LITIJA ★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ DELOV
Hire« £e££ef & &
ŠTEVILKA 11 - LETO 8
L
DECEMBER 1980
NMMi
IMIliliMMlIBi
Občinska skupščina Litija, [zvršni svet Občinske skupščine Občinska konferenca SZDL Litija Občinska konferenca ZKS Litija!
Občinski svet ZSS Litija Občinski odbor ZZB NOV Litija Ibčinska konferenca ZSMS Litija
Čestitajo
vsem delovnim ljudem in občanom ob
22. decembru — dnevu jla
24. decembru — občinskemu prazniku
v novem letu
1981
pa vsem želijo veliko delovnih uspehov ustvarjalnosti, zdravja ter osebne sreče in zadovoljstva
Leto je naokrog
Že v začetku tega leta, ki se izteka, smo vedeli, da bo težko in naporno. Zakoračili smo v prvo stabilizacijsko leto z mnogimi odrekanji, in predvidevali smo, da bodo dogodki v svetu močno vplivali tudi na naše življenje.
Seveda se proces naše nadaljnje izgradnje samoupravne so-
Spomenik na Tisju, prizorišču borbe II. Štajerskega bataljona z okupatorjem 24. decembra 1941. V spomin na to bitko praznujemo v naši občini tega dne občinski praznik.
cialistične demokracije ni v ničemer ustavil. Naše družbenopolitično delo in življenje, naš sistem samoupravljanja in delegatskih odnosov smo tudi v tem letu vidno dogradili, in v leto 1981 vstopamo obogateni z novimi spoznanji.
Na gospodarskem področju pa smo bili bitko za stabilizacijo in jo bomo še bili To je bila bitka za zmanjševanje naših dolgov v tujini, bitka za bolj umirjeno rast skupne splošne, investicijske in osebne porabe.
V litijski občini smo tako kot drugod sprejeli stabilizacijske programe, češče smč potrkali na našo zavest, bolj odgovorno smo delali in živeli in tako kot v drugih občinah pridali svoj delež k stabilizaciji.
Največja nesreča nas je letos doletela 4. maja, ko nam je umrl naš Tito. Ni ga dneva od 4. maja naprej, da ne bi s kakršnimkoli dejanjem obeležili in
PRIREDITVE ob Dnevu JLA in občinskem prazniku
7/12-80-10/12-80-13/12-80 -19/12-80-
20/12-80-
20/12-27/12
21/12-80-22/12-80-23/2-28/12-24/12-80-
tekmovanje z zračno puško v strelskem domu v Šmartnem
tekmovanje vezistov enot teritorialne obrambe in Radio kluba Litija sprejem mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe ob 18. uri podelitev Valvasorjevih plaket delavcem s področja družbenih dejavnosti na gradu Bogenšperk tradicionalni orientacijski pohod ekip mladinskih  organizacij,   ZRVS, TO, osnovnih šol in drugih organizacij na Tišje
prireditve kulturnih, telesnokulturnih in drugih organizacij v počastitev občinskega praznika
šahovski turnir v restavraciji pošta ob 9. uri
razstava ob dnevu JLA v avli dvorane na Stavbah
-razstava slikarja Ivana Kisovca iz Jevnice v avli dvorane na Stavbah ob 18. uri osrednja občinska proslava občinskega praznika v dvorani na Stavbah
počastili njegov spomin in njegovo veličino. Njegov duh in njegova misel je vtkana v vsak trenutek našega življenja in dela, njegovo ime in delo pa nas navdihujeta za delo in nadaljnje razvijanje socialistične demokracije.
Letos smo prvič praznovali dan republike brez Tita, v Litiji bomo tudi prvič praznovali naš občinski praznik - 24. december brez Tita. 39 let je minilo od legendarne bitke na Tisju, ko so borci II. štajerskega bataljona izvedli prvo večjo partizansko akcijo oziroma bitko z okupatorjem na območju današnje litijske občine.
Letos bomo na osrednji občinski proslavi v počastitev občinskega praznika spet podelili občinska priznanja organizacijam in posameznikom na različnih področjih dela. Naj jim bo vzpodbuda za nadaljnje delo, drugim pa za dosego tega, kar so oni ustvarili na svojih področjih.
Letos smo v občini zgradili nov zdravstveni dom. To leto si
bomo zato tudi zaradi tega zapomnili. Tega leta zaključujemo tudi program II. samoprispevka in pričeli smo realizirati program tretjega. Nedvomno so to veliki mejniki v življenju naše občine.
Delo pri pripravi vseh planskih dokumentov, tako občinskih kot onih v organizacijah združenega dela, SIS in krajevnih skupnostih za obdobje 1981-85, nas je tudi močno angažiralo. Smo pač pred vstopom v novo srednjeročno obdobje in planski zakoni nas zavezujejo izvajati vsa obsežna in zahtevna dela na področju planiranja.
Leto je torej naokrog. Prehitro je minilo, bomo rekli, tako kot vsako. Toda bilo je kar naporno leto. Polno dogodkov. Prijetnih in neprijetnih, veselih in žalostnih. V novo leto 1981 bomo stopili obogateni tudi z itkušnjami iz tega leta in prav gotovo nam bodo koristile pri našem delu, snovanju v novega, boljšega in naprednejšega.
OB TEKMOVANJU MLADIH „MLADOST V PESMI, BESEDI
IN SPRETNOSTI"
Odlična ekipa Predilnice
Tekmovanje „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti" razpisuje Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja in RK ZSMS. V tem tekmovanju sodelujemo tudi mladi iz Litije, ki so se v kvizu znanja TITO -PARTIJA - REVOLUCIJA najprej pomerili v OO ZSMS, nato v okviru OK ZSMS, 14. 11. 1980 pa je bilo tekmovanje v OŠ Šmartno. Med sabo so tekmovale ekipe, ki so zasedle v predtekmovanjih prva mesta. To so bile OO ZSMS Predilnica in OO Gradec, skupaj z vojaki V.P. 2480 Šentvid.
Tekmovanje je potekalo v treh delih. V prvem so morale ekipe sestaviti pesem z naslovom „stabilizacija". Sledil je kviz tekmovanje TITO -PARTUA - REVOLUCIJA, nato so se ekipe pomerile še v luščenju koruze. Pester je bil tudi kulturni del tekmovanja, ki ga je pripravila kulturna komisija in vojaki iz Šentviške kasar-
ne. Razočaranje je bilo le nad slabo udeležbo, ki v naši občini ni redek pojav. Zmagala je ekipa OO ZSMS Predilnica, skupaj z vojaki V.P. Šentvid 2480.
Tudi na regijskem tekmovanju, ki je bilo 18. 11. 80 v
Kamniku je bila ekipa Predilnice odlična, saj je skupno z vojaki Šentviške kasarne zasedla prvo mesto in se s tem uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo 19. decembra v Ljubljani.
M. A. - M.
UREDNIKOV STOLPEC
Stabilizacijo
# V O
uresničujemo
Ekipa Litije, ki jo predstavljajo mladinci iz Predilnice je doslej na tekmovanju „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", premagala vse ovire. Bo tudi na republiškem tekmovanju tako? Upajmo, da bo. Posnetek je s tekmovanja v okviru OK ZSMS litija, ki je bilo v Šmartnem (foto: M.M.)
Letošnje stabilizacijsko leto se izteka. Nedvomno smo besedo stabilizacija v naših letošnjih gospodarskih gibanjih največ uporabljali. Tolikokrat smo jo izrekli, jo napisali, z njo opozarjali, primerjali in načrtovali, da ni dvoma o tem,
Ida ne bi slehernemu občanu trdno zlezla v meso in kri. Izgleda, da smo se v resnici obnašali stabilizacijsko, saj nekateri viri informacij o 9-mesečnih rezultatih navajajo presenetljivo dobre podatke. Investicije so bile (In so Je) najbolj „na udaru". Dogovorili smo se, da bomo v bodoče število investicij razpolovili, saj 40 % družbenega proizvoda v letu 1979 vendarle ne zmoremo nameniti v investicije. Da bo ta številka zanesljivejša, naj navedem, da so v tem letu razvite države, med njimi tudi države OPEC, ki proizvajajo nafto; za investicije namenile le 20 % družbenega proizvoda.
Dogovorili smo se tudi, da bomo za investicije zagotavljali čim več lastnih sredstev in čim manj kreditnih. Tuđi selekcija investicij je bila ena izmed pomembnih -dogovorov. Prednost dajemo torej tistim investicijam, ki so usmerjene v izvoz, ali če zmanjšujejo uvoz, tistim, ki posodabljajo proizvodnjo oz. tehnologijo, in tistim, ki so usmerjene v proizvodnjo energije in hrane.
Seveda pa ne gre samo za investicije. Omejitev splošne, skupne in osebne porabe oziroma namenjanje sredstev v te namene v okviru resohicj}-skih določil je bilo tudi eno izmed poglavitnih stabilizacijskih usmeritev.
Da smo zanesljivo dosegli uspehe pri izvajanju stabilizacije, govorijo nekateri podatki. Med njimi tudi tisti, da smo letos v Sloveniji pričeli graditi bistveno manj objektov kot lani in tudi bistveno cenejši so bih. Da smo zunanjetrgovinski primanjkljaj zmanjšali, da smo bolj produktivni, in skratka, da veliko bolj pazljivo in preračunljivo usmerjamo oziroma trošimo denar.
Ti prvi dobri rezultati pa še zdaleč niso tudi končni uspehi. Stabilizacijska politika bo naše vodilo tudi vnaprej, saj bi vsak še tako majhen korak s te poti lahko potegnil za seboj plaz drugih in vsa dosedanja prizadevanja bi bila zaman.
In kako je v naši občini v. investicijami? Naložbe v gospodarstvu nikogar preveč ne vznemirjajo - navsezadnje sploh nimajo pretiranega obsega - bolj živa so nekatera razmišljanja o investicijah, ki bodo povečale, naš družbeni standard. To pa je skoraj v celoti program III. občinskega samoprispevka, ki smo ga že pričeli uresničevati. Da pa & ne bi bilo dobro kar počez vsako investicijo v ne čisto neposredne gospodarske namene proglasiti za nekoristno, in jo še včeraj dogovorjeno odlagati v nedogled, bomo tudi v naši občini ta program pričeli uresničevati tam, kjer pričakujemo najhitrejši napredek zaradi tega. To je program vzgoje in izobraževanja. S tem bomo izboljšali pogoje za, pridobitev novega In bolj&ga znanja, kar je neobhodno boljši jutrišnji dan. Najprej torej šole in vrtce, če pa bomo zelo resno stabilizacijsko živeli tudi naprej, bomo čez kakšno leto ali dve lahko pričeli stabilizacijski pas že rahlo in previdno popuščati. No, takrat pa bo čas tudi za realizacijo ostalega programa.
IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH OZD
Gostinsko podjetje Litija
Naslednje leto bo Gostinsko podjetje Litija v prostorih, kjer je sedaj Mercatorjeva trgovina, uredilo upravne prostore, sedanje pa bodo preuredili in tako pridobili 16 novih ležišč. (Foto: GO)
5
I
OK ZKS LITIJA'S SVOJIMI ORGANI BUDNO SPREMLJA GOSPODARSKA DOGAJANJA V OBČINI
Za boljše gospodarjenjenje
Občinska konferenca ZKS Litija in komite ter drugi organi tekoče spremljajo vsa gospodarska dogajanja v občini in v zvezi s tem sprejemajo usmeritve in ukrepe. Ena izmed glavnih aktivnosti komiteja in konference je bitka za stabilizacijo, ki poteka že celo leto kot organizirano zasnovana akcija ZK. Nekateri rezultati naših stabilizacijskih prizadevanj se sicer že poznajo, vendar bo treba tudi v bodoče še zaostriti osebno odgovornost vseh posameznikov, zlasti pa članov ZK.
Že pri nastajanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju naše občine v letu 1980 seje komite zavzemal za realno planiranje rasti družbenega proizvoda, produktivnosti, dohodka, zaposlovanja, skupne, splošne in osebne porabe ter naložb. Stališča in usmeritve komiteja so tudi dejansko vsebovana v resoluciji, tako da je realnost v našem gospodarstvu prisotna.
PROBLEM CEN
Naše organizacije združenega dela često naletijo na nepremostljive težave pri cenah in imajo pri tem popolnoma zvezane roke. Cene surovin se namreč na tržišču oblikujejo prosto, cene izdelkov naših OZD pa so pod družbeno kontrolo republiških in zveznih organov — omejene. Cene končnih izdelkov, ki jih izdelujejo iz polizdelkov naših organizacij združenega dela, pa so spet prosto oblikovane. S temi težavami se srečujejo zlasti v Predilnici, Usnjarni in deloma v Lesni industirji.
Tako konferenca kot komite ugotavljata, da pri razvijanju dohodkovnih odnosov ne moremo biti.v celoti zadovoljni. Kljub temu, da je razvijanje dohodkovnih odnosov eden izmed najbistvenejših elementov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Pri tem je v občini lažje priti do skupnega jezika, težje pa je, ko se pričnejo procesi za vzpostavitev dohodkovnih odnosov in povezovanja tudi prek občinskih meja.
NAŠA IZVOZNO-UVOZNA BILANCA
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so naše organizacije združenega dela izvozile za 261.784 tisoč din izdelkov, kar je za 47 % več kot v enakem obdobju lani. Največ je izvozila Usnjama Šmartno (110.137 tisoč din), kar je za 25 % več kot v enakem obdobju lani, Predilnica pa je izvozila za 61.025 tisoč din, kar je za 65 % več kot lani. Drugi izvozniki pa so bili: TOZD Furnir 29.103 tisoč din, (za 36 % več), TOZD Mizarstvo 4.369 tisoč din, (za 8.091 % več) TOZD Plastika, 1.463 tisoč din, (lani ni izvažala), TOZD Žaga 43.849 tisoč din, (za 58 % več), TOZD Industrija apna Kresnice 4.995 tisoč din, (za 32% več), TOZD Pletilja 1.170 tisoč din, (lani ni imela izvoza), TOZD Gozdni obrat Litija 4.334 tisoč din, (lani ni imel izvoza), in TOZD Gradmetal 4.340 tisoč din, (lani ni imel izvoza).
Uvoz se je zmanjšal za 11 % in je v prvih 9. mesecih znašal 266.004 tisoč din. Najbolj je uvoz zmanjšala Usnjama Šmartno, in sicer za 33 % (od 156.442 tisoč din na 105.228 tisoč din), Predilnica ga je za 3 % povečala (od 127.446 tisoč din na 131.779 tisoč din) inje skoraj izključno vezana na uvoz surovin: TOZD Plastika ga je povečala za 64 % (od 15.600 tisoč din na 25.582 tisoč din), TOZD Pletilja pa ga je povečala za 20 % (od 500 tisoč din na 600 tisoč din).
V prvih 9. mesecih se je v naši občini kritje uvoza z izvozom povečalo že na 98,4% (lani v enakem obdobju 59,3 %), pozitivno zunanje trgovinsko bilanco pa imajo Usnjarna, LIL (TOZD Furnir, TOZD Mizarstvo, TOZD Žaga), TOZD Gozdni obrat, TOZD Gradmetal, TOZD Pletilja in TOZD Industrija apna Kresnice.
Usmeritev v izvoz je osnovna naloga našega gospodarstva. To usmeritev tudi komite nenehno vzpodbuja in obravnava stanje na tem področju. Organizacije združenega dela morajo povečati prodajo na tuja tržišča, obenem pa z nakupom domačega reprodukcijskega materiala - če ga je seveda možno dobiti - zmanjševati uvoz surovin. Komite tudi ugotavlja, daje v naši občini še vedno precej organizacij združenega dela, ki so brez vsakršne zunanjetrgovinske menjave. gr
Naš obisk v Gostinskem podjetju Litija je bil namenjen razgovoru o razvoju gostinstva in turizma v občini. V uri in pol je naš sogovornik tovariš Albin Planine, direktor Gostinskega podjetja, nanizal toliko misli, da bi jih bilo za dva članka.
V tem in prihodnjem srednjeročnem obdobju je Gostinsko podjetje Litija opredeljeno kot nosilec razvoja gostinstva in turizma v občini. Tako piše v sedanjem in najbrž bo tudi v prihodnjem srednjeročnem planu občine. Ko pa se človek sprehodi po Litiji, ga nehote spreleti občutek, da temu ni tako, v vsaki ulici že obratuje ali pa se gradi gostinski lokal, pa seveda ne v režiji Gostinskega podjetja. Naš sogovornik pravi, da ni proti gostinskim lokalom, ki lahko nudijo celovito gostinsko uslugo od hrane do pijače, je pa proti bifejem, kjer gostu postrežejo samo s pijačo. Ker pa je bifejev ob trgovinah in tudi privatnih vse več, se nam zdi, da razvoj gostinstva in turizma v občini, ni usklajen.
Gostinsko podjetje Litija zastavljenega plana letos ne bo doseglo. Kupna moč našega občana pada, pa še ta, kije, se porazdeli na večje število lokalov v Litiji. Za približno 100 milijonov starih dinarjev bodo manj iztržili pri prehrani, pri ostalih uslugah pa bo plan dosežen (2,4 stare milijarde celotnega prihodka).
„Če ne bo kaj nepredvidenega prišlo vmes, bo stara restavracija „Pošta" v prihodnjem letu dobila nov izgled. V prvih mesecih prihodnjega leta se bo pričela obširna adaptacija, s katero bomo restavracijski del ločili od nočitvenega, s prestavitvijo upravnih prostorov v sedanjo Mercatorjevo trgovino pa bodoi pridobili novih 16 ležišč. Ob tej investiciji, ki po predračunu znaša 1,5 stare milijarde, bomo razširui in modernizirali tudi kuhinjo, sedanje in nove tujske sobe bodo komfortne, t.j. opremljene s tušem in WC. Adaptacija „Pošte" je že del plana naslednjega srednjeročnega obdobja. Načrtujemo, da bi v prihodnjih petih letih razširili Jerebov hram, v prizidku k gostišču Majolka v Šmartnem naredili manjšo restavracijsko sobo, če bo potreba tako pokazala pa bi šli proti koncu srednjeročnega obdobja tudi v gradnjo hotela v Litiji.
Sedanje nočitvene kapacitete v Litiji in Šmartnem so zasedene 75 % glede na turistično zanimivost litijske okolice bi najbrž hotel s 50 — 55 posteljami za Litijo zadostoval.
Ta srednjeročni plan, ki se izteka, smo razmeroma dobro izpolnili. S pomočjo sklada za razvoj gospodarstva občine Litija in krediti banke smo zgradili gostišče „Majolko" in preuredili gostišče na gradu Bogenšperk, da ne omenjam manjših investicij, kijih je potrebno tekoče opravljati. V sedmih letih smo v nove lokale investirali 1,3 milijarde starih dinarjev, od tega 700 milijonov lastnih, ostalo so bila kreditna sredstva, ki smo jih večinoma že tudi vrnili.
Zaradi razmeroma nizkih osebnih dohodkov, kar je nasploh problem gostinstva, se tudi mi srečujemo z razmeroma veliko fluktuacijo delovne sile, ki je pri nas 35-40 %. V 9-tih mesecih letos je povprečni osebni dohodek znašal 7.230 dinarjev, kar je pod povprečjem v občini in Sloveniji. Odhod delavcev iz gostinstva nadomeščamo z načrtnim štipendiranjem mladih. Povprečno letno štipendiramo od 7 - 10 mladih, ki se po osnovni šoli odločijo za poklic gostinstva. To bo naša orientacija tudi vnaprej, saj lahko le s solidno postrežbo gosta zadržimo in pripravimo, da se bo v naše lokale tudi vračal."
Del članka, ki govori o razvoju gostinstva in turizma v občini, ne bi bil popoln, če ne bi pristavili še nekaj. Delavci Gostinskega podjetja bi želeli, da so prisotni v vseh dogajanjih, kjer se kroji usoda gostinstva in turizma. Danes se največkrat dogaja, da o odločitvah zvedo prek tretjih, po ovinkih, kot se temu po domače reče. Takšno stanje je mogoče tudi vzrok, da njihove poslovne odločitve niso dovolj smele, oziroma, da so prepozne. Imajo sposobne delavce, ki na gostinskih razstavah s svojimi pogrinjki posegajo po najvišjih odličjih, zato kaže njihov elan izkoristiti v smeri še večjega razvoja gostinstva in turizma, ki bo sposoben zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Lojze Kotar
Skupščine KO ZZB NOV
V tem času potekajo seje skupščin krajevnih organizacij Zveze borcev NOV v litijski občini. Večina od enajstih organizacij je seje skupščin že izvedla. Na sejah borci največ razpravljajo o tekočih gospodarskih vprašanjih, politični situaciji v svetu, delegatskem sistemu, družbeni samozaščiti in socialni ter zdravstveni skrbi za člane ZB.
Br.
Hišo bodo obnovili
Pokojni Franc Krhlikar, s partizanskim imenom Srakar, iz Litije, ki je bil intendant v Kamniško-zasavskem odredu je svojo hišo na Ponoviški cesti v Litiji podaril Občinskemu odboru ZZB NOV Litija. Ker bo v hiši potrebno izvesti tudi nekatere adaptacije, je OO ZZB NOV Litija naročil načrt teh del, ki jih je izdelal GIP Beton in so ovrednotena na 1 milijon din. Gre za ureditev kurjave v hiši, popravilo strehe in adaptacijo prostorov. OO ZZB NOV Litija, ki je doslej že veliko aktivnosti posvetil ureditvi te hiše, je razmišljal tudi o možnosti, da bi hišo dali k Samoupravni stanovanjski skupnosti Litija, ki bi potem skrbela za vzdrževanje.. (Br. foto;
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS JE RAZPRAVLJALO O BONIH ZA PREHRANO
Nič več bonov?
Vrednostni boni ne morejo enakovredno nadomestiti organizirane prehrane. S 1. januarjem 1981 boni za prehrano samo še s soglasjem Občinskega sveta Zveze sindikatov.
Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Litija je obravnavalo problematiko organizirane prehrane delavcev in s tem v zvezi tudi vprašanje vrednostnih bonov, ki jih delavci nekaterih organizacij in skupnosti prejemajo kot nadomestilo za organizirano prehrano. Predsedstvo je ob oceni1 te situacije menilo, da boni v nobenem primeru ne morejo odtehtati organizirane prehrane. Da bi te pomanjkljivosti v naši občini v čim večji meri odpravili, je Predsedstvo sprejelo tudi nekatera stališča in sklepe.
S 1.1.81 SOGLASJE OSS Od 1. januarja naprej bodo vse delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti morale dobiti soglasje Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije litija, če bodo hotele organizirano prehrano v delovnih odmorih nadomestiti z boni. Soglasje bodo dobile samo tiste organizacije in skupnosti, ki bodo imele zares tehtne obrazložitve za odločitve za bone namesto za organizirano prehrano skupno z Gostinskim podjetjem Litija ali kakšno drugo organizacijo.
Seveda stvari ne gre posploševati, saj imajo delavci v različnih organizacijah in skupnostih tudi različne pogoje za organizacijo prehrane, ponekod pa se za organizacijo toplega obroka v delovnih odmorih tudi preveč ne zanimajo, saj je vsekakor enostavneje delavcem razdeliti bone, kot pa organizirati prehrano zanje. Predsedstvo je zato skupaj z Gostinskim podjetjem Litija, ki naj bi bilo v bodoče nosilec akcije za organizirano prehrano delavcev med delom, poiskalo nekatere rešitve v zvezi s tem. Oblikovan bo poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov tistih organizacij in skupnosti, ki bi imele organizirano to prehrano v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Litija.
KOLIKO JE ŠE BONOV?
Konec lanskega leta je bilo v naši občini 4.486 zaposlenih, bone pa je prejemalo namesto organizirane prah rane še 615 delavcev. Konec marca letos pa je bilo stanje že boljše. Od 4.512 zaposlenih je bone prejemalo še 581 delavcev ali 13%.
Predsedstvo je tudi ugotilo, da je aktivnost osnovnih organizacij sindikata glede organizirane prehrane kar precej velika, in kaže, da se bo s 1. januarjem vrsta organizacij in skupnosti odločila za organizacijo prehrane med delovnim odmorom, oziroma za topli obrok namesto bonov. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Litija pa se tudi zaveda, da prav v vseh organizacijah in delovnih skupnostih ne bodo uspeli s 1. januarjem 1981 rešiti vseh vprašanj prehrane med delom, zato bodo z akcijo nadaljevali tudi vnaprej.
Br.
!
4
Zaostriti odgovornost
Občinski odbor ZZB NOV Litija je na razširjeni seji razpravljal o zunanjepolitični situaciji in ekonomskih razmerah v občini.
Seje se je udeležil tudi Adolf Rigler, član predsedstva RO ZZB NOV. Sekretar komiteja OK ZKS Litija je podal informacijo o mednarodnih političnih razmerah, predsednik izvršnega sveta SO Litija Stane Hrovat pa je podal informacijo o ekonomski situaciji v naši občini.
Borci - seje se jih je udeležilo 37 — so se živo zanimali za vsa dogajanja tako v svetu kot v naši občini. Zlasti so razpravljali o gradnji vodovoda za Litijo in Šmartno, o preskrbi z mesom, o vprašanjih kmetijstva, o usodi gradu v Ponovičah in drugih vprašanjih.
V razpravi so se zavzeli za dosledno izvajanje politike ekonomske stabilizacije in za čim večjo angažiranost svojega članstva pri uresničevanju zastavljenih nalog in ciljev.
Borci so poudarili, da je potrebno dosledno spoštovati dogovore, sporazume ter zakone in zaostriti tako moralno kot materialno odgovornost vseh posameznikov. S tem v zvezi je potrebno tudi okrepiti splošno družbeno kontrolo in inšpekcijske službe. Navzoči so tudi ostro obsodili kakršnekoli poizkuse v zvezi z izkoriščanjem
Eoložaja pri občasnem pomanjkanju nekaterih vrst blaga, 'ezakonito pridobivanje denarja, špekulacije, podkupovanja in podobne pojave ostro obsojamo, so poudarili borci. Ob tem pa so tudi naglasili, da je treba v okviru dogovorjenih stabilizacijskih akcij ohraniti življenjski standard delovnih ljudi in občanov. Pri tem bi morali poskrbeti zlasti za tiste občane, ki imajo nizke osebne prejemke in so zaradi tega pri dviganju cen življenjskih stroškov najbolj prizadeti. gr
LITIJA V MEDNARODNEM AVTOMATSKEM TELEFONSKEM PROMETU
Telefonski pogovori z 19 državami
Telefonski naročniki iz Litijske vozliščne centrale bodo odslej lahkp direktno poklicali telefonske naročnike kar v 19 evropskih državah. Čakanja tudi po več ur na telefonski pogovor — odslej torej ne bo
In kako bomo telefonirali v inozemstvo? Denimo, da želimo poklicati telefonskega naročnika v Hannover v Zvezni republiki Nemčiji. Najprej zavrtimo izhodno številko iz Jugoslavije (intema-cional prefix), in sicer 99. Nato zavrtimo „vhodno" številko države, kamor želimo klicati (country code); za Zvezno republiko Nemčijo je ta številka 49; šele nato pride na vrsto številka našega naročnika, ki je denimo OSI 1 (karakteristična) in 553211 (telefonska številka). Najprej zavrtimo karakteristično številko v našem primeru 0 - izločiti, ker jo v Zvezni republiki Nemčiji uporabljajo za notranji promet. Nato pa zavrtimo še telefonsko številko naročnika 553211. Hanover bomo poklicali torej takole: 99 49 511 553211. P. H.
PROGRAM II. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA BO KMALU REALIZIRAN
LITIJSKA KOMUNALA  BO DOBILA PROSTOR ZA STROJE
Končno prostori za stroje in — delavce
TOZD Komunala Litija se že vseskozi bori s skoraj obupnimi razmerami pri zagotavljanju delovnih pogojev za svoje delavce. Tudi s stroji ni nič boljše. Ob
V sedanjih razmerah niti osnovne higiene ni moč zagotoviti za delavce litijske Komunale. Ker gre pri tej organizaciji večinoma za zelo specifična dela, bi morali delavci imeti vsaj osnovne pogoje za preoblačenje, umivanje itd. No, sedaj se jim to obeta, saj je Komunala že pričela graditi poslopje ob Ponoviški cesti v Litiji.
Zgradba bo imela 192 m2 površine in bo merila 12 x 16 m. V njej bodo garaže za cestne stroje in delavnice za elektri-čarje, ključavničarje, vodovodne instalaterje in druge. Cestni stroji, ki ne stanejo tako malo, so sedaj shranjeni kar pod milim nebom, zato je doba njihove funkcionalnosti krajša, pa tudi varnost strojev sedaj ni
najboljša. V bodoče bodo stroji kot smetar, nakladač-kopač, greder, kamion, traktor in drugi, shranjeni v garažah, na suhem ia varnem prostoru.
Vrednost investicije je 4 milijone din, sredstva pa zagotovljena s kreditom Ljubljanske banke — Stanovanjsko komunalne banke (1,5 milijona din), lastnimi sredstvi (1,2 milijona din), združenimi sredstvi Komunalne skupnosti (800 tisoč din) in sredstva v višini 500 tisoč din, ki jih je Komunala dobila za obveznice, ki jih je odkupila Ljubljanska banka — Stanovanjsko komunalna banka. Izvajalec del je TOZD Komunala sama, objekt pa bo gotov junija prihodnje leto.
Ponoviški cesti bodo končno le zgradili prepotrebne prostore.
TOZD Komunala je ob Ponoviški cesti v Litiji že pristopila k gradnji prepotrebruh prostorov. (Foto: GO)
Pred dokončno realizacijo
Kljub temu, da je že ustanovljena Skupnost za realizacijo programa 3. občinskega samoprispevka, za katerega tudi že dajemo denar iz neto osebnih dohodkov, pa je Skupnost za realizacijo II. samoprispevka še vedno aktivna in delavna.
Do 30. junija letos smo iz netto osebnih dohodkov odvajali po 2 % za realizacijo programa drugega samoprispevka, od 1. julija letos naprej (do 30/6-1985) pa dajemo denar že za realizacijo programa 3. občinskega samoprispevka. Vendar pa bodo sredstva za program 2. samoprispevka iz OZD na podlagi svobodne menjave dela iz bruto osebnih dohodkov dotekala še do konca leta 1981. S 1. januarjem 1982 pa bodo sredstva iz teh virov po stopnji 2,50 % iz bruto osebnih dohodkov namenjena že za realizacijo programa 3. občinskega samoprispevka (do 31/12-1987) /
Program dejavnosti skupnosti za realizacijo programa 2. občinskega samoprispevka je bil letos izredno obsežen, tako finančno kot vsebinsko. Zarea-
GRADNJO NOVEGA0 VODOVODA SPREMLJAJO TEŽAVE
Cevi ni
Nov vodovod za Litijo in Šmartno ne bo dokončan v predvidenem roku, saj so se pojavile nepredvidene težave. Zmanjkalo je namreč plastičnih cevi.
Plastične cevi iz vinidurita, ki jih izdeluje Industrija plastičnih mas Kemoplast iz Zadra, so trenutno poleg vremena največja ovira pri gradnji vodovoda.
Izvajalec del Hidrogradnja iz Ljubljane sicer zagotavlja, da bo Kemoplast iz Zadra cevi izdelal, in sicer samo za litijski vodovod! To je sicer ustna obljuba, ki so jo posredovali delavci Splošnega obrtnega podjetja Bežigrad, ki v okviru Hidrogra-dnje izvaja montažo cevovoda. Cevi za litijski vodovod naj bi Kemoplast izdelal in posredoval do konca tega meseca. Težave s proizvodnjo cevi v Kemoplastu so nastale zaradi uvoza dela reprodukcijskega materiala, iz katerega so cevi.
Izgradnja vodovoda bo zaradi tega. vsaj za en mesec v zamudi.
T. Br.
lizacijo nalog je bilo predvidenih kar 52,259.706 din.
Dotok sredstev v prvih devetih mesecih letos je bil nad planiranim, zato se predvideva, da bodo prihodki za leto 1980 v celoti realizirani. Morebitna odstopanja od finančnega načrta pa bodo urejena z rebalansom za leto 1980.
Glavna dejavnost sku^iosti za realizacijo programa 2. samoprispevka se je odvijala na novem zdravstvenem domu, o čemer smo že obširno pisali. Za objekt je izdano uporabno dovoljenje, investicija pa je finančno v celoti pokrita. Do konca leta pričakujejo še obračunsko situacijo od dobaviteljev opreme, tako da bo investicija do konca leta tudi finančno zaključena...
Pri gradnji novega zdravstvenega doma je tako gradnja kot opremljanje potekalo po načrtih, razen pri zagotavljanju medicinske opreme iz uvoza, kjer se je zataknilo zaradi znanih uvoznih ukrepov. Ta oprema se bo nabavljala postopoma, denar za nabavo pa bo zdravstveni dom zagotavljal iz amortizacije, in sicer 2,5 milijona letno.
Letos so bila opravljena tudi še nekatera manjša dela v otroškem vrtcu na Graški Dobravi oz. pri urejanju okolice vrtca. Nabaviti bo treba še kalorimetre - iz uvoza, ker jih na domačem trgu ni.
V Gabrovki je bilo asfaltirano igrišče, odpravljene pa so bile tudi nekatere napake na prizidku in telovadnici.
V Jevnici so bila dokončana vsa dela pri drenaži in ureditvi spodnje učilnice.
Sofinanciranje izgadnje igrišč pri podružničnih šolah je bilo izvedeno pri vseh tistih igriščih, za katera so matične šole izrazile interes, to pa so praktično igrišča pri skoraj vseh podružničnih šolah.
Za šolo na Rozmanovem trgu v Litiji so bila nakazana sredstva za ureditev sanitarij, kuhinje in popravilo strehe.
Dokončano je bilo igrišče ob osnovni šoli na Graški Dobravi.
Poravnane so bile vse zapadle obveznosti od najetih investicijskih kreditov.
Sredstva, ki se bodo nabrala na žiro računu skupnosti za realizacijo programa 2. občinskega samoprispevka do konca leta 1981, bodo v glavnem uporabljena za odplačilo kreditov. T. B.
Cesto od Štangarskih Poljan do vznožja hriba pod Veliko Štango so že nekoliko popravili, saj je bila na njej luknja pri luknji. (Foto: GO)
Kdo bo vzdrževal cesto?
Delegacija iz Krajevne skupnosti Velika Štanga je predlagala, da inšpekcijska služba ugotovi, zakaj je cesta od Štangarskih Poljan do vzpona proti V. Štangi tako slabo vzdrževana. *
Cesto si je ogledala pristojna urbanistična in komunama inšpekcija iz Litije in ugotovila, da je zares v zelo slabem stanju. Na podlagi informacij, ki jih je inšpekcija dobila pri Komunalni skupnosti Litija pa je bilo ugotovljeno, da sta za vzdrževanje tega dela ceste odgovorni Krajevni skupnosti Velika Štanga in Štangarske Poliane.
Tehnični pregledi traktorjev na Dolah
Delegate z Dol je zanimalo, če je možno, da bi tudi na Dolah opravljali tehnične preglede traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Sedaj morajo namreč traktorje in druge stroje voziti na tehnični pregled večinoma v Šentrupert, kjer jim tehnične preglede opravlja „Pionir" iz Novega mesta. Predlagajo, da bi bili tehnični pregledi dvakrat letno.
Oddelek za notranje zadeve pri SO Litija je pojasnil, da je glede tega že opravil razgovor z AMD Litija in Volanom iz Trbovelj. Volan Trbovlje kot izvajalec tehničnih pregledov zaenkrat še ne more na Dolah opravljati teh del. V bodoče bi bilo to možno, če bi AMD Litija zagotovilo opravljanje adniinistrativnih del za tisti dan na Dolah. Zagotoviti bi bilo treba tudi prostor za delo in pa asfalt, ki pa je na Dolah skozi vas že položen. AMD Litija bi moralo tudi zagotoviti, da v tistem mesecu, ko bi bili tehnični pregledi na Dolah, ne bi bili tudi v Litiji, ker dvakrat mesečno ni možno izvajati tehničnih pregledov.
Ob vseh teh pogojih bi bilo možno opravljati tehnične preglede na Dolah, in sicer v enem izmed mesecev, ko so že daljši dnevi, npr. od aprila do oktobra. Volan tudi predlaga, da bi bili v istem mesecu kot na Dolah, tehnični pregledi traktorjev tudi v Gabrovki.
Kruha je zmanjkalo in podaljšani prazniki
V petek, 28. novembra, dan pred praznikom, je že ob 13. uri zmanjkalo kruha v litijskih trgovinah in občani so bili zaradi tega zelo ogorčeni. Zlasti tisti, ki so se z dela vrnili po 14. uri, so ostali brez kruha čez praznike. Poslovodje trgovin bi lahko malo bolje planirali nabavo, da ne bi prihajalo do takšnih situacij. Tudi vsem našim akcijam NNNP in borbi proti potrošniški mrzlici to ni v prid.
Za nameček pa si je večina litijskih trgovin v torek, 2.12., prvi dan po praznikih privoščila še inventuro, tako da je bilo pomanjkanje še podaljšano.
P. T.
Litija, Ulica komandanta Staneta
Naše uredništvo je zaprosilo za pojasnilo inšpekcijske službe, ki so pojasnile naslednje:
„28. novembra smo prejeli nekatera obvestila oz. pritožbe, da je v Litiji zmanjkalo kruha v trgovinah že okrog 13. ure. To se vsekakor ne bi smelo zgoditi in se strinjamo z mnenjem bralca, da bi trgovine morale bolj poskrbeti za založenost s kruhom. V trgovini KZ Litija je kruha sicer zmanjkalo že v dopoldanskih urah, vendar so ga ponovno nabavili in so ga imeli tudi po 13. uri. Tja smo napotili vse občane, ki so se zaradi tega obrnili na inšpekcijske službe, v Emoni pa so imeli kruh do 15. ali 16. ure.
Glede inventur, ki so bile 2. 12., dan po praznikih, pa menimo, da se tudi ne bi smelo zgoditi, da občani niso bili pravočasno obveščeni o tem. Tega dne je delala samo trgovina Emone v Litiji, kjer pa tudi niso vedeli, da bo v drugih trgovinah tega dne inventura in se niso mogli pravočasno pripraviti na izreden naval tega dne. Inšpekcijske službe smatrajo, da bi bilo potrebno inventure vnaprej planirati, trgovci bi morali o tem pravočasno obvestiti občane, oddelku za gospodarstvo pri SO Litija pa smo tudi posredovali zahtevo, da kot pristojna služba za urejanje te problematike sprejme ustrezne ukrepe, da se takšne situacije v bodoče ne bi več ponovile."
Poroke, rojstva, smrti...
Vseh porok v mesecu novembra je bilo 17, od tega 5 parov iz naše občine. Poročili so se naslednji pari:
Baligač Vinko, avtomehanik iz Šentvida pri Stični in Gregorčič Bernardka/ delavka iz Velike Lese
Šebenik Franci, prodajalec iz Ljubljane in Božič Marija, administratorka iz Ljubljane
Gabrič Janko, zlatar iz Podgorice in Močilnikar Jelka, prodajalka iz Moravč
Flisek Slavko, Alojz, ključavničar iz Zagorja ob Savi in Božič Zdenka, strojna Šivilja iz Zagorja ob Savi
Sukič Karel, zidar iz Litije in
Orehek Marija, prodajalka iz Zg. Hotiča
Umrli v mesecu novembra:
Zupančič Jože, star 66 let, iz Velikega vrha,
Petek Franc, star 82 let, iz Kresniškega vrha,
Pograjec Jožefa, stara 80 let, iz Šumnika,
Kolman Nikolaj, star 70 let, iz Litije,
Mlakar Alojz, star 76 let, iz Golišča, ,
Barbarič Jožef, star 38 let, iz Ljubljane, najden v reki Savi
Petrovič Dragutin, star 81 let, iz Litije,
Kres Julijana, stara 78 let, iz Klenika,
Zavrl Antonija, Stara 78 let, iz Suhadol,
Dolanc Janez, star 61 let, iz Konjšice,
Medved Marija, stara 67 let, iz Gornjih Jelenj,
Perme Ludvik, star 81 let, iz Male Kostrevnice,
Tomažin Alojz, star 76 let, iz Cerovice,
Kovic Antonija, stara 76 let, iz Kresniških Poljan,
Bučar Feliks, star 77 let, iz Zavrstnika.
Rojeni v mesecu novembra:
V novembru se je rodilo 13 dečkov in 8 deklic.
J. C.
Kmetijska zadruga Litija
v obdobju 1981—1985
Priprave za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana se iztekajo, vanje smo zajeli tako družbeno kot zasebno kmetijstvo.
Najpomembnejše mesto v kmetijski proizvodnji zavzema živinoreja, pri čemer zasledujemo dva cilja: rabo kmetijskega prostora in potrebe po zagotavljanju hrane — mesa in mleka.
Na področju naše zadruge je 5.740 ha obdelovalnih zemljišč, od tega le 5 % v družbeni lasti, vse ostalo so zasebna zemljišča. Prek 2/3 zemljišč je hribovitih, neugodno pa je tudi posestno stanje, saj kar 70 % vseh kmetij spada v kategorijo malih kmetij, ki posedujejo od 0,5 — 5 ha obdelovalnih zemljišč. V procesu priprav za srednjeročni plan smo anketirali večino pomembnejših zasebnih kmetij, ob tem pa ugotovili, da so kmetje do planiranja, razvoja in povečevanja proizvodnje na lastni kmetiji zelo zadržani, medtem ko v krajevnih skupnostih dosti bolj smelo načrtujejo razvoj.
Razvoju kmetijstva v Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 dajejo vsi družbeni dokumenti posebno važnost. Ne samo zaradi povečanih potreb po hrani, ampak tudi zaradi stabilizacije celotnega gospodarstva.
Najpomembnejša naloga, ki jo tako postavljamo kot plansko nalogo v zadrugi, je intenzifikacija proizvodnje z uporabo sodobne tehnologije ob večjem vključevanju stroke, aktivnejšem pospeševalnem delu in ob polni izrabi kapacitet.
S posameznimi ukrepi bo potrebno spodbujati:
— usposabljanje obstoječih zemljišč za racionalno proizvodnjo,
— povečanje poljedelske proizvodnje kot osnove za intenzivnejše povečanje prireje mesa in mleka,
— povečanje staleža ob istočasnem povečanju celotnega števila živine, s pitanjem govedi na večjo težo doseženo prirejo mesa
— interes za pitanje prašičev povsod, kjer je možno pridelati doma koruzo za zrnje,
— izvozno usmeritev pitane živine z vzpodbujanjem razvoja pitanja namensko za izvoz.
Cilji in naloge, ki jih bomo torej zasledovali, so: na področju zasebne tržne kmetijske proizvodnje 7 %-letna stopnja rasti tržne proizvodnje mesa, 9 %-letna stopnja rasti tržne proizvodnje mleka, 9 %letna stopnja rasti tržne proizvodnje ostalih kmet. pridelkov; to pomeni, da bomo v zasebni organizirani proizvodnji pridelali za trg 1985. leta 700 ton mesa, 2,3 milijonov 1 mleka in 150 ton prašičev.
Tako povečano tržno proizvodnjo pa bo možno doseči:
— s povečanjem osnovne črede krav za najmanj 10 % letno (100 krav), .
— s pitanjem klavnih govedi na večje težo 550 - 600 kg,
— s privezovanjem vseh, za rejo sposobnih telet,
— s povečanjem mlečnosti po kravi v povprečju 2800 1,
— z gospodarskim križanjem z mesnimi pasmami in z rejo mesnih govedi na hribovitih kmetijah,
— pri prašičih pa z rabo izsledkov domače selekcije in tehnologije. Za uresničitev predvidenega nivoja proizvodnje bodo potrebne
naložbe v višini 90 milijonov din.
Prvenstveno pa je seveda pogoj za uresničitev postavljenih ciljev zagotovitev takega ekonomskega položaja kmetijstva, ki bo vzpodbudil nadaljnji razvoj, in ustrezna intervencijska sredstva družbene skupnosti, ko gre za pridelovanje hrane v hribovitih predelih. L. D.
OB   35-LETIMICI OB CINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA LITIJA _
35 let humanega dela
Na proslavi 35-letnice Občinskega odbora Rdečega križa Litija je govorila sekretarka Republiškega odbora RK Ivica Znidaršič. Priznanja najaktivnejšim.
Šestega decembra je bila v dvorani na Stavbah v Litiji slavnostna prireditev ob 35-letnici občinskega odbora Rdečega križa Litija. Slavnostna govornica, sekretarka Republiškega odbora RK SRS, je s svojim govorom poudarila izreden pomen organizacij Rdečega križa nasploh, še posebne čestitke pa je izrekla aktivistom Rdečega križa v litijski občini za dolgoletno in požrtvovalno delo.
Predsednik Občinskega odbora RK Litija Karlo Lemut pa je zaslužnim aktivistom Rdečega križa podelil 8 zlatih in 6 srebrnih priznanj Rdečega križa Slovenije. • Prejeli so jih: zlata priznanja: Tonka Punger-čar iz Litije, Martina Potokar iz Litije, Stane Pepelnak iz Kresnic, Joža Kraševec z Dol, Albin Jesenšek iz Litije, Ivan Rus iz Jevnice, Frančiška Kisovec iz Jevnice in Stanko Golob z Gradišč pri Dolah. Srebrna priznanja: Ivanka Brunček iz Kresnic, Majda Halilagić iz Kostrevnice, Anica Avbeh' z Dol, Marinka Vidgaj s Primskovega, Majda Zevel s Save in Pavla Kovačič z Gradišča pri Dolah.
' Posebno priznanje je prejela Fani Sluga, ki je bila med ustanovitelji Občinskega odbora RK Litija -ustanovljen je bil 22. 6. 1945 v bivšem TVD Partizanu - in je bila vseskozi v teh 35. letih izredno aktivna delavka v tej organizaciji.
Na slavnostni prireditvi so izvedli lep kulturni program, v katerem so sodelovali Pevski zbor Lipa in recita-torska skupina OK ZSMS Litija, ki je izvedla recital „Tisoče rok sega ti v dlan" - avtorja Jožeta Sevljaka.
Po slavnostni prireditvi so podelili tudi priznanja krvodajalcem, in sicer trem za 10-krat darovano kri, 44. za 15-krat darovano kri, 23. za 20-krat, 11 za 25-krat, Marija Mež-narič iz Jesenja je dobila priznanje za 30-krat darovano kri, Franc Izja-Kar iz Litije pa za 31-krat darovano kri.
				111111:					mm		■	: ■■  : ■  "   ■ ■- "				t
	lik 'i M															
																
T. B.
URESNIČEVANJE PROGRAMA III. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA
Skupščina se je konstituirala
Skupščina skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka se je sestala na 2. seji in se dokončno konstituirala, sprejela terminski in finančni plan za uresničitev programa.
Filmski kažipot
Preden vas seznanimo z januarskim sporedom šmarskega kina, naj vam nanizamo nekaj podatkov o filmih, ki jih bomo videli v letu 1981. Zavrteli jih bodo 52, od tega kar 35 ameriških, 5 italijanskih, 4 domače, po 2 angleška, francoska in hongkonška, od zahodnonem-ških in švedskih filmov pa bomo videli le po enega. Med filmskimi zvrstmi prevladujejo pustolovski filmi (11), sledijo pa jim komedije (9), fantastični (8), vesterni (7), kriminalke (6) vojni filmi in drame (3) videli bomo še 2 erotična filma, od spektaklov, glasbenih in karate filmov pa po enega.
In še spored za prihodnji mesec. Ogledali si bomo lahko dve ameriški komediji („Navijači" in „Goli v sedlu"), angleško kriminalko „Smrt na Nilu" in italijanski pustolovski film ,,Tiger še živi", žal med njimi ni filma, ki bi zaslužil posebno pozornost.
Folklorni
večer
V petek, 14. novembra, so Litijani in mnogi okoličani, bilo jih je nad 200, navdušeno spremljali v dvorani na Stavbah nastop folklorne skupine „Tine Rožanc" iz Ljubljane. Mladi plesalci in plesalke so nam v poldrugo uro trajajočem sporedu predstavili plese jugoslovanskih   narodov,  pohvaliti pa
Za predsednika skupščine skupnosti je bil izvoljen Jože Dernovšek, za podpredsednika Danilo Cvetežar, za sekretarja pa Mari Merzel. Za Predsednika odbora samoupravne kontrole je bil izvoljen Rudolf Klop čič (IAK), za člane pa Janez Kokol (SIS za izobraževanje), Marica Klopčič (IAK), Dušan Medved (KS litija — desni breg) in Veno Pajer (Predilnica).    Tudi    v izvršnem
odboru je prišlo do kadrovske spremembe. Namesto Toneta Poglaj-na iz Usnjarne je bil za člana izvršnega odbora izvoljen Jože Šebjan, prav tako iz Usnjarne.
Skupščina je sprejela tudi terminski in finančni plan uresničevanja programa, ki ga je predlagal izvršni odbor in se ne razlikuje od predloga, ki je bil objavljen v novembrski številki Glasila občanov. Skupščina
Šola v Šmartnem bo dobila novo streho - dvokapnico. Skozi sedanjo ravno streho namreč že močno pronica voda in škoda je /sak dan večja. (Foto: GO)
je v zvezi s tem obravnavala tudi vprašanje zagotavljanja sredstev za vzdrževanje in funkcionalno dejavnost objektov, ki bodo zgrajeni. Zakon o svobodni menjavi dela namreč zahteva, da je treba ob zagotovitvi sredstev za gradnjo objektov, obenem zagotoviti tudi sredstva za vzdrževanje objektov, ki bodo zgrajeni za njihovo funkcionalno dejavnost. Delegati so glede tega ugotovili, da so sredstva za vzdrževanje in funkcioniranje objektov opredeljena v programih SIS za naslednje srednjeročno obdobje. Na naslednji seji skupščine bodo delegati prejeli tudi pismeno informacijo oziroma gradivo o zagotavljanju sredstev za vzdrževanje in funkcioniranje objektov, ki bodo zgrajeni.
Skupščina je sprejela tudi osnutek finančnega načrta za leto 1981 in ga posredovala ■ javno razpravo do naslednje seje tkupščine. Osnutek finančnega načrta skupnosti za leto 1981 je ovrednoten na 24.2SO.000 din. Od tega ' je 7.000.000 din kreditov Ljubljanske banke, 2.,5O0.OOO dl iz združenih sredstev amortizacije, ostalo -14.750.000 din - pa je iz samoprispevka. Kot smo že pK"'* hod-stva v letu 1981 upe. junom: gradnjo vrtca v Jevnici (t. 160.000 din), vrtca v Utiji (10.S40.000 din), dvorane na Vačah (1.803.000 din)
in za poset- ...... grame krajevnih
skupnosti f I       j00 din) ^
moramo tudi instrumentalni ansambel, ki nam je v raznih zasedbah predstavil bisere narodne glasbe.
Sodelovanje na
kulturnem področju
V drugi polovici minulega meseca je obiskala litijsko občino delegacija kulturne skupnosti Krško in se z našimi kulturnimi delavci pogovarjala o možnostih sodelovanja med občinama na omenjenem področju. Gostje so si v spremstvu domačinov ogledali najprej grad Bogenšperk, nato pa so se odpeljali v Gabrovko, kjer so nadaljevali pogovore. Litijani si obetajo sodelovanje na področju muzejske m knjižničarske dejavnosti, filmske vzgoje in izmenjave gostovanj z amaterskimi skupinami.
Koncert za praznik
Moški pevski zbor na Zolšni-ku obstaja že nekaj let, saj redno sodeluje na revijah zasavske pevske skupnosti in Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za letošnji dan republike je pripravil doma uspel koncert. Zbor vodi Ivan Fojkar.
ZBIL PEŠAKINJO
Dne 3. 11. 1980 ob 19.05 je Viktor C. iz Hrastja pri Kranju vozil osebni avtomobil iz Litije proti Ljubljani. Pred krajem Strmole sta na ravnem delu ceste prečkali cesto pešakinji. Ko je to zagledal voznik, je takoj zavrl, vendar je pešakinjo J. Z. iz Litije kljub temu zadel s prednjim delom vozila, tako da je padla po cestišču in obležala 2 m pred ustavljenim avtomobilom. Pri nesreči se je pešakinja hudo telesno poškodovala, materialna škoda na vozilu pa ni velika.
Z VOZILOM POD CESTO
Dne 20. 11. 1980 ob 14.40 je D. Š. iz Zagorja vozil osebni avtomobil, na katerem je imel priklopljeno enoosno prikolico po zasavski cesti iz Litije proti Zagorju. Pri vasi Breg je na ravnem' delu cestišča zagledal na levi strani počez čez cesto stoječ osebni avtomobil, ki ga je nameraval obvoziti. Pri tem ga je začelo zanašati, zapeljal je
čez cesto in se na levi strani prevrnil v 1 m globok jarek ob cesti, nato pa je vozilo obstalo na njivi na levem boku, medtem ko se je prikolica odpela in obstala v obcestnem jarku. Pri nesreči se je voznik lažje telesno poškodoval, materialna škoda na vozilu pa se ceni na 150.000,00 din.
AVTO OBSTAL V JARKU
Dne 28. 11. 1980 ob 11.25 je Valentin M. iz Ljubljane vozil osebni avtomobil iz Zagorja proti Litiji za voznikom Jože-tom J. iz Trbovelj. V kraju Spodnji Log je voznik J. J. hotel zaviti levo in dal smerni kazalec. Voznik V. M. je to prepozno opazil, ker je s prehitevanjem že začel, zaradi hitrosti in mokrega cestišča vozila ni mogel ustaviti. S prednjim delom vozila je zadel zadnji del prehitevanega vozila, tako da ga je potem na cestišču obrnilo za 180 0 in se prevrnilo v obcestni jarek.
Novoletne prireditve za mladino
V okviru praznovanj dedka Mraza bo v dvorani na Stavbah več gledaliških predstav za predšolske in šolske otroke. Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo dvakrat uprizorilo igro Oskarja Wuechnerja „Pa-stirček Peter in kralj Maliban", Mladinsko gledališče bo zabavalo mlade z dvema predstavama „Šuhu in leteča princesa" Petra Haeksa, najmlajši gledalci pa bodo prisluhnili trem predstavam Andersenove pravljice „Kraljična na zrnu graha", ki jo bo zaigralo ljubljansko Lutkovno gledališče. Domače lutkovne skupine pa bodo zabavale mlade gledalce na vseh matičnih in podružničnih šolah.
Ženski zbor v Gabrovki spet poje
V naši občini imamo že 12 odraslih pevskih zborov, primanjkuje pa nam zborovodij. Ker se je tov. Pačnik, ki je poučeval oba gabrovška zbora, preselil v Trebnje, lahko vodi le še moški zbor. Prizadevne ga-brovške pevke pa niso odnehale; v novembru so se že zbrale na prvi pevski vaji. Začasno vodstvo zbora je prevzela učiteljica glasbe Marjana Kralj.
B. Ž.
Pri nesreči se je telesno poškodoval sopotnik P. V. iz Spodnjega Loga, materialna škoda na obeh vozilih pa se ceni na pribl. 50.000,00 din.
PIJAN RAZGRAJAL V SAMSKEM DOMU
Dne 19. 11. 1980 v popoldanskem času je prišel močno vinjen Ernest S. v samski dom v litiji in tam razgrajal in razbijal steklenice vse do večera, ko so klicali v intervencijo. Tudi ob prihodu miličnikov se ni umiril, zato je noč prespal na PM v prostoru za„spanje".
Tudi' 5. 11. 1980 je bilo v samskem domu močno razgrajanje. To je počel vinjeni Zdrav-ko S ,/ki je močno kričal, razbijal pohištvo in zmerjal sostanovalce. Ker se ni hotel umiriti niti ob prihodu delavcev milice, so ga odpeljali s seboj in mu nudili prenočišče na PM. B R.
Obvestilo
Upravni organ Občinske skupščine Litija, družbenopolitične organizacije, predstavništvo Zavarovalne skupnosti Triglav Litija in strokovne službe komunalne in stanovanjske SIS bodo v ponedeljek, 29. decembra 1980, delali od 6. do 17. ure, v sredo. 31. 12. 1980 pa od 6. do 13. ure.' Tudi delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti bo v sredo, 31. 12. 980, delala od 6. do 12. Ure, nadomeščanje pa so opravili že ob sklicu skupščin SIS družbenih dejavnosti.
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA LITIJA
OBVEŠČA občane, ki želijo sami izraziti solidarnost z denarnimi prispevki do ponesrečenih ob potresu v Italiji, da sredstva lahko nakažejo na žiro račun: 50150-678-58083 Občinski odbor RK Litija.
Ponesrečencem pa je potrebna pomoč tudi v materialu: šotori, počitniške prikolice, odeje, rjuhe, spalne vreče in prehrambeni artikli.
Občinski odbor RK se vsem, ki bodo prispevali pomoč za prizadete, iskreno zahvaljuje.
J
Komisija za delovna razmerja
GIP BETON - ZASAVJE, Zagorje ob Savi - o.sol.o. TOZD KOMUNALA LITIJA, b.o. 61270 LITIJA, Valvazorjev trg 3
objavlja prosta dela in naloge:
1. /ZIDAR pogoji:
- 3 letna poklicna šola, gradbene smeri, zaključni izpit
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo traja 3 mesece
2. INKASANT; pogoji:    ' .
- dokončana osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo traja 3 mesece
Pismene ponudbe z dokazili o izpopolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi, na gornji naslov.
KS POLŠNIK
Nova cesta
Goliš in Kamplovega hriba tuđi vsakodnevno uporabljajo most. Na drugi strani pa spet prihajajo občani iz Senožeti, ki so v občini Moste-Polje, vsak dan prek mostu na jevniško železniško postajo in nato z vlakom na delo. Menda tudi iz drugih vasi na levem bregu Save prihajajo ljudje vsak dan prek mostu na železniško postajo v Jevnici, predvsem iz Velike vasi, ki je v občini Domžale. Prav zaradi tega obstaja možnost, da bi poleg litijske občine pri sanaciji mostu sodelovali s sredstvi tudi občani Domžale in Moste-Po-
Delavci Gozdnega gospodarstva Ljubljana - TOZD Gozdni obrat Litija so ob letošnjem dnevu republike dosegli pomembno delovno nalogo. Nova gozdna cesta od domačije Cej do Spodnjega Loga, ki sojo postopno gradili od 1976. leta dalje, jim bo omogočila cenejše
KS GABROVKA
izkoriščanje gozdne mase, listavcev in iglavcev „Amerike", kot po domače imenujejo ta predel krajevne skupnosti Pol-šnik. Nova cesta bo tudi pomembna pridobitev za kmete, ki bodo odslej z veliko manj truda opravili potrebna gozdna opravila.
Celotna investicija, to je 18,5 km ceste, je veljalo 10.700.000 din, ki so jih združili Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Gozdarska skupnost Slovenije. Na posnetku: vrvico je ob otvoritvi prerezal Slavko Kadune, dolgoletni aktivist v krajevni skupnosti Polšnik. L. K.
Osnovna šola v Gabrovki se imenuje po prvoborcu Lojzetu H ustniku - Jovi, ki je bil borec Zapadno dolenjskega odreda in namestnik komandanta IV. operativne cone. Padel je 30. julija 1944 v Ljubnem ob Savinji.
Občinski odbor -ZZB NOV Litija se pripravlja, da bo drugo leto v šoli ali ob vhodu vanjo odkril doprsni kip Lojzeta Hostnika - Jove. Kip bo odkrit 27. 4. 81 ob krajevnem praznikuGabrovke.
KS JEVNICA
KAJ BO Z MOSTOM V JEVNICI?
Most v Jevnici je zaprt
Podaljšek mostu prek Save v Jevnici je očitno že odslužil namenu, saj njegovi podporniki niso več v takšnem stanju, da bi vzdržali varen promet.
Septembra letos je litijska Komunala pred jevniški most namestila tablo z napisom „Vožnja prek mostu na lastno odgovornost". Ukrep je bil nujen, saj je bil podaljšek mostu v izredno slabem
stanju. Za tablo pa se uporabniki mostu niso kaj dosti menili, zato je prometna milica UJV Ljubljana oktobra postavila zahtevo, da je treba most popolnoma zagraditi in s tem onemogočiti vsak promet čezenj.
Tudi tabla z napisom o lastni odgovornosti je bila odstranjena.
Kaj sedaj? Brez mostu Jev-ničani ne morejo biti. Pa ne samo Jevničani. Prebivalci mnogih zaselkov na pobočju Janč,
lje. Zlasti slednja bo skoraj zanesljivo priskočila na pomoč, saj sta litijska in moščanska občina doslej že velikokrat skupno reševali mnoga vprašanja, skupnega pomena za obe občini.
Most je torej zaprt. Najbližji prehod prek Save je v Lazah in Kresnicah, oba mostova pa sta vsaj osem kilometrov oddaljena od jevniškega. Rešitev bo treba seveda hitro poiskati, litijska občina pa skupno s komunalno skupnostjo vlaga velike napore, da bi nastalo nevzdržno situacijo čimprej rešila. Izdelani sta
bili že dve idejni rešitvi, naročene pa so tudi ponudbe za izdelavo projektov za nov podaljšek mostu.
Vendar pa bi bilo čakanje na nov podaljšek — most je namreč dober - kar malo predolgo, saj se zna celoten postopek od idejnih projektov, prek glavnih, pa do zbiranja sredstev in vseh del zavleči tudi nekaj let. Zato bi morda kazalo za ta čas, dokler ne bo zgrajen nov podaljšek, sedanjega vsaj provizo-rično usposobiti.
T. Br.
KAJ PRAVI GRADBENA INSPEKCIJA?
Pregled podaljška mostu je gradbena inšpekcija opravila 31. oktobra letos. Iz ugotovitev inšpekcije povzemamo naslednje:
- celotna konstrukcija lesenega podaljška mostu je strohnela,
- še posebej so strohneli leseni vertikalni podporniki tik nad terenom in vzdolžne mostnice,
- dopustna obremenitev mostu je izredno nizka,
- upravljalec mostu (Komunalna skupnost Litija) mora pri pooblaščeni ustanovi zaprositi za ugotovitve stopnje nosilnosti mostu in podati predlog za popravilo podaljška mostu,
- še posebno velika nevarnost nastane ob narasli Savi, ko voda seže do zgornje konstrukcije mostu, nanj pa se obesijo razna debla in veje, ki jih prinaša Sava, kar pritisk na most še poveča.
UKREP: prepovedati promet prek podaljška mostu za vsa vozila, ob veliki vodi tudi za pešce, dokler se podaljšek mostu ne popravi.
Most preko Save v Jevnici je se dober, podaljšek pa je popolnoma dotrajan, zato je prehod preko njega zaprt. (Foto: GO)
KS ŠMARTNO
Obisk v Podčetrtku
Smarski prosvetni delavci so bili novembra gostje samoupravne šole v Podčetrtku, kjer so si pod vodstvom sedanjega ravnatelja Jožeta Fileja ogledali notranjost šole in njeno okolico ter se seznanili z delom interesnih dejavnosti in poklicnega usmerjanja: v razgovoru je sodeloval tudi dolgoletni vodja šole Jože Brilej. Na poti domov so obiskali še Titovo rojstno hišo in Dom mladine ter borcev v Kumrovcu ter šolo Marije Broz v Bistrici ob Sotli.
Petdeset številk šolskega glasnika
Sindikalna organizacija osnovne šole Šmartno je začela pred šestimi leti izdajati svoje glasilo, v katerem je mesečno obveščala člane kolektiva z delom in sklepi samoupravnih organov. Glasilo je že trikrat menjalo ime (Sindikalni obve-ščevaec, Obveščevalec, Šolski glasnik), z njim pa se je spreminjala tudi vsebina. V zadnji številki zasledimo poleg napisov o novicah v samoupravi, še zanimivosti o učnem uspehu, dejavnosti sindikata in razne strokovne članke, ki jih obravnavajo na pedagoških konferencah.
Povezuje jih
skupno ime
Osnovna šola „ Franc Rozman-Stane" je navezala stike z istoimensko vojaško gimnazijo v Ljubljani. Sredi decembra so bili šmarski osnovnošolci gostje Ljubljančanov, kjer so si ogledali šolo ter internat, Šmarčani pa bodo svoje gostitelje povabili v svoj kraj 27.
marca prihodnje leto, ko bodo praznovali dan šole; to je rojstni
datum Franca Rozmana—Staneta. • B. 2.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA IN STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITUA, STROKOVNA SLUŽBA razpisuje
na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 27. 11. 1980 ter 31. in 34. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
REFERENTA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednja šolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri,
— najmanj tri mesece ustreznih delovnih izkušenj, Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), in sicer od 1.3. do 1.11.1981.
Rok prijave kandidatov je 15. 1. 1981. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni do 25. 1. 1981. Kandidati morajo k vlogi priložiti potrdilo o zahtevani izobrazbi.
Vse potrebne informacije kandidati lahko dobijo pri Stro kovni službi osebno ali po telefonu 881—004.
PKT - LITIJA
DO za proizvodnjo, kooperacijo, trgovino p.o. v ustanavljanju 61270 LITIJA, Ježa 12
VABI
k sodelovanju za opravljanje del in nalog naslednje sodelavce:
1. vodjo računovodsko finančne službe
2. kvalificirana delavca strojne stroke (2 delavca)
3. polkvalificirana delavca strojne stroke (2 delavca)
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- pod 1.
- višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
. - pod 2.
- poklicna šola strojne stroke
- zaželene delovne izkušnje
- 2'mesečno poskusno delo
- odslužen vojaški rok
- pod 3.
- priznana polkvalifikacija v strojni stroki
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj v strojni stroki
- dokončana osemletka
- 1-mesečno poskusno delo
- odslužen vojaški rok
Delo združujemo za nedoločen čas,. Stanovanj ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih del in nalog sprejema PKT - LITIJA, Litija, Ježa 12» 15 dni po objavi. Pričakujemoprijave kandidatov, ki si želijo ustvarjalnega dela in uspehov na področju pioizvodnje, kooperacije in trgovske dejavnosti.
Kandidati bomo o izbiri obvestili 15 dni po zaključnem roku za sprejemanje prijav.
Piše: Tone Praprotnik
(Nadaljevanje in konec)
Bil je oktober 1943. Na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem je divjala sovražnikova ofenziva proti NOV. Na vzhodni fronti so Nemci bili težke boje z Rdečo armado še globoko na ozemlju Sovjetske zveze. V Italiji pa so zavezniške armade za-
dolge mesece obtičale pod Monte Cassinom. Bilo je še daleč do miru in konca krvave vojne.
TAKO SE JE ROJEVALA NOVA JUGOSLAVIJA
Takoj po uspešnem drugem zasedanju AVNOJ-a so se delegacije pripravile za odhod iz Jajca. Razpoloženje je bilo izredno, saj so sklepi AVNOJ-a
Na predlog slovenske delegacije se vrhovnemu komandantu NOV in POJ tov. Titu podeli čin maršala Jugoslavije.
zvedeli za sklepe. Najbolj ostro je reagirala Sovjetska zveza. Že teden dni po zasedanju je v CK KPJ prispela brzojavka samega Molotova „da so sklepi AVNOJ
Mrkonjić grad do Ključa kjer se je vožnja končala.
Prek reke Sane so se prepeljali s čolni, nato pa zopet potovali peš in z vozmi. S hra-
st
~~nska delegacija se v Bugojnu vkrcava na vlak.
usodno pogojevali pot in razvoj nove Jugoslavije. AVNOJ je med drugim sprejel sledeče važne sklepe:
- Kralj in emigrantska vlada se do nadaljnjega ne smeta vrniti v domovino.
- Ustanovljen je bil NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije) kot edina začasna in odgovorna vlada v domovini.
- O bodoči družbeni ureditvi nove Jugoslavije bo odločalo ljudstvo po vojni na svobodnih volitvah.
Slučaj zgodovine je hotel, da se je isti dan kot zasedanje AVNOJ v Jajcu pričela konferenca „velikih treh" v Teheranu. Tu so se sestali Stalin, Churchill in Roosevelt. Razpravljali so o bodoči ureditvi sveta, o odprtju druge fronte na zapadu in o Jugoslaviji in NOB. Ugoden sklep za nas je bil, da je NOV potrebno nuditi večjo pomoč v orožju in materialu. Seveda zavezniki takrat še niso vedeli za dogajanja v Jajcu in sklepe AVNOJ. Zato je bila reakacija toliko hujša, ko so
zasadili nož v hrbet Sovjetski zvezi!" Vsak od zaveznikov je pač imel svoje interese in račune z Jugoslavijo in Balkanom.
V Jajcu sta se slovenska in hrvaška delegacija vkrcali na kamione in odpotovali proti Bugojnu. Hoteli sta se vrniti po isti poti, kot sta prišli. Toda v Bugojnu so zvedeli, da je se-vero-zapadno Bosno že zajela sovražna ofenziva. Zato so kamione naložili na ozkotirno železnico in se vrnili v Jajce, Od tu so s kamioni potovali skozi
ško delegacijo je potoval tudi starček, predsednik ZAVNOH, pesnik Vladimir Nazor. Delegacijo je pot vodila ob vznožju legendarnih planin Kozare in Grmeča. V mestecih in vaseh je že mnogo ljudi vedelo za zasedanje in sklepe AVNOJ, zato so bile delegacije povsod lepo sprejete in pogoščene.
Prirejali so mitinge, na ka? terih so govorili delegati drugega zasedanja AVNOJ o pomembnosti sprejetih sklepov. Ker je bilo voz običajno premalo, so se na vozovih peljali
samo starejši delegati, spremstvo pa je hodilo peš. Nekje pri vasi Rujiški so počivali Komandir zaščite Albin Grajzer in še nekaj tovarišev, med katerimi je bil tudi Zvone Bric, so poiskali počitek v veliki kopici sena. Trdno so zaspali in tako je slovenska delegacija zjutraj odšla naprej sama. Pred Albi-novo skupino so imeli 3-4 ure prednosti. Skupina je odšla za njimi in v zgodnjih jutranjih urah še ponoči prispela v Pi-sarovino. Namestili so se v neki gostilni ob cesti, kjer naj bi počakali vodiča. Že takoj ob vstopu slovenskih partizanov v gostilno, se je gostilničar nekam čudno obnašal in jim ni hotel takoj postreči. Tovariši so plašče in orožje obesili na obešalnike, nekateri so pričeli igrati biljard. Ko pa se je zdanilo, je nekdo iznenada vzkliknil: „Nemci pred hišo!" In res so pred gostilno ustavili kamioni, polni nemških vojakov, med njimi pa je bilo tudi nekaj ljudi v civilu.
Nastala je splošna zmeda. Vsak je grabil po orožju. Zvo-netu Bricu je nekdo pograbil brzostrelko, tako da je moral teči za njim in mu jo iztrgati iz rok. V tistem se je na pragu po-
javil starejši nemški oficir visokega čina s pribočnikom. Albin mu je takoj nastavil na prsi mitraljez, gostilničar pa se je pričel na ves glas dreti: „Ne streljate, ne streljajte!" K sreči res ni nihče sprožil usodnega strela. Ko se je položaj nekoliko umiril, so šele zvedeli, da je to nevtralno ozemlje in da tukaj hrvaški partizani in Nemci menjajo ujetnike. In res so kmalu prišli tudi hrvaški partizani z nekaj ujetimi nemškimi oficirji in vojaki in menjava se je pričela. Ker se to v Sloveniji ni dogajalo in naši partizani za to niso vedeli, bi bilo to srečanje lahko usodno za obe strani
Kmalu so zapustili kraj neljubega dogodka in odšli naprej. V daljavi so se že videle žum-beraške gore in počutili so se kot doma. Še nekaj dni potovanja, nevarnosti in ovir, da so prispeli na Suhor nad Metliko. Tukaj so dohiteli delegate in si privoščili več dni zasluženega počitka.
Tako se je končala 40 dni trajajoča in nad 1000 km dolga pot slovenske delegacije in spremstva na II. zasedanje AVNOJ, ki bo ostala zapisana v zgodovini slovenskega naroda.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
razpisuje na podlagi sklepa Izvršilnega odbora, sprejetega na seji dne 27.11.1980
JAVNI NATEČAJ
za prodajo poslovnega prostora v objektu Trg na Stavbah 8, Litija (kemična čistilnica)
I.
Predmet prodaje je objekt Trg na Stavbah 8, Litija, ki ga sedaj uporablja Brodar Alojzija za opravljanje svoje obrtne dejavnosti „kemična čistilnica". Pravico uporabe objekta ima Predilnica litija, ki s prodajo soglaša. Objekt je lociran na pare. št. 1345/22 k.o. Hotič, star je približno 28 let in ima 60 kv. m brutto in 49 kv. m neto površine. Prostori se lahko adaptirajo v poslovne prostore za opravljanje obrtne dejavnosti »kemično čiščenje".
II.
Nate čajni pogoji:
1. Izklicna cena objekta je 88.124,00 din
2. Ponudnik mora položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene pred pričetkom natečaja na blagajni Samoupravne stanovanjske skupnosti
3. Razliko do prodajne cene mora uspeli ponudnik plačati ob podpisu kupoprodajne oogodbe.
4. Vse obveznosti in bremena v zvezi s prodajo nosi uspeli ponudnik (prometni davek, stroške natečaja, stroške cenitve, stroške prepisa in sodne takse).
5. Ponudniki morajo oddati pismeno ponudbo v zapečateni kuverti z oznako „za javni natečaj" do 8. 1. 1981 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Javno odpiranje ponudb bo 9. 1. 1981 ob 13. uri v prostorih stanovanjske skupnosti.
6. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo odkupno ceno. Prednost pri nakupu ima dosedanji najemnik poslovnih prostorov.
7. Uspeli ponudnik mora v 15 dneh po izvedbi natečaja skleniti kupoprodajno pogodbo.
Vse potrebne informacije v zvezi z natečajem lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti ali po telefonu 881-004.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
Del slovenske delegacije na povratku iz Jajca. V sredini obrnjen nekoliko proti levi je Boris Kidrič
PLANINSTVO
v: -.V V:/:/-
ROKOVI ET
Pionirji so šesti v SRS
Pionirska ekipa RK Usnjar (selekcija občine) je bila zelo uspešna na prvenstvu SR Slovenije za pionirje letnik 1966 in mlajše. Prvenstvo je potekalo najprej v štirih predtekmovalnih skupinah, iz katerih sta se po prvi dve ekipi uvrstili v finale. Pionirji RK Usnjar so igrali v predtekmovalni skupini v Krškem, ki je bila razdeljena na dve grupi. Vrstni red v A grupi,
.1 Ti v r t ^ _:— i. 1.11 _„„i„ j^jj.
2 2 0 0 35:21 4 2 10 1 23:28 2 2 0 0 2 25:34 0
kjer je igral RK Usnjarje bil naslednji:
1. USNJAR
2. SEVNICA
3. MOKRONOG
V B grupi pa je bilo prvo Krško, pred Radečami in Krmsliem. V finalni borbi pa je Krško sele po podaljških premagalo Usnjarja s 15:12. Vrstni red
fredtekmovalne skupine v Krškem je bil na koncu naslednji: .Krško
2. USNJAR
3. Radeče
4. Sevnica
5. Knneij
6. Mokronog
V finale so se iz štirih predtekmovalnih skupin uvrstile ekipe Lipe (Ajdovščina), Izole, Šoštanja, Slovenjgradca, Usnjarja, Krškega, Jelovica (Škofja Loka) in Inlesa (Ribnica). Pionirji Usnjarja so v finalu premagali ekipo Lipa z 11:9, izgubili pa so s Šoštanjem s 17:9 in Krškim 9:7, ter na koncu zasedli izredno dobro 6. mesto v SV Sloveniji.
Končna lestvica: 1. Šoštanj
Jelovica (Šk. Loka) i Partizan TUS (Slovenjgradec)
4. Inles (Ribnica)
5. Krito
6. Usnjar (Šmartno)
7. Izola
8. Lipa (Ajdovščina)
Mladinci v zgornjem delu
Tudi v mladinski rokometni zaključen. Mladinci Usnjarja, ki so ^di^go prvem delu prvenstva
2. Črnomelj
3. Krško
4. Sevnica
5. USNJAR
6. Krka
7. Zagorje
8. Radeče .
9. Mokronog
10. Dobova
11. Brežice
12. Krmelj
republiški ligi - jug je prvi del tekmovanja v tej ligi že več let igrajo standardno dobro, v zgornji polovici lestvice, ki je naslednja
11,9 1 11 8 0 5 4 7 6 6 5 4 3 3 3
11 11 11 11 11 11 11 11 11
243 218 244 219 216 237 214 204 190 189 186
144 182 184 176 205 210 : 187 203 188 218 224
11 0 011 134 Č372
19 16 14 14 14 12 10 10 8 7 7 0
NOGOMET
Zaradi vremena prekinili tekmovanje
Prvi del občinske rekreacijske nogometne lige sicer še ni zaključen, vendar so tekmovanje zaradi izredno slabega vremena predčasno prekinili Spomladi bodo morali zato pričeti igrati nekoliko prej, da bodo nadoknadili tri zamujena jesenska kola prvenstva.
Litijski veterani vodijo na lestvici, kar bi bilo lahko presenečenje, če bi Do za prave veterane. V ekipi namreč igrajo mnogo prekmalu odpisani bivši igralci NK Litija, Id so se zaradi znanih portoroških sklepov morali umakniti z igrišča, ko le vrhunca niso dosegli Sedaj pa igrajo za rekreacijo, kljub temu, da bi lahko marsikdo od njih se vedno igral v prvem moštvu NK Litija. Podobno ve|ja tudi za igralce ekipe Dobrava.
Lestvica po nepopolnem jesenskem delu:
1. Litija (veterani) 9 8 1 0 32 : 14 17
2. Hotič 9 7 2 0 52 :16 16
3. Dobrava - Litija 9 7 1 1 39 : 17 15
4. Dolina - Jablanica 10 5 2 3 36 : 24 12
5. Dole 9 5 1 3 35 : 32 11
6. Gradec 10 4 2 4 33 : 25 10
7. Ribče 9 4 2 3 28 : 27 10
8. Zavrstnik 10 4 0 6 18 : 27
9. Sava 9 2 2 5 15:26
10. Šmartno 9 2 2 5 22 : 43
11. Vače 9 2 0 7 30:41
12. Tisie-Kostrevnica 9 1 1 7 11 : 32
13. Polšnik ,9 1 0 8 15 : 32
12. Tisje-I
13. Pofinik
8 6 6 4
3 2 Br.
Litija v sredini
t
Končan je prvi del prvenstva v Zasavskih ligah za mlajše in starejše ionirie ter kadete, v katerih nastopa kar šest ekip iz naše občine. NK Litija ji NK Apnar (Kresnice) igrata z mlajšimi pionirji in kadeti, v ligi starejših pionirjev pa igrata NK Litija in NK Enotnost (Jevnica). še najbolje gre mlajšim pionirjem NK Litija, ki samo dve točki zaostajajo za vodilnim. Nekoliko slabši start so imele ekipe NK Apnar in NK Enotnost, ki se bodo morale spomladi močno potruditi za boljšo uvrstitev.
Lestvice jesenskega dela tekmovanja:
Mlajši pionirji:
1. Proletarec
2. Hrastnik
3. LITIJA
4. Svoboda
Starejši pionirji:
1. Rudar
2. Hrastnik
3. Proletarec
4. Svoboda
U: 1 14: 4 8: 2 8:10
5 5 0 0 21: 3 5 4 0 1 29:11 5 4 0 1 16: 7 5 3 0 2 28: 7
Kadeti:
1. Rudar
2. Svoboda
3. Hrastnik
4. LITIJA
5. Proletarec
6. APNAR
1 0 31: 4
13: 7 9:16
13:10 9:22 4:23
10
8 8 6
5. Rudar
6. APNAR
7. Radeče
5. Cement
6. LITIJA
7. ENOTNOST
8. Radeče
5 2 1 2 9: 5 5 0 0 5 3:15 3 0 0 3 1:15
15:14 8:22 9:53 0: 9
Pričakovana uvrstitev
Prva polovica sezone v prvi republiški rokometni ligi za člane je bila za ekipo RK Usnjar kar precej razburljiva. Ob začetku prvenstva je bilo planirano osvojiti 10 točk, realizirana pa je ena manj. Poraz s Celjem seveda ni bil planiran, na drugi strani pa tudi na tekmi z Lipo v Ajdovščini ni bila planirana točka, ki so jo osvojili. Sicer pa je osvojeno 9. mesto po prvem delu prvenstva blizu pričakovanj. Vodstvo RK Usnjar planira, da bi se dalo na koncu pervenstva zasesti tudi mesto ali dve višje. Ekipo sta zapustila Vrhovnik in Starina ki odhajata v JLA, za desno krilo Ključevška pa še ni popolnoma jasno, če bo spomladi še igral, saj namerava prestopiti k Radečam. Iz JLA se bo vrnil le Pihler, tako da bo ekipa spomladi nekoliko oslabljena.
Lestvica 1. republiške lige po jesenskem delu prvenstva:
1. Šoštanj
2. Jelovica
3. Minerva
4. Partizan TUS
5. Lipa
6. Prule
7. Vel. Nedelja
8. Kudar
9. USNJAR
10. Peko
11. Aero Celje
12. Branik
11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11
269 258 304 : 277 : 230: 226 : 253 : 252 : 239 : 249 252 : 241 8 235 : 267 10 186 ; 280
217 240 256 240 240 228 233 263
17 17 15 14 13 12 10 9 9 8 6 2
Br.
ROKOMET V SNEGU - Pred prvenstveno tekmo zadnjega kola republiške rokometne lige z mariborskim Branikom je bilo igrišče Usnjarja v Šmartnem prekrito s snegom. Toda igralci so zavihali rokave in igrišče pravočasno očistili, tako da so tekmo z Branikom igrali na skoraj suhem igrišču in jo tudi dobili s 25:20, pa čeprav je bila na tekmi temperatura samo 2°C. (Foto: GO)
Mladinci letos slabši
Mladinci NK Litija, ki nastopajo v republiški ligi v skupini B. so se v jesenskem delu prvenstva nekoliko slabše odrezali kot običajno. Predzadnje mesto jih bo moralo spomladi vsekakor vzpodbuditi k boljšim kram, saj navsezadnje sredina lestvice ni nedosegljiva. Zadnji dve koli jesenskega dela prvenstva bodo odigrali spomladi.
Lestvica: 1. Kamnik
12 11
2. Jesenice 12
3. Bela krajina 12
4. Elan 12
52: 8 27:20 21:19 14:25
23 16 13 12
5. Kočevje
6. Primorje
7. LITIJA
8. Tabor
11 12 12 11
19:18 9
17:25 9
21:30 8
8:34 4
Odličen finiš
člani NK Litija, Id igrajo v območni ligi - zahod, so bili na prvenstvo očitno nepripravljeni, saj so prve tri tekme zaporedoma izgubili, nato pa do konca jesenskega dela prvenstva niso izgubili nobene tekme več. Slab start litijskih nogometašev je gotovo dober opomin za boljše - predvsem ne prepozne - priprave na spomladanski del prvenstva. Zanimivo je tudi, da je prvouvrščeno Primorje izgubilo le tri točke, in prav vse tri mu je odvzela prav Litija, dve od teh celo v Ajdovščini. Cilj litijskih nogometašev, da se ponovno uvrstijo v republiško ligo, je kljub zaostanku šestih točk za vodilnim še vedno možno doseči, saj je prvenstvo izredno dolgo, ker se igra po 4 - krožnem sistemu. Zadnji dve koli jesenskega dela prvenstva bodo odigrani spomladi:
Lestvica:
1. Primorje
2. Jesenice
3. Stol
4. LITIJA
5. Tabor-Jadran
6. Bela krajina
7. Elan
8. Kočevje
12 10 12 7
12 12 12 12 12
38:11 21:12 30:20 23:20 15:15 11:17
8 15:33
21 17 16 15 10 7 6
12   2 0 10   8:33 4
T. Br.
11. januarja v Dražgoše
Litijski planinci tudi za leto 1981 načrtujejo pestro dejavnost. Komisija za izletruštvo je izdelala program izletov, ki vsebuje kar 21 izletov in drugih akcij in še enotedenski planinski tabor v Trenti.
Drugo leto bo prvi izlet organiziran že II. januarja, in sicer v Dražgoše. Litijski planinci se bodo udeležili vsakoletnega pohoda „Po poteh partizan-sk. Jelovice", ki je organiziran v spomin na bitko Cankarjevega bataljona z Nemci od 9. do 11. januarja 1942 vDražgošah.
Pohod bo potekal v zimskih razmerah, po snegu, in verjetno bo tudi' hladno, zato se morajo udeleženci dobro obleči in obuti, pa tudi kondicija naj bo primerna.
Br.
STRELSTVO
Delajo po programu
r
Telovadba za cicibane in odrasle
Zveza telesnokulturnih organizacij litija obvešča, da je od 1. 12. 80 naprej telovadba za cicibane od 5. do 7. leta starosti v stari telovadnici TVD Partizan vsak petek od 16. do 17. ure. Cicibani morajo s seboj prinesti copate, dres in trenerko.
Pridite, razgibali in razvedrili se boste ob prijetnih gibalnih igrah in gimnastičnih vajah.
Obenem ZTKO Litija obvešča, da je .rekreativna telovadba za ženske ob sredah ob 19. uri v stari telovadnici TVD Patrizan.
Tudi v jesenskem obdobju se v strelski družini v Šmartnem odvija polna aktivnost. Ob torkih in četrtkih trenira tudi po 40 članov družine od pionirjev, mladincev do članov.
V septembru in oktobru so strelci poleg redne vadbe izvajali tudi nekatera tekmovanja. Izvedli so dva pregledna kriterija z zračno puško m dva strelca sta pri tem dosegla značko dober oziroma odličen strelec.
Štirinajst strelcev je izpolnilo pogoj za streljanje z malokalibrskim orožjem (pogoj je določen rezultat z zračnim orožjem) in se nato pomerila v prvenstvu družine, ki je obenem štelo tudi za občinsko
prvenstvo. Naprej na republiško prvenstvo se ni plasiral nihče, vendar je treba poudariti, da so tekmovali v zelo slabem vremenu, pa tudi kriteriji za uvrstitev na republiško prvenstvo so zelo zahtevni.
Septembra so se strelci tudi vestno pripravljali za nastop na armad-nem prvenstvu z vojaško puško, prav tako pa so z vojaškim orožjem strelci izvedli družinsko prvenstvo.
Do konca leta planirajo še izvedbo tekmovanja z zračno puško za krajevne skupnosti in OZD, izvedli bodo občinsko prvenstvo za OO ZRVS, pričeli pa bodo tudi s pripravami na tekmovanje v dopisni strelski ligi.
Br.
Dedek Mraz med najmlajšimi
Društvo prijateljev mladine tudi letos enotno organizira novoletno praznovanje in obiske DEUKA MRAZA za nase najmlajše v celotni občini Letošnja praznovanja bodo v znaku prireditev, obdarovani bodo s skromnimi darili le predšolski otroci od 1. do 7. leta starosti. Organizatorji no,-voletnih prireditev so matične in podružnične osnovne šole ter Vzgojno varstveni zavod Litija.
DEDEK MRAZ bo obiskal najmlajše v sledečih krajih:
a) prireditve za predšolske otroke:
1. Litija
- za Krajevno skupnost levi breg v četrtek 25.12.1980 ob 15. uri, 16.30 in 18. uri
- za Krajevno skupnost Litija desni breg v soboto27.12. 1980 ob 15., 16.30 in 18. uri
Predstave z obiski DEDKA MRAZA so v sindikalni dvorani na Stavbah, prva predstava vsak dan je namenjena otrokom od 1. do 4. leta starosti, ostali dve pa starejšim.
2. Kresnice - 24. 12. 1980 ob 16. uri v Osnovni šoli Kresnice
3. Jevnica - 24. 12. 1980 ob 17.30 uri v Osnovni šoli Jevnica
4. Šmartno - 29. 12. 1980 ob 15. do 16. ure za otroke do 4. leta starosti
29.12.1980 ob 16.30 uri za starejše otroke
5. Javorje - 26. 12.1980 ob 9. uri v Osnovni šoli Javorje
6. Štangarske Poljane - 26.12.1980 ob 14.30 uri v Osnovni šoli Štangarske Poljane
7. Primskovo - 27. 12. 1980 ob 13.30 uri v Osnovni Soli Primskovo
8. Kostrevnica - 27. 12. 1980 ob 15.30 uri v Osnovni šoli Kostrevnica
9. Mamolj - 29, 12. 1980 ob 9.30 uri v Osnovni šoli Ma-molj
10. Polšnik - 29. 12. 1980 ob 12. uri v Osnovni šoli Polšnik
11. Konjsica - 29. 12. 1980 ob 15. uri v Osnovni šoli Konj-šica
12. Vače - 30.12.1980 ob 14. uri v Osnovni šoli Vače
13. Hotič - 30. 12. 1980 ob 15.30 uri v Osnovni šoli Hotič
14. Sava - 30.12.1980 ob 16. uri v Osnovni šoli Sava
15. Gradišče pri Dolah - 29. 12. 1980 ob 10. uri v Osnovni šoli Gradišče
16. Dole - 30.12.1980 ob 15. uri v Osnovni šoli Dole
17. Gabrovka - 30. 12. 1980 ob 10. uri v Osnovni šoli Ga-brovka
Posebnih vabil DEDEK MRAZ ne bo pošiljal, zato prosimo starše, da pripeljejo svojega otroka na najbližjo prireditev, oz. tam kjer so praznovali pretekla leta.
b) Lutkovni krožek Osnovne šole Dole pri Litiji bo v sodelovanju s KUD Dole pripravil lutkovne predstave na ploščadi pred trgovino na Dolah in sicer naslednje dni:
-28. 12. 1980 ob 17. uri -29.12.1980 ob 17. uri -30. 12.1980 ob 17. uri
Prireditelji vabijo najmlajše na ogled Bajke o r DKU MRAZU in Trmoglavček in čarobna skrinja.
c) Otroci ki obiskujejo vrtec; bodo imeli praznovanja v vrtcu, šoloobvezni otroci pa v svojih razrednih skupnostih. Šoloobvezne in druge otroke Društvo prijateljev mladine vabi še na sledeče gledališke in lutkovne predstave:
Pastirček Peter in kralj Maliban gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane 15. decembra 1980 ob 16. in 17,30. uri v Sindikalni dvorani na Stavbah
Kraljična na zmu graha - gostovanje Gledališča ročnih lutk iz Ljubljane 17. decembra 1980 ob 10. uri v Gabrovki, ob 13. in 14. uri v litiji v Sindikalni dvorani na Stavbah. Šohu in leteča princesa - gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane 9. januar 1981 v Sindikalni dvorani na Stavbah
Društvo prijateljev mladine želi vsem cicibanom, pionirjem in mladincem prijetno novoletno praznovanje.
ISTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Usnjarna Šmartno
LESNA INDUSTRIJA LITIJA
GIP
BETON ZAGORJE TOZD Gradmetal Litija
SCT LJUBLJANA TOZD Industrija apna Kresnice
srečno
PREDILNIC LITIJA
KOVINA ŠMARTNO
MIZARSTVO LITIJA
KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA
OSNOVNA
ŠOLA ŠMARTNO
OSNOVNA ŠOLA LITIJA
TEKSTIL LJUBLJANA TOZD Pletilja Litija
LJUBLJANSKA BANKA ekspozitura Litija
ITROMERKI blagovnica Litija
GOZDNO JSPODARSTVO Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija
Mesarija in prekajevalnica Litija
PKT Litija
Kmetijska zadruga Gabrovka obrat PRESAD
OSNOVNA
ŠOLA GABROVKA
MIZARSTVO GABROVKA
V
V
BEOGRADSKA
BANKA poslovna enota Litija
DELAVSKA UNIVERZA LITIJA
GOSTINSKO PODJETJE   _, LITIJA s
JOSTINSKO PODJETJE LITIJA
Delavci Gostinskega podjetja Litija se priporočamo za obisk v natlh poslovnih enotah:
- re«tevraci|i „Pošta" s prenoči« In vinsko kletjo
- gostišču „Jerebov hram" oostl»ču „Kegljltče"
lostilnl „Majolka" Šmartno ostlSču   „Velvasor"   na gradu ogenSperk