Prednost komunali
Barjanci žf od nekdaj veljajo za marljive in družabne Ijudi. Kadar ti stopijo skupaj in pljunejo v roke, lahko premaknejo hudiča in pol, pa najsi gre za gradnjo nove cesle, moslu. gasilskega doma ali česa drugega.
Tej hvalevredni tradiciji ostajajo zvesti tu-di krajani Tomišlja — raztrgane vasi med Igom in Podpečjo, kjer se križajo številna barjanska brezpotja in kjer s svojimi, kot biser čistimi tolmuni vijuga potok Iška. V zadnjem času so tu namreč z izdatnim udarniškim delom, podkrepljenim seveda s samoprispevkom občanov, rešili marsikak krajevni problem, pa čeprav je šlo tudi za dela, ki jih ponekod opravljajo izključno poklicne družbene organizacije.
Tako so nedavno denimo prevzeli vsa
Večina Tomišljanov še vedno ostaja zvesta kme-tijstvu (kot polkmefje). Tako seje ludi Tončleva Ida podvizala s spravilom jabolk
gradbena (zemeljska) dela pri ureditvi med-krajevne ceste Tomišelj-Vrbljene. ki jo je potem asfaltiralo Cestno podjetje Ljubljana. financirala pa ljubljanska skupnost za ceste. Skupno investicijsko vrednost tega projekta cenijo na okoli 12 starih milijard. Cesta je za kraj, kot pravijo, še kako velikega pomena. saj jih povezuje s sosednjima Vrbljenom in Strahomerjem.
Nič manj pomemben korak v tej smeri ni bila tudi izgradnja novega mostu in brvi čez potok Iško (lani). Stari most je bil namreč že povsem dotrajan in je grozil, da se vsak čas zruši. Isto velja tudi za brv. Vendar pa kraja-ni tukaj sami niso delali.
Zdaj bi radi krajani našli učinkovito for-mulo še za Šalčkov štradon. za katerega vzdrževanje KS Tomišelj ne dobiva nobene-ga denarja, pa čeprav je prometno precej obremenjen. Pot je namreč še vedno okvah-ficirana kot običajen barjanski štradon. radi pa bi. da ji priznajo status redne krajevne ceste.                              .
Obnovili bodo pokopališče
Veliko komunalnim problemom. s kateri-mi se otepa Tomišelj. botruje prav razteg-njenost vasi. Ta je sestavljana iz treh zasel-kov, medtem ko ima celotna krajevna skup-nost kar pet vasi. Vse te, kot zagotavljajo krajevni možje. obravnavajo z enakimi me-rili, ne da bi dali prednost tej ali oni. Tako
so že lani malo udarniško, malo pa s sredstvi KS zastavili tudi dela pri obnovi krajevnega pokopatišča, ki predstavlja še vedno enega najresnejših problemov KS. V načrtu imajo sanacijo zunanjega zidu. radi pa bi vsaj delo-ma obnovili tudi staro mrliško vežico. a še ne vedo. kam jo locirati. ker nanjo ni vezan le Tomišelj, ampak tudi druga naselja. O za-devi. kot tudi o nujni ureditvi poti.do poko-pališča. se bodo morali še pogovoriti s kra-jani.
Dobra voda
Precej bolje pa se Tomišljanom godi na nekaterih drugih toriščih družbenega življe-nja. Že nekaj let imajo na primer urejeno
javno razsvetljavo, pa telefon, zadovoljni pa so tudi z vodo, ki je zdaj pod upravo mestne-ga vodovoda. Da so lahko vaški vodovod predali novemu oskrbniku, so morali sanira-ti kar lep kos vodovodnega omrežja. Vsi kraji KS imajo tudi dobro avtobusno pove-zavo. razen Podkraja. ki se mora še vedno zadovoljiti le z delavsko progo. Radi bi, da bi tudi to naselje dobilo vsaj še kako linijo. Prav boljše avtobusne zveze, predvsem pa boljše ceste, so Tomišljanom omogočile. da so se lahko tesneje povezali s sosednjimi kraji, z zunanjim svetom. Ali kot je dejal Franc Susman. podpredsednik skupščine KS Tomišelj: »Poprej smo bili ves čas nekako izolirani. pa čeprav smo bili komajda kakih 15 kilometrov zračne črte od Ljubljane ...« BRANKO VRHOVEC