito. Volitve morajo biti splošne in enakotežnet. j. take, da zagotovijo vsem stanovom in narodom enakotežje in enako opravičenost. To je naš cilj in ideal I Vsak stan naj bo zastopan, vsak naj sam odločuje po svojih zastopnikih o stanovskih zadevah. V ta namen je treba nrediti človeško družbo po Btanovskih zadrugah in r.vezah. To pa ni še vse 1 Kakor je v človeškem or-
ganizmu duh, ki oživlja in druži vse ude v soglasje, prav tako oživlja in druži krščanski duh vse stanove širne države v celoto. Če hočemo imeti med narodi in med stanovi pravo edinost, poživiti moramo	med	njimi duha	ljubezni	in
bratstva.	Kjer	tega duha	ni, ni prave
edinosti.
Do naravnih razmer v državnem zboru pa ne pridemo nikdar, ako ne pometemo prej korenito liberalizem, ki je razdrl stanovsko organizacijo. Pripravno sredstvo, b katerim bi pomeli nesrečni liberalizem, je splošna in enaka volilna pravica.	Zato	zahtevamo	splošno	in
enako volilno	pravico, ker	upamo,	da
pridemo po tej poti do naravne stanovske ureditve človeške družbe.
Predlaga resolucijo, ki naj se do-pošlje visoki vladi in visokemu državnemu zberu:
Goriško delavstvo zbrano dne 2 1. jan. 1906 na občnem zboru „Slov. katol. delavskega društva v Goric i“ zahteva za vse državljane, splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico, dokler se ne uredi človeška družba po stanovskih zadrugah in dokler ne začne izvrševati svojih političnih pravic po stanovskih zastopnikih. (Sprejeto.)
Duhovni voditelj govori dalje o posvečevanju nedelj in praznikov. Od posvečevanja nedelj in praznikov je odvisen blagoslov Božji in prava zadovoljnost. Izkušnja nas uči, da nimajo delavci, rokodelci in obrtniki nobene sreče, ako delajo ob nedeljah in praznikih in zanemarjajo službo Božjo. Da je delavstvo začelo sovražiti cerkev, sv. vero in duhovščino, izvira največ od tod, ker ne počivajo sedmi dan in ga ne posvečujejo, kakor je Bog zapovedal že v starem zakonu pod smrtno kaznijo.
Predlaga resolucijo :Goriškode-lavstvo zbrano na občnem zboru „Slov. katol. delavskega društva v Goric i“ zahteva, da se potom postav zabrani delo obnedeljahinpraznikih. (Sprejeto.)
K besedi se dalje oglasi g. d r. F r. Oblak, ki obširno pojasnjuje, kaka krivica se godi delavskemu ljudstvu, ki plačuje ogromnega davka, krvnega in osebrrega, pa nima skoraj nobenega zastopstva in nobenih pravic in je popolnoma zanemarjeno.
G. Jernej Kopač pravi, da bi bilo zelo potrebno, da bi obhajalo naše društvo ob nedeljah zabavne večere, da bi se med seboj bolj spoznali in se lahko pogovorili o marsičem. Usedel naj bi se tudi nedeljski poduk v čitanju in pisanju. Oba predloga g. Kopača je delavstvo z veseljem sprejelo i.i odboru priporočilo.
Društvenik in poverjenik Orel je v šaljivih besedah povedal navzočim, kako društvo, kakor orel, vedno višje in višje leta, kako vsestranski napreduje, kako se število udov čedalje množi itd.
Odbornik Kosmač je priporočal društvenikom, naj se udeležujejo druit-veniki ob smrti kakega uda v obilnem številu pogreba. Družine naj ob pravem času naznanijo smrt predsedniku, da se potem opozore vii 1
Dr. Andrej Pavlicu pravi, da smo v minulem letu vsestranski pomagali ubožnim delavskim družinam. Skrbeli smo za obleko os irotelim otrokom in nabirali v izrednih slučajih milodare po celem mestu za osirotele družine. V zadnjem času je umrl društvenik Valentin Vuga, ki je bil obče spoštovan in priljubljen mož. Zapustil je vdovo in nepreskrbljene otroke. Tudi v tem sln-čajn smo nabirali milodare po mestu. V tem pogledu smo mej letom mnogj storili, da smo olajšali povsod žalost in bedo v zapuščenih delavskih rodbinah. Pri vsem tem smo imeli koncem leta 1905 blagajniškega preostanka 1381 K ! in 2 vin.
G. predsednik dr. J os. Dermastja se koncem zahvali vsem govornikom in vsem delavcem, ki so prihiteli na shod in zaključi zborovanje.
Za osirotelo družino Val. Vuga je nabral poverjenik 'Orel med društve-niki 11 K 65 v.
Da je seme gg. govornikov palo na rodovitna tla, dokazuje zlasti to, da so se ob koncu oglasili novi udje. Na ta način postaja vojska delavskega društva vedno mogočnejša. Vsemogočni naj blagoslovi pošteno delo in prizadevanje goriškega delavstva I
Nameni framasonov.
Štiri dni za tem, ko je veliki mojster framasonov v Italiji svojim »bratom" najtopleje priporočal boj proti katoličanom in je prepovedal, da bi sploh pripoznali kako krščansko stranko, je obelodanil neki visokostoječi brat lože R. de Mar-mande v listu »Courier Europ6ain“ članek pod naslovom „Vzroki_ob-h tanka framasonovu, v katerem se navajajo kot glavni nameni framasonov boji proti Bogu, boji proti vsaki državni avktoriteti ter boj proti domovini. Svoj članek pričenja imenovani pisatelj z izjavo, da o obstoju lože ni več nobene tajnosti. Kar je v nji skrivnostnega, ni sicer javno, a o njeni tajnosti ne more biti več govora. Pa čujmo, kaj pravi de Marmande o namenih fra-masonov, Kajti, četudi so bili nameni framasonov še precej znani, ’*h ni dosedaj vendar s tako drzno hladnokrvnostjo še nikdo očitno pripoznal, kakor je storil to de Marmand v svojem zgoraj navedenem članku. De Msrmande namreč piše:
.Poglavitni namen Iramasonske vzgoje je boj pi oti verski ideji, torej boj proti ideji sami in ne le proti obliki, kajti ako bi hoteli biti framasoni še v kaki zvezi z Bogom in s svetniki, bila bi to od njih strani največja hinavščina, ko je nj h glavni namen, preganjati na svetu božje namestnike, t j. dulnvščino. Boi proti klerikalizmu, ki se je bil v XIX stoletju in katerega vspehi so bili tako žalostni, ne zadostuje več. Fra-masonstvo ima dandanes drago nalogo, ono zahteva zase „svobodo“. Je pa tak človek proBt, ki je poslušen groznemu malika (Bogu), ki hoče že v naprej voditi človeško osodo ter njegova dejanja uravnati ? Prvo, po čemur hrepeni fra-masonstvo, je to, da izgine verska ideja popolnoma s sveta-.
Framasonstvo pa ne teži le po svobodi, ampak eno teži tudi po bratstvu.
In kaj umeva de Marmande pod to besedo? „Upeljo naj se komunizem, odpravi naj se privulna lasi. To so pač zahtevo, ki so v besedi bratstvo zapo-padene1. Zato pa obžnluje de Marmande, da ni loža zavzela v tom pogledu šo pravega in praktičnega stališča. Za vsprejem v framasonsko ložo se zahtevajo namreč dandanes | revisoku pristojbine, katerih deluvec ne moro plačati. Odstranjena bi morala biti vsaka razlika slojev in tudi na spol bi se ne smelo gledati pri vsprejemanju v ložo, kajti le na ta način je moči doseči drugi namon lože, namreč bralstvo ali komunizem. O spoznanju Boga, kakor tudi o pripozna-vanju kake druge gosposke ne sme biti govora. Konečno pa hoOe framasonska loža raztrgati tudi vezi, ki vežejo člov' ka z domovino. .Framasonstvo11, piše dalje de Marmande, „je in ostane bistven del internacijonalizma. Splošno bratstvo, ki ne pozna Boga k akor tudi nobenega go-spodotva, ne pozna tudi nobenih mej".
Taki so torej nameni in nazori framasonstva, na katerih podlagi se skuša od mnogo vplivnih strani urediti celo Šolski pouk. Kam jadramo torej?
Dopisi. .
Iz Plavi. — (Veliko razburjenje — mirna poravnava). — Minoli teden je bil za Plavljane zelo buren. Povod ra7burjenju je dal gosp. stavbeni komisar v Plaveh. Pod vasjo tik železniškega tira izvira edini vaški studenec, v katerem si Občinarji zajemajo vodo in napajajo živino. Ta studenec je že dve leti tako razkopan, da so bili ljndje in živina, ki so zahajali v studenec, posebno v dežja in lanski zimi v veliki nevarnosti. A železniško stavbeno vodstvo se ni pobrigalo, da popravi studenec vsaj toliko, da bode brez nevarnosti pristopen.
Kar naenkrat pa so pričeli v pon-deljek 15. t. m., ne popravljati studenec, marveč z vso silo kopati od poBtaje do studenca za polaganje vodovodnih cevi ter v studencu samem za napravo vodovodne sesalke. Začudeni Občinarji so zapazili to delo. Ro so vpraševali delavce, čemu to kopljejo, niso dobili nikacega odgovora. Kakor se je zvedelo, je delavcem bilo zavkazano, da morajo proti domačinom molčali. Ko so se Občinarji prepričali, da so to vodovodna dela, bili so prepričani, da ee jim hoče skrivaj in zvijačno vodo odpeljati na postajo. Nikdar popreje ne pri političnem obhodu, ne kedaj pozneje, se ni Občinarjem omenilo, da namerave železnica vodo iz studenca napeljati na postajo. Samo enkrat je g. stavbeni komisar vprašal, koliko odškodnine bi zahtevali, ako se voda vporabi tudi za poBtajo? Ko pa je obljubil samo 400 K oaškodnine, so možje odšli, in ni bilo potem več govora o vodi. Umevno je torej, da so se Občinarji razburili, ko so ogledali vodovodna dela. Takoj bo se odpeljali nekateri možje v Gorico na glavarstvo. G. dvorni Bvttnik je poklical voditvlja stavbenega vodstva k sebi. Zadeva se je Občinarjem pojasnila ter Be jim obljubilo, da se delo vBtavi, dokler ne pride komisija radi vode.
A mesto, da so delo vstavili, pričeli so z neko mrzlično naglico delati tudi po noči, in sicer samo v studencu. To je šele Občinarje potrdilo, da se jim hoče vodo, katera ob času suše primanjkuje celo za njihovo rabo, z zvijačo vzeti. Vsi razburjeni so v četrtek zjutraj prileteli k studencu ter zahtevali, da se delo vstavi, dokler ne pride komisija. Delavci, ko so videli razburjenost ljudi, so tudi odnehali z delom. A g. stavbeni komisar, mesto da bi razburjene ljudi potolažit in jim obrazložil vso zadevo, je le silil delavce na delo. Pozval je orožnike in pod njih varstvom silil ljudi na delo. Občinarji so delavcem branili, komisar jih silil na delo, razburjenje pa je rastlo od trenutka do trenutka, in vsaki hip se je bilo bati nevarnih izgredov. G. vikarij, da bi preprečil preteče izgrede, odpeljal se je v Gorico ter posredoval pri c. kr. okrajnem glavarstva in želez, stavbenem vodstva, da se vsled razburjenosti ljudstva delo vstavi, ter pošlje takoj zastopnika, ki naj se ozir vode z ljudmi poravna in pogodi. Delo se je tudi takoj vstavilo in s tem ljudstvo pomirilo.
Takoj v petek je prišel v Plave odposlanec stavbenega vodstva v Gorici c. kr. geometer g. Wanek. Oglasil se je pri g. vikarju, ki ma je obrazložil vso zadevo, kakor tudi zahteve Občinarjev ozir vode. Popoladne sklical je vse Občinarje na lice mesta k studenca. Mirno
jo v slovenščini obrazložil ljudem, kako in pod kaki ni pogoji hočo železnična uprava vzeti vodo iz stu lonca, da Občinarji no bodo imeli nikake škode niti ob času najiečjO suš'’, kar so jim vse v pogodbi zagotovi. Mirno so tudi Občinarji stavili svojo zahtevo. V dveh urah so se zjedinili tudi glode odškodnino, in stvar je bila končano. Tako so jo zadeva, ki je skozi štiri dni razburjala ljudstvo ter kmalu provzročila novarne in osodepolno izgrode, po mirnem in ljubeznivem postopanju g. geometra Wa-noka mirno rešila v jednem popoldnevu. Vsa čast g. geometru VVanoku. Ljudem po naši dolini pa priporočamo, ko Kod j imeli obravnave v cestn h in vodopravnih zadevah, naj so zanesejo na g. geometra \Vaneka, ki bodo vse te obravnave vodil. Pri nas v Plaveh se je izkazal moža. Slava mu !j
Iz (iabrovico pri Koimiu. — Veselo smo začeli novo leto. Od 6. do 14. t. m. se je obhajal pri nas prvikrat sv. misijon. Vodili so ga prečastiti gg. Lazaristi iz Ljubljane: g. Frančišek Kitak, g. Anton Geršak in g. Janez Šporn. — Cerkev je bila vsaki dan polna vernega ljudstva. Nad vse ganljivo pa je bilo v nedeljo Bkupno sv. obhajilo v razsvetljeni cerkvi med slovesnim zvonenjem. Procesija s sv. misijonskim križ ‘m, ki so ga nosili mladeniči ter spremljale belo oblečena dekleta z vei.čki na glavah, je bilo res nekaj veličastnega. Kaj takega pri nas še ni bilo in težko kdaj bo. Čez 2500 ljudi po dva in dva je glasno molilo sv. Rožni Venec, vrli pevci so prepevali, zvonovi doneli in topiči grmeli. Pri vhodu v vas je stal lep slavolok s napisom:	.Te pozdravljamo, o sveti
križ 1“ Vas je bila vsa v zastavah in v oknih so gorele sveče. Kako je iz srca donela zahvala vsmiljenemu Bogu, to so pričale obile solze radosti. Res srečni in milostipolni čas sv. misijona I Blagor občini, kateri nakloni Bog to veliko srečo“.
Iz srca se zahvaljujemo prečastitim gg. misijonarjem za lepe nauke 1 Hočemo jih v srca ohraniti in z Božjo pomočjo po njih živeti. Bog plačaj tadi našemu častitemu g. vikarju, ki se toliko žrtvuje za nas! Vse hvale je vreden naš gosp. organist Fr. Bandelj se svojimi vrlimi pevci, ki so ustrajno poveličevali slovesnost z ubranim petjem. Radovoljno je šlo na roko slavno županstvo, ki je postavilo slavolok in preskrbelo streljanjtf. Čast ma ! jLiveli mladeniči, ki so zložili denar za misijonski križ. Teh srečnih dni naj spominja in vselej nas viža, po-sihmal znamenje sv. misijonskega križa!
Hvaležni občinar.
Iz Devina. — „Soča“, ki slastno sprejema članke, naperjene proti cerkvi in duhovnom, je prinesla, kakor sem zvedel, v letošnji 2. štev. en dopis iz Devina, ki se bavi z mojo podpisano malenkostjo. Veliki ljabeznjiv dopisnik bi me rad osvetil v taki lači kakor češ, da spodkapujem narodnost mej tukajšnjimi Slovenci se 3vojim cerkvenim postopanjem. Zdi so, da mora biti to ena visoka mogočna živina, od katere pričakuje Devin svoje odrešenje, ker piše
o	meni kakor o kterem .šoštarju'*, ki se ne drži svojega kopita. To pa ne, da mu je za slovenstvo ali za cerkev kaj mar, ampak le za škandal, da brco da duhovnu ter mu odvrača srca vernega ljudstva. S tom seveda stori prijetno uslugo zlobni „Soči“, ki se tako rada peča z duhovskimi zadevami, kakor d i bi drugih na sveta no imela. Le obžalovanja vredno je, da se najdejo povsod pijonirji te čadne kulturo, ki obstoja v hujskanja proti gg. nuncem, luko tudi v na pol polaščenem Devin-u, ki ko ima ediao le svoji duhovščini zahvaliti, da ni šo utonil v laškem morju Saj edino zavetje ima slovenščina le še v cerkvi in slovenski šoli, kolikor je še ostalo, mej tem ko se po ulicah, krčmah, v zbirališčih možkega in ženskega spola večinoma tolče le laško. Umevno je potemtakem, da Lahom tukaj ni treba se učiti slovenščine, ker povsod dobro izhajajo se svojim jezikom, bodisi pri litru ali na plesa naj ga priredi tadi sama slavna „Lidija‘. Pri tacih prilikah so si Slovenci z Lahi večinoma vsi bratjo, kar je tudi prav po krščanski ljubezni. A zakaj bi si ne bili bratje tadi v cerkvi, ki mora biti vsem odprta Slovencem in Lahom ? In lakaj najde „Sočin* dopisnik strašen kamen spodtike 1 Čajto božji ljudje! „Zagrizenega Laha hoče imeti dekan v Devinu za organista" ! tako piše modro skrbežijivi dopisnik. Strašno I bi lahko zgrizel tudi orgije, da bi mu jih ne bilo treba vedno popravljati kakor dozdaj. Kako globoko I
pa da je zagriznjon la človek, no morem vedeti, ker glede narodnosti ne preiskujem nobenemu vesti — tudi na spovedi ne. Dejstvo ie pa, da je v Devinu rojen in izrejen. Če je tuli sin laškega očeta M., govori slovensko ravno tako dobro kakor vsak devinski Slovenec laško, ima Slovenko za soprogo ter poleg očetovega rokodelstva (mizar) se je v prvi mladosti priučil tudi orgljanja, seveda na svoje stroške, ter je bil že pred leti organist v devinski cerkvi, brez da bi so bil kak Devinec spodlikal nad tem.
Ze dobre tri mesece smo tukaj brez organista, odkar je prejšnji po svoji službi odšel. Le čakal sem, da bi mi slovenska občina priskrbela slovenskega organista, to tem bolj, ker poznal som nasprotnost proti domačemu, ker zagri-znemu Lahu itd., kakor ga označuje dopisnik. A zaman sem čakal; ni ga bilo, pa ni ga bilo niti od slavne „Ladije“, tukaj ni videla škandala. Božjo slažbo zahteva ljudstvo po stari navadi. Več nedelj in praznikov so bile tihe maše brez orgelj in petja, kar ni ugajalo ljudstva, ki še hodi v cerkev. Kdo pa naj bi pel pri običajnem blagoslovu? Ne slov. organist, ne pevci niso bili vajeni odpreti svojih ust brez orgelj. Tega smo bili priča vsi, kolikor nas je bilo v cerkvi. Dahoven ali Cerkvenik? Ne eden ne dragi se ni čatil poklicanega za to. — Pomoči ni bilo od nobene strani, najmanjše od slov. liberalne „Ladije“, katera tako čadno nevkretno vesla, da je udarila tadi mene, prvega Slovenci v Devinu z loparjem. Sedaj seje nas revnih Sloveacov usmilil zagrizen Lahon ter se brezplačno ponudil za orgljanje, ker se je obč. starešinstvo branilo ga plačati. Tako smo imeli res vesele božično praznike vsaj v cerkvi ter sliSali lepe slovenske božičnic?, kakoršnih nismo bili vajeni že dolgo prej, ker liberalni slovenski organist in njegovi pevci so bili jako varčni in skromni se Bvojim petjem v cerkvi. Vsak se je lahko prepričal, da liberalec ni sposolnn se ogreti za čast božjo. In nad tem organistom se spodtika dopisnik v ,Soči“, kakor da bi on znal kaj boljšega I — C? imam jaz dolžnost skrbeti redno božjo Blužbo in vse nedelje in praznike ceiegi leta tihe in pete sv. maše brezplačno opravljati za devinsko občino, in faro, zakaj pa bi ne imel tadi pravice izbrati si pripravnega org.inista, katerega je občina dolžna plačati po stari naredbi. Ako imajo Občinarji pravico zahtevati redno božjo službo, ima tudi občinsko predstojništvo dolžnost plačali to, kar občino zadeva. Nikakor pa nima župan se svojim starešinstvom pravice, utikati se v strogo cerkvene zadave. Cerkev ima biti odprta vsem brez razločka, Slovencem in tudi Lahom. Če pa Lahi zasedajo Slovencev prazne prostore v cerkvi, ne morem kaj zato. Za lase ne vlačimo nobenega v cerkev. Godilo se bo pa lahko po b. besedi : prvi bodo poslednji in poslednji prvi. Še marsikaj bi imel opomniti k „Sočinem“ izzivu, a ga zdaj najbo zadosti. Če bi pa kakema butcu le še padlo v glavo devinske mizerije tirati med javni svet, bom znal še z lepšimi postreči, kar gotovo ne bo v čast slovenskemu Devinu.
Jož. Skočir, žapnik-dekan.
Iz K&nala. — Upam, da bodete tako prijazni ter nam dovolili majhen prostorček v vašem cenjenem listu, da objavimo nekaj novic iz Kanala. ij
V hribu pri Kanaln je našel Karol Lenardič v svojem posestva rasno kamenje, katero ima lastnost, da v ognju gori ter pri ti priliki diši po petroleja, kalofoniji, katramu, žvepla itd N* omenjenem prostoru se sliš!jo v mali luknji čudni močni udarci, kakor da bi kdo v hriba stopal. Ljudje so mnenja, da niso ti adarci dragega, nego neka težka tekočina, zmešana z več tvarinami in mogoče tudi rudami ter da se je ta tekočina, ki je nekdaj iz hriba tekla, v teku več stoletji sčasoma globokeje znižala. Dobilo so je tudi nekaj rude, podobne srebra ali zlatu, a ve se pa ne, ako ima kako vrednost. Mogoče da je ta rada tudi kaka radna pena, ali pa da ima v sebi kako vrednostno kovino.
V petek zvečer je padel v Kanala Ladovik Vitori, prihajajoč iz krčme, tako nesrečno, da si je izbil jedno oko — na dragem je bil že prej slep — tako, da je zdaj popolnoma slep. Palj&li so ga v tržaško bolnišnico.
Iz llihemberga. — Ni sicer vredno odgovarjati dopisnika nPrimorcau od 17. L m., ki piše o rihemberškem zavarovalnem društvu za govedo.
Ker je pa to društvo zelo koristno in važno, prisiljeni smo podpisani izreči, da jo to, kar pišo, le izmišljotina in laž. Sklenilo r.e jo sicer, da se da cenilcem in poddonarničarjom mala odškodnina 5 vin. od vsacoga uda, a to so jo storilo iz uzroka, da se polajša trul našema požrtvovalnemu denarničarju gosp. Ambroža Poniža, naduč., kateri je dokazal, da bo njemu, ako se volijo nori cenilci in pod-denarničarji, prevelik trad, da jih priuči. Za to pa smo ma vsi to odobrili in raje malo odškodnino cenilcem in poddenar-ničarjem obljubili.
Da se je pa predsednikovemu prijatelju izplačala odikolnina crknene krave po 80%. je odbor sklenil za vse enako v prihodnje in ne samo zanj. Tndi ni res,dadoklorni predsednikov prijatelj krave kupil, da je niso hoteli vzeti v varstvo, češ, da je bolehna. Bes je pa, da je preds. prijatelj kravo kupil na Ustju in ne v zavarovalni občini Rihemberg. Preds. naš ni na UHju. Kadar je krava v Rihemberg dospela, so jo cenilci v varstvo sprejeli in ne predsednik. Tako je bilo tudi z prvo poginolo kravo prijatelja predsednikovega, katero jo jo kupil v Žireh. Tam tudi nima naš predsednik zavarovanja ne zanikati in ne odobravati. — Kadar jo je ud v našo občino privedel, se je krava zavarovala po predpisih.
Ko mu je poginila, treba jo je bilo tudi izplačati po sklepu odbora. Prosimo naj pride vsak ud svoječasno k zborom in sejam, da se prepriča o poštenem delovanja našega zavarovalnega društva in naj ga ne blati po ničvrednih časopisih, kajti to je zmožen le, klor po noči kolovrati zunaj	po vaseh	ter	zija v temi kakor
sova.	Po dneva	se pa ne drzne	s Bvojo
besedo k poštenim ljulem. Ako ve, ds je resnica, kar je v „PrimorcuM pisaril, naj podpiše svoj dopis, kakor mi to storimo,	in potem	še	le mu bode	kdo kaj
verjel.	Najbolje	pa	je da vsak	ud, po-
sebno pa odbornik, govori pri zborih ali sejah, kar se mu zdi potrebno. Podlo in surovo je pa potom kričati in obrekovati in celo po časopisih mazati pošteno izvoljeni odbor. Poštenjak postopa javno in n) napada za hrbtom.
Toliko za sedaj.
Jože Pavlica, predsednik; Franc Jogan, cenilec; Franc čebron, odbornik; Jože Bizjak, cenilec; Franc Vidmar, Karl Bezek, Peter Košata, Alojzij Mihelj, udje.
Politični pregled.
Parlamentarizirauje inlnisterstva.
— Zidnje dni pišejo listi mnogo o par-lamentariziranju ministerstva, in dotičae vesti slone na še precej resnični podlagi. Vsled teh vesti imela bi vstopiti v mi-nisterstvo, in siesr dr. Pacak v imonu Čehov in dr. Derschatla v imena Nemcev. Listi poročajo, da se imenovanje teh dveh novih ministrov objavi uradno, še predno se snide državni zbor.
Carinska roju« med Avstro-Ogrsko In Srbijo? — Gospodarski konflikt med našo monarhijo in sosednjo Srbijo se je zelo poojstril. Dočim je avstrijska vlada b prvega jako mlačno nastopila, je pa s svojo zadnjo noto precej ostro napela strune. Ne zahteva Bicer, da bi Srbija odstopila od carinske zveze z Bolgarsko, pač pa zahteva sprememb na istej, kakor jih bo ona stavila. Srbska vlada je na kratko odbila to zahtevo Avstrije, čomar je posledica ta, da so se že začeta pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med našo državo in Srbijo prekinila.
Na predlog ogrske vlade je bil v pondeljek izdan ukaz, da se zapre srbska ineja. M »ja je zaprta za izvoz živine in mesa iz Srbije.
Pogajanja o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo prekinjena.
— Vlada je prejela z Dunaja poročilo, da so pogajanja o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogersko prekinjena. Vsled tega je odpoklicala srbska vlada v pondeljek odposlance na Danaja.
Kriza na Ogerskein. — Krize na Ogerskera noče in pa noče biti konec in se tudi še danes prav nič ne ve, kako se bo »končala. Mm. predsednik Fejer-vary se madi zadnji čas skoro več na Danaju nego pa v Budimpešti. Njegove avdijence pri cesarju, ki se ponavljajo ■koro vsaki dragi dan, trajajo navadno po cele are. Tadi v pondeljek in včeraj bil je baron Fejervary pri cesarja ia se ž njim dolgo časa razgovarjal. O vsebini vaeh teh razgovorov in posvetovanj pa ne prihaja v javnost nič, ampak dotična uradna poročila glase se vedno jednako in sicer tako le: Biron Fejervar^ jo bil
zopet vsprejet od cesarja v posebni av-dijenci, ki je trajala poldrago aro in mu je poročal o položaja. Druzega pa se čisto nič ne izve. Sedaj bo začeli nekateri listi pisali, da se bližamk odločilnim korakom glede rešitve ogerske krize. O kakovosti teh korakov pa nikdo ne ve, in morebiti Se celo oni ne, v rokah katerih se odločitev nahaja.
Moloruskn deputaclja pri cesarju
—	Cesar je vsprejel to dni malorusko depatacijo, sestoječo iz metropolita Szep-tickega, dveh škofov in dveh miloraikih poslancev, ki je prišla k cesarja v stvari volilne reforme v Galiciji.	$
Cesar — iincjitclj španskega pešpolk«. — Dne 27. t. m. se poda princ Asturdki na Danaj in v Monakovo. To potovanje je v zvezi z imenovanjem cesarja Fran Josipa imojiteljem polka Leon in princa-vladarja bavarskega ime-jiteljem 5. topniškega polka. Princ izroči med dragim cesarja Fran Josipa albam s podobami poveljnika in častnikov polka Leon.
Francoska duhovščina in ločitev cerkve od države. — Iz Pariza poročajo, da francoska dahovSčina ne kaže nikake slabosti in gleda pogamno
▼	bodočnost. Tadi število oseb, ki se javljajo za katoličane, je večje, kakor so mislili prvotno. Sovražniki katoličanov bodo imeli mnogo več opravka s pre-oanovano katoliško Bvobodno cerkvijo, kakor so imeli a starim v k nkordatne spone vkovanim cerkvenim organizmom.
Dojodki na Ruskem. — Ž) tedne in tedne zaporedoma so prorokovali židovski in dragi rusofob^ki listi, d* bode 22. janavar osodepolni dan za Rasijo. Ta dan je pričela namreč lanskega leta na Ruskem revolucija. Dae 22. januvarja lanskega I6ta je korakalo namreč 50.000 ruskih delavcev v Peterburga pred carjevo palačo, da predlože carju svoje zahteve. S tem je bil storjen prvi korak k ruski revoluciji, ki je razsajala potem skozi vse leto po obzirni Rusiji in od katere so se raški sovražniki nadejali, da uniči to velikansko slovansko državo, pred katero trepečejo vsi sovražniki slovanstva. Ali dan 22. t. m., na kateri se je imela slaviti obletnica ruske revolucije, prešel je popolnoma mirno, na veliko ialost vseh sovražnikov RuBije.
Novice.
Duhovske spremembe. — Veleč, g. Anton GI e š č i č, karat v Štjaku, je imenovan za kurata v Štanjelu na Krasu, na njegovo mesto pride č. gosp. Ivan Franke, dosedanji kaplan v Črničah, č. g. Vinko Vodopivec, kaplan v Kamnjah je premeščen za kaplana v Črniče.
Knezo-nadfikoJijski ordinnrijat razpisuje do 28. februvarja t. 1. po smrti pokojnega mons. Abrama izpraznjeni k a n o n i k a t tnkajšnjega prvo-Btojnega kapitelja, kakor tndi mesto četrtega stolnega vikarja.
Za Alojtljevlšče: Preč. g. Ant. •Gerbec 15 K, g. Fr. Zachiatti 5 K, M. L. 1 K.
i	Bog povrni!
Za .Slovensko girotlšče": P. n. gg. Josip Pavlica 44 v, Franc Kavčič 40 v, Josip Mizarit 1 K, Frančišek Rojec 40 v, Anton Vendermia 1 K.
Bog vsem stotero poplačaj I
Umrl je v ponedeljek zvečer na-gloma g. Josip Jaklič, kanonik kole-gijalnega kapitelja v Novem mestu.
Smrtna kosa. — V pondeljek je nmrl v Trstu mons. Ante Karabaič, kanonik sv. Jeronima v Rimu, v 73. letu svoje dobe. Pokojnik je bil prvi urednik lista „Naša Sloga“, katerega je uredoval od leta 1871—1881. Rojen je bil v ■Puntu na otoka Krka. Kanonik sv. Jeronima v Rimu je postal I. 1883. Bil je ,pa v Rima le dve leti, od koder se je povrnil zaradi bolezni zopet v Trst, kjer je bil do svoja smrti katehet v Alberti-
nnmu. — Pokojnik bil je ves čas svojega življenja vnet Hrvat in ima posebno za probnjo hrvahkega življa v Istri velikanske zasluge. Svetila mu večna Iu1 I
Razpisano inesto notarja. — C. kr. notar v Tolminu dr. Qaarantotto se je odpovedal noHrjatu, in je zaradi tega notarsko mesto v Tolminu razpismo. -Dotične prošnje se imajo predložiti no tarski zbornici v Trstu do 10. febr. t. 1.
Oddaja javnih del potom dražbo.
— Dne 14 februvarija t. I. se bodo oddaja na tuk. okrajnem glavarstvu dela za gradbo branMke ceste. in sicer od Podlasa pa do Eodretov. Delajso pnra-čanjena na 13.557 kron 1 vin. Dotičue pisane in zapečatene ponudbe, Ki 'iiorajo biti kolekovane s kolekom od jedne krone in katerim mora biti priložen tudi vadij v znesku 680 kron, se imajo uložiti na omenjenem glavarstvu do 14 februarija do poludne in sicer v času uradnih ur. Podrobni načrti dotičnih del se nahajajo pri stavbenem oddelka tuk. okrajnega glavarstva, in na dan dražbe, to je 14. februvarija od 9 predpoludne pa do po-lndne dajala se bodo tam zahtevajočim natanjčnejša pojasnila glede omenjenih del. —
„Dvc Igri za žensko mladino*.
— Ravnokar je izšla v „Nirodni Tiskarni* v Gorici lidna knjižica z gorenjim naslovom. Knjižica obsegi dve jako efektni igri z samo ženskimi ulo-gami namreč: „Poboljšana trmoglavka" in „Luknja v namiznem prtu*. Obe igri je prestavil iz nemščine Vinko Vodopivec. Dobiva s knjiž;ca za neznatno cena v „Narodni Tiskarni*' v Gorici. Čisti dobiček je namenjen „Šolskemu domu“.
Opozorjamo zopet slavna županstva. katerim je do tega, da bi se v kratkem odprl promet na črti Gorica-Sv. Lucija bohinjske železnice, naj nemudoma odpošljejo železniškemu mini-stersttu na Dunaju v tem zmislu prošnje, ki so koleka proste, ker zadevajo javno korist.
Posojila na mesečna odplačila, ki dotečejo v 60. mesecih ali 5 letih, katera je uvedla „Centralna posojilnica" v Gorici, se vedno bolj prikupujejo občinstvu, ki išče posojila na daljše, stalno določene roke proti razmerno nizkim obrestim. Za vsakih izposojenih 100 K plača dolžnik „Centr. pos.“ na mesec 2 K; ter v 60. mesecih ali 5 letih 120 K. Stranke, ki iščejo cenenega posojila ali ki visijo pri oderuških denarnih zavodih, se oglašajo pri „Centr. pos.“ ter dobivajo vedno pomoč, ako se izkažejo z zadostnim poroštvom.
Potrjen zakon. — Nj. Vel. cesar je potrdil zakonski načrt glede zboljšanja učiteljskih plač, katerega je sklenil naš dež. zbor v svojem zadnjem zasedanju.
Centralna kurjava. — Pri tuk. „Monta“ napravijo centralno kurjavo, in je to delo prevzela tak. tvrdka Potočnik in Hiigel.
Grozna nesreča. — V četrtek zvečer okolo 8. ure je prišel 35 letni posestnik Karol Mozetič iz Orehovlja, in sicer tam, kjer se križati mirenska cesta in vipuvska železnica, pod vlak, ki mu je zmečkal levo nogo in roko. Zgodilo pa se je to tako-le: Mozetič in nek drugi posestnik sta se ustavila z vozom pred neki krčmo na mirenski cesti in pustila konja in voz na cesti ter šla na kozarec vina v krčmo. Ko sta nekaj časa pila, sta sliSala pred krčmo neki ropot, in ko je šel Mozetič pogledat, ali stoji še konj prod krčmo, ga je zagledal v teku proti Mirnu. Seveda je hitel za konjem ter ga hotel rešiti pred materijalnem vlakom, o katerem je vedel, da prihaja ob zgoraj omenjeni ari s postaje južne železnice.
V	tem dira pa ni vedel, da preti tudi njemu nevarnost, da pride lahko pod vlak.
Ia ti se je nesrečnežu tudi zgodilo. Ravno na progi ga je vlovil vlak, katerega ni videl, ker sti na omenjenem kraju dve h ši, kateri skrivati prest razgled po progi. El itel je zbežati, a bilo je prepozno. Nesrečneža so pripeljali v
tuk. bolnišn'co, kjer so mu odžagali nogo in roko, kar p« ni nič pomagalo, kajti Mozetič je kmalu po dovršeni operaciji umrl. — Bil je oče šeiterih otrok.
Aretirali so v torek popoludne 42 letnega Alojzija Juriča iz Biljane, ki je bil že odgnan iz Gjrice in pa tudi zato, ker jo redarje zmerjal.
Burja. - Pri nas imamo že par dni še precej hudo burjo. V Trjtu je pa seveda burja še hujša in razsaja posebno močno na morju. Potovanje po morju jo jako Bitno. Tako poročajo, da je bilo v torek morje od Hanka do Trstu vsled velike burje tako slabo, di je vse pi-tovalce in uslužbence davila morska bolezen. Pa tudi na Riki je razsajala te dni burja. Ladije iz okolice niso mogle prili ijati v luko. Vrvi L'oy lorega parnika »Saturnu!* so so utrgale, in „Stturnm“ je burja vrgla ob pomol. Tamkaj je trčil v dve jadrenici, ki sta se potopili. Saturnus* je tudi lahko poškodoval ladiji „Brione“ in „Volosca*. Škodo cenijo na 25.000 kron.
V Cerknem so imeli dne 14. januvarja ljudski shod glede pre-osnove volilne pravice, katerem je predsedoval preč. g. dekan, ter sta govorila gg. Gabrijel Bsvk in Josip Abram. Sprejela se je soglasno resolucija, ki se glasi : „Visoki državni zbor se poživlja, da čim prej uvede za držami zbor splošno, enako, direktno in tajne volivno pravico, in sicer naj se razlele mandati zgolj po številu narodnostij. V varstvo narodn h manjšin uvedi se ob mejah proporčni volilni sistem*.
Darovi. — Za novo župno cerkev na Livku so blagovoliti darovati še naslednji gg: Dr. Alojzij Faidutti, stolni prošt 20 K; kanonik Anton C.bič 10 K; župnik Alojzij Matelič 50 K; kurat Josip Kalin 8 K; livški Amerikanci88 K; Alojzij Miklavič 10 K; prefekt Miklavž Sedej 20 K; Alojzij Knavs 18 K; trgovec Jakob Šturm 20 K; Marija Polavšček 6 K; Ana Kutin 40 K.
Podpisani se imenovanim dobrotnikom in dobrotnicam kar najtopleje zahvaljujejo ter kličejo: Big povrni!
Za cerkveno-stavbeni odbor: Dr. Fr. Knavs, Franc Šturm, Dragotin Mašera.
Obstrukcija železničarjev. — Na postaji južne železnice v Trstu so uslužbenci zopet uvedli pasivno rezistenco z izvrševanjem dela po predpisih. To pa radi tega, ker je bilo na' nabrežinski postaji odpuščenih iz službe 13 delavcev, ki so zahtevali, da se odpusti iz službe neki njih načelnik.
Zgorel je v Kamnjah v pondeljek 22. t. m. hlev Andreja Vodopivca p. d. Matevževega. Goreti je začelo okoli 9. zj. Zažgali bo najbrže otroci. Živino so brž izgnali. Vaščani so pridno gasili, odlikoval se je posebno župan kamenjski s posnemanja vredno neustrašenostjo. Dničeno je vse seno. Ob hudi burji je bilo nevarno, da ae ogenj prime sosednih hiš.
Nova tajna svetovalca. — „Frem-denblattu poroča, da sta tržaško koperski škof dr. Fr. Nagi in armensko-katoliiki nadškof v Lvovu Josip Teolorovič imenovana tajnima svetovalcema.
Vlom	in	tatvina v	Ricmanjih.
— V noči med	soboto in	nedeljo,	in
sicer popolnoči je bil izvršen v Ric-manjih drzen vlom zdražen s tatvino. Dosedaj neznani lopovi so vlomili v urad tamošnje „Posojilnice in hranilnice14.
Tatovi so plezali čez zid na dvorišče iu od ta	skozi okno v hišo.	S
svojim tatinskem orodjem so se lotili blagajne —	VVertheimerice.	Skušali	so
prodreti v blagajno na ta način, da bi prevrtali isto od strani, kakor kažejo vidna znamenja. Ker se jim pa menda to ni posrečilo, skušali so prevrtati blagajno od zgoraj. In to se jim je res posrečilo. Oinesli so 267 kron v gotovini oziroma v kolkih.
Požar na Jesenicah. — V pondeljek zgorela je na Jisenicah joda s
tretjina tovarne, ki je last „Kranjske industrijske družbe*, v kateri so ne izdelovale žic», žičniki in žeblji. Škoda znaša nad pol milijona kron.
Štrnjk v Trbovljah. — V Trbovljah je v pondeljek pričel splo5en štrajk. Št raj k a 2600 delavcev.
Sneg in zima. — V noči od pelka na soboto je po Girenjskem in Notranjskem zapadlo do pol metra snega.
Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, oče In uslauovltelj družbo sv. Cirila in Metodijn bo obhajal letos 80-letnico svojega rojstva.
Gimnazija v zavodih Sv. Stanislava v St. V:du nad Ljubljano. — Učni minister je dal škofovim zavodom pravico za pouk v gimnazijskih predmetih in jim dovolil naslov zasebne gimnazije. Za leto 1905/06 ima prvi razred pravico javnosti.
Razveljavljena volitev župana.
—	V Jesenicah je okrajno glavarstvo razveljavilo volitev župana kakor nezakonito izvršeno. Volilni posli so poverjeni komisarju Schitniku.
Naš cesar daroval za Albance
50.000 kron. — Naš cemr je poslal
60.000 kron odboru za podpiranje prebivalstva v Albaniji, trpečega vsled potresne katastrofe.
Nadškof obsojen zavoljo pokr-ščenja mohamcdanca. — V Sarajevu se je te dni vodila sodnijska obravnava proti tamošnjemu presv. nadškofu dr. Stadlerju in njegovemu tajniku Buljanu, zavoljo pokrščenja mohitmedanca Sina-noviča. Nadškof je bil obsojen v 500 kron globe, njegov tajnik pa v 48 ur zapora. Čudno je res, da se sodnija peča s cerkvenimi zadevami in da na neki način določuje, ali se sme in koga krstiti.
V	duhovnika posvečen v (i!). letu. — V Kolina na Češkem je bil posvečen nedavno v duhovnika 69 let stari Vinko Krahe. Ta je šel v bogoslovje takoj, ko je bil še mlad in ko je dovršil mataro, a je tekom ča3a obolel na očeh in ga je bilo zato nemogoče posvetiti v duhovnika. Z »to si je izbral svetski poklic, se oženil in imel troje otrok. V zadnjem časa mu je pa umrla žena in ndovec je Želel na vsak način postati svečenik. Njegov nadškof mu je izprosil pri papežu v Rimu dovoljenje, in 69-letni udovec je postal resnično duhovnik. Njegov sin je uradnik, ena hči je učiteljica in drugo ima pri 8ebi da vodi gospodinjstvo.
Brata ubil. — Iz Debrecina poročajo, da sta se na posesivu svojega očeta Martina Nagy sprla in stepla brata 12-letni Alojzij in 10-letni Ludovik. Prvi je tepel svojega brata tako dolgo, da je ta mrtev obležal.
t«.4)
Skrb vsake gospo dinje je posvečena družinski blaginji
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varst veno znamko župnik Kncipp
Jako izdatno sredstvo proti
iron
j« liker GODINA, katerega napravljata v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della S.lutte- pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna »Ali’ Igea* ▼ ulici r ornelo it. 4. Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poite se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poitnemu povzetju, ali pa, ako »e
dopoilje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveoi stroški.
Vojaško in navadno orožje.	~
(J)
p.. N.	:
pr
Kor nameravam svojo trgovino jd. ■ uravnati večinoma za prodajo i/.gotov- m . Ijenili oblek, prodajam krojno blago = g po znižani ceni 9o% tovarniško cone.-o ^ Kdor so linče po ceni obleči, ima®.o •/daj ugodno priliko, posebno črno dobro ' -g blago 7.a novice. Jamčim /.ato, da g. »m ostane v spominu tcrdk:i M. l'o* o veraj, na Travniku v (Sorici.	—
l’riprnve /.a duhovski stan.	ro
Odhovske kape. ovratnike itd.
m
mm
SrH
5 ’ 'i*
Podpisani priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v Gorici mi na deželi svojo
prodajalno jestvin,
V zalugi imam kavo vseh vrst, različne muke iz Jochmauno-voga in Majdičevesamlina; dalje imam tudi razne tekočine 11. ]»r. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo, testenine Žnidarčič Valenčič itd.
JOSIP KUTI V
Semen iška ulica hiš. štev. I.
♦
♦
♦
♦
♦
♦♦♦♦
w 1. Prilit '
slovenski optikar v Gorici
ulita Uctturini 3,
priporoča č. duhovščini in sl. o: činstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očal. barometre, < toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vago za vino, žganje itd.
_ Sprejema naročila in poprave in pošilja na dom.
fi
Peter Skerbic
Gorica
Riva Corno h. št. 13, priporoča svojo zalogo piva iz prve slov. pivovarne
G. ikri* dedičev
v Ljubljani.
Pivo je tako, da mu ui vsako enako. Želodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca narVlf.
1?
\a
'eod. slaba«*
zlatar, ulica Morelli šfu. 13.
Preč. duliuvšč'ui in ulav. občinstvu se daje na znanje, da se prodajajocerkv. posode po znižanih cenali. ladelujc se vsakovrstne predmete ia srebra, alapke in medi po najuovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene eerkv. priprave, po-srebri in pozlati se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v cize-llranju, v l/rezljanju posamnlk črk In monogramov Itd. llu*tro*an cenik na zahteve brezplačno. Zaboji poštnine prosti.
flajiioljžB stishalnice za vino
in 0L3KE so naie stishalnice „HEHHUL“
ntjnovej*en« in najbolj&eK* Motava z dvojnim ‘n nuprolruanun pritiakalom; injamteuo najboljio delovanja« ki[ Pr®' drugo stiskalnici«; hldravlifena »Nikalnica,
matiine patentu- C U D U H H 1 D“ ki	dTbi
▼ an<* Ikropllnlce »|0 I ■ II II II1 H od »o >o,
jih bilo troba goniti. Plugi, »lini ra grozdje, nadje in oljko Hobkalniee za priadh. Vinogradaki plugi. Suiilniee nadja in drugo Togotalno, IIt-ijenaku in mineralno pridelke.
»tlakMlulce za auno, »lamo itd. na roko. Mlatilnice za žit«, čistilnici, rofcetitlnieo. Slamoreznice, rokni mlini za iito v razni velikosti in vsi drugi »troji za poljedelatvo. I/duluju in prodaja z jamstvom kot po-Hfbnost najnovuju, izborno iz* kuftuno, kot najboljio pri poznan«) in odlikovano »ustavi
Stiakalnica ra vitto.
Ph. Mayfart 10
tovarna r.a poljudelnke in vinsko stroju £MF~ na DUNAJU, !L Tahoritraaac It. 71.
Aatomat. škr-pilnlea.
Odlikovani t v»eh drtavah rret* s nad .'»«9 zlatimi in srebrnimi kolajnami. (Vnlk n podobajni Wi niaioguAtt-TQua pohvalna planin. — Baa prodajalo! In «N*topnikl nv IMfJo pomudi, k J it le rfnmo aaaiopani.
m
čim z
Odlikovana svečarna
na paro
v GORICI
Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-»4 vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska kg. a 4-90. Za pristnost jam-K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke iz£voska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
-J j
Karol Draščik, i —
pekovski mojster na Kornu v (Jorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju l. I898. n v Sorici na razstavi I. 1901) s zlato svetinje
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom .v mestn in na deželi najuljudneje.
And. Fajt,
pok. izvedenec Gorica
tekallšče Fr. Josipa št.2(lastna hiša), In podružnica št. 20.
I
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k hor ca nove'maše in godove, kolača >a birmance in poroke Ud. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po čelji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, Jina peciva, Ji n a vina in likerje po smerni ceni. 7.a Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Dclaunica cerhOenih posod in cerhDenega orodja
Fr. Leban,
Bariča,
Magistralna ulica šteil. 8.
Prporoča preč. duhovščin svojo d slavni co cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blaga se razpošilja Mo.
i
□
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
n
ji
d
posojili
Mca, ul Tetlirinl 9
Posojuje svojim članom od 1. nov. t. I.
na nem odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo 7. obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec.
^osojuje svojim ianom od 1. aprila t. I.:
ia menico p SVI«, na vknjižbo po 5°|»
z 78%uPravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
(d
o
>0
-5
C5
Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev.
Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 58 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr., Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter.
Priporoča se preč. duhovščini in slav. cerkvenim ogkrlmištvom.
Prosiva zahtevati listke!
t/i
CD
3
CD
V><
O
&
P
©
TJ
a
M
ed
Pl
O
d
o
o a w
u
o
M
O
a,
k
Največja trgovna z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, .strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, purnpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
fino krono nagrad© izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najino nove *merikan*ke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron bla^a.
|l
►d
Prosiva *ahtevati listke!
K
o
D
O
O
»
3
04
i