23. septembra. — Pri Zbontu v Davči je bilo srečanje škofjeloških aktivistov medvojnega okrožja Škof j a Loka. Okrož nemu odboru aktivistov so podelili do- micilno listino ter podelili spominske značke in listine OF medvojnim tehni kom in tiskarjem. 3. oktobra. — Inž. Pavle Hafner je v Knjižnici Ivana Tavčarja ob diapozitivih prikazal »Zgodovino našega mesta«. 5. oktobra. — V okviru praznovanja krajevnega praznika Godešič je bila ot voritev razstave akademskega slikarja Franca Novinca. 6. oktobra. — Komorni pevski zbor Loka je pripravil koncert v cerkvi sv. Marka v Vrbi. Komorni pevski zbor je v Kostanje vici priredil koncert, namenjen zbra nim slavistom na posvetovanju ob 400- letnici Dalmatinove biblije. 10. oktobra. — Na večeru z diapozitivi v Knjižnici Ivana Tavčarja se je pred stavil Franc Langerholc s »Potepanjem po naših gorah in še kaj«. 12. oktobra. — Alples iz Železnikov je na sejmu stanovanjske opreme v Kranju prejel zlato medaljo za nov program Dom. 17. oktobra. — Ciril Hubad je prika zal diapozitive na predavanju »Gremo v Predlagani program je sestavljen na osnovi srednjeročnega programa o iz vajanju nalog muzeja, ob upoštevanju smernic in sprejetih družbenih dogovo rov ter potreb glede stanja objektov in njihovem vzdrževanju. Oblikovanje vse bine programa so pogojevali poleg de javnosti muzeja na področju varstva premične dediščine tudi programi mu zejskih društev in vseh dejavnikov v občini, ki delujejo na področju varstva kulturne dediščine, ter ugotovitve stro- Pariz«. ki je bilo v Knjižnici Ivana Tav čarja. 18. oktobra. — Ob 140-letnici rojstva Simona Gregorčiča je bil v Knjižnici li terarni večer »Človeka nikar«, ki sta ga pripravila Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčar ja. V Kanalu ob Soči je s svojimi likov nimi deli gostoval škofjeloški slikar Ja nez Hafner. 21. oktobra. — Društvo za varstvo okolja občine Skofja Loka je priredilo redni letni občni zbor. 24. oktobra. — V Knjižnici Ivana Tav čarja je bil večer z diapozitivi. Rado Kočevar je govoril o potovanju »Na stre hi Evrope«. 25. oktobra. — V Knjižnici Ivana Tav čarja je bila otvoritev knjižne razstave ob mednarodnem mesecu knjige, zdru žene s pogovorom s pisateljem Igorjem Torkarjem o knjigi »Umiranje na obro ke«. 26. oktobra. — V kinodvorani na Ceš- njici je bil koncert pihalnega orkestra Alples. 31. oktobra. — V Knjižnici Ivana Tav čarja je Viktor Zumer predaval o »Na ravnih procesih prostorskega razvoja«. Predavanje je spremljal z diapozitivi. Franc Podnar kovnih delavcev ob delu na terenu in priprave na praznovanje 50-letnice mu zeja. A. OSNOVNI PROGRAM 1. Strokovno delo enot Redni program izvajajo delavci po strokovnih enotah in v konservatorski delavnici. Vsebina dela enot pokriva ob močje občine, enota za zgodovino PTT PROGRAM DELA LOŠKEGA MUZEJA ZA LETO 1985 287 pa celotno Slovenijo. Za stalne muzej ske zbirke zbirajo gradivo tudi člani mu zejskih društev, s katerimi muzej stro kovno sodeluje. Strokovne enote zbirajo gradivo za proučevanje in dopolnjevanje stalnih zbirk, za postavitev občasnih razstav in pripravljajo gradivo za nove razstavne zbirke. Dopolnjujemo dokumentacijo in evidenco za lastne potrebe in zunanje in teresente. Za leto 1985 so po enotah načr tovane sledeče naloge: a) Arheologija: — priprava kovinskega in keramične ga gradiva za konservacijo (nadaljeva nje), — izdelava foto in druge dokumenta cije za navedeno gradivo, — pregled in popis stanja arheoloških lokacij in spomenikov na terenu. — kopiranje načrtov starejše terenske dokumentacije, ki jo hranijo druge usta nove, — odkupi. b) Etnologija: — priprava predmetov in izdelava do kumentacije pred konservacijo in re- stavriranjem, — restavriranje panjskih končnic in dveh plastik (zunanji sodelavec), — raziskave obrti v preteklosti — so- davičarstvo, slaščičarska in mizarska obrt (nadaljevanje), — raziskovalna naloga »Prehrana na Loškem«, — postavitev lanene jame in »pajštve« v skansnu, — vzdrževalna dela na objektih v skansnu, — odkupi. c) Zgodovina in NOB: Kulturna zgodovina: — zbiranje gradiva in priprava za do polnitev tematskih zbirk o razvoju šol stva, loških rojakih in kulturnih društ vih in njihovi vlogi pri razvoju in osve- ščanju delavstva. Zgodovina NOB: — zbiranje gradiva in odkupi pred metov, — izdelava dokumentacije terenskih lokacij in spomenikov iz NOB (sodelo vanje pri akciji ZZB), — sodelovanje pri raziskovalnem pro gramu »Razvoj delavskega gibanja in NOB na Loškem« (strokovno in terensko delo-občinski program), — postavitev stalne zbirke v osnovni šoli Gorenja vas »NOB in povojna iz gradnja v Poljanski dolini« (v sodelo vanju KS in KO ZB NOV Gorenja vas). d) Umetnostna zgodovina in galerijska dejavnost: — restavriranje razstavljenih slik v zbirkah (10 slik v izredno slabem sta nju), — izdelava kopij fresk srednjeveške ga stenskega slikarstva (za stalno gale rijo), — izdelava kopij Ažbetovega likovne ga dela (priprava za stalno razstavo), — izdelava načrtov in programa ure ditve za postavitev stalne razstavne ga lerije v Kašči (po dogovoru jo muzej prevzame od Seširja 1985), — postavitev razstav v galeriji na gra du. Po programu galerijskega sveta je planirano 12 razstav, od katerih bi se posamezne prenesle in postavile tudi v drugih razstaviščih v občini. Vsebina razstav je zasnovana tako, da se poleg renomiranih umetnikov predstavi tudi mlajša generacija umetnikov in slikarji amaterji. e) Zgodovina PTT Vsebina dela enote je republiškega po mena. Sredstva za delo zagotavljata Lo ški muzej in Združenje organizacij PTT SRS po sporazumu. Strokovno delo eno te: — izdelava programa in načrtov opre me za postavitev stalne PTT zbirke. — odkupi predmetov in gradiva PTT. —• sodelovanje s komisijami, prevzem zbranega gradiva in predmetov pri de lovnih organizacijah PTT v SRS, — priprava gradiva in raziskave za zgodovinopisje razvoja PTT (prvi del do 17. stol. — zunanji sodelavec), — pregled arhivov pri drugih institu cijah (PTT muzej Zagreb in Beograd strokovne knjižnice, muzeji). 288 f) Pedagoško delo: — oblikovanje Vodnika po muzejskih zbirkah s prilogami v tujih jezikih. — priprava sestavkov o kulturni dedi ščini, muzejskem delu in muzejskih zbir kah za objavo, — priprava predlogov za ure zgodovi ne za nižje in srednje šole usmerjenega izobraževanja, — strokovno vodenje po zbirkah za šole. delovne kolektive in druge skupine. — vodenje strokovne knjižnice in do polnjevanje fonda knjig z zamenjavo, daritvami in nakupi starejše in novej še strokovne literature. g) Konservatorska delavnica: — konservacija arheološkega kovin skega gradiva, — restavriranje arheološkega kera mičnega gradiva. — konservacija etnoloških predmetov in lesenih skrinj. — konservacija NOB gradiva za zbir ko v Gorenji vasi (kovina, les, papir), — sodelovanje s kustosi na terenu po potrebi. Strokovni idelavci sodelujejo tudi z zunanjimi uporabniki, nudijo jim stro kovno pomoč in sodelujejo z muzejski mi društvi in organizatorji likovnih raz stav v občini. 2. Ostala dejavnost a) Kadri. V letu 1985 se število redno zaposlenih delavcev ne bo povečalo. Re dni program bo izveden s sedmimi stro kovnimi delavci in štirirni drugimi na meščenci. Dodatne potrebe bomo po po trebah ob realizaciji programa pokriva li z zunanjimi sodelavci (specialne stro kovnosti) in pogodbenimi delavci (ču vanje zbirk). b) Strokovno usposabljanje delavcev bo potekalo individualno in s predavanji ter seminarji, ki jih bodo organizirala strokovna društva in institucije. Ostale oblike usposabljanja bodo po programih družbenega izobraževanja. c) Stalna oblika dela bo sodelovanje z delovnimi organizacijami in drugimi, ki delajo ali vključujejo v svoje delo v okviru kulturnih programov tudi aktiv nosti iz varstva kulturne dediščine. d) Delovno prakso po dogovoru in pro gramu s centrom za usmerjeno izobra ževanje v Skofji Loki bosta v letu 1985 opravljala dva učenca v enoti NOB. e) Področje splošnega ljudskega od pora in družbene samozaščite je v osnovi pokrito in dokumenti izdelani. Nerešeno je še vedno vprašanje o zagotavljanju fi nančnih sredstev za materialna sredstva, ker so potrebe večje od izločenih sred stev po zakonu. V okviru možnosti bomo materialna sredstva nabavljali po izde lanih načrtih o nabavi zaščitnih sredstev in tehnični opremi. 3. Vzdrževanje Vzdrževalna dela bodo potekala v ka peli. Zamenjali bomo dotrajana okna in pobelili notranjost. Za ustrezno hrambo predmetov bomo nabavili ustrezne depojske police in dru go opremo ter uredili podstrešje za hrambo večjih kosov. Finančna sred stva za izvršitev navedenih del bodo zagotovljena iz amortizacije za stavbo. Na gradu in v njem se bodo izvajala tekoča vzdrževalna dela. V spomladan skem in jesenskem obdobju sta načrto vani delovni akciji za ureditev grajske ga vrta. V akciji bo sodelovala tudi mla dinska delovna skupina. B. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Predlagani program investicijskega vzdrževanja je ocenjen kot program šir šega pomena in obsega nujna vzdrže valna dela na objektih, ki so istočasno kulturni spomeniki. Z zagotovitvijo fi nančnih sredstev bomo dela izvajali na Loškem gradu in v Plavčevi hiši v Že leznikih, kjer so tudi muzejske zbirke. Vsebina obnove se nanaša na obsežnejša vzdrževalna dela, za katera sicer nima mo dokumentacije, pač pa na osnovi ogleda stanja okvirne predračune stro kovne organizacije. 289 Dela na Loškem gradu so nadaljeva nje programa obnove strehe iz leta 1983 in programov, ki jih izdeluje FAGG za celotni grad (program obnove starega dela mesta in gradu). Predlog finančnih stroškov za obnovo Plavčeve hiše je iz delalo in predložilo Muzejsko društvo Železniki, ki upravlja s stavbo, kjer je muzej, in v sodelovanju z lokalnimi de lovnimi organizacijami skrbi za tekoče vzdrževanje. Zaradi nujnih večjih po pravil pa so stroški prerasli njihove zmožnosti in smo jih vključili v program muzeja, ker smo lastniki stavbe. C. AKCIJA ŠIRŠEGA POMENA V letu 1985 načrtujemo kot dodatno na- logo-akcijo popis kulturne dediščine na območju občine Skofja Loka. Akcija se pripravlja v sodelovanju z občino Skofja Loka, kateri bi zagotovila sredstva za pokrivanje stroškov. Namen popisa je ugotovitev stanja in popis neregistrira nih spomenikov ter dopolnitev muzej ske dokumentacije iz popisa pred le tom 1970. S popisom bomo dopolnili ob stoječo dokumentacijo in izdelali regi ster kulturne dediščine. Akcija bo po tekala v poletnih mesecih po dogovoru z občino in bo trajala okoli 60 dni. Janez Erjavec Program dela objavljamo po sklepu Sveta Loškega muzeja. Uredništvo 290