PROLETAREC if DELAVSKI LIST ZA MISLECI ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanski Socialistih* Zvon in Prosvotno Matico OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU NO. 2083. ».M rf CHICAGO, ILL., September 10, 1M7. Publiahad WootOj at ttOl 8. LawadaU At«. OiO LETO—VOL. XL11. UPANJE V POGATO ŽETEV, KI JE V EVROPI SPET LETOS NI BILO. Svet poln problemov^ ki jih zopodne sile ne morejo rešiti Verska vojna v Indiji. — Preganjanje Židov so nadaljuje. — Kriza v Italiji. - Z. N. lo "goi • Angliji, v Franciji brv ►vorniško društvo" Kar se dogaja v Indiji, je posledica stoletnega angleškega imperialističnega vladanja nad to nesrečno deželo. Klanja vsled ignorance* Pravilo imperializma je, "razdvajaj in vladaj". Po tem geslu se je ravnala Anglija posebno v Indiji. Sedanja anf^eško vlada je obljotrttr indiji svobodo in Jf dala popolno pravico, da se odloči ali za popolno neodvisnost od britanskega občestvs, ali ps da ostane v njemu ns temelju istih principov kot jih imajo n. pr. dominjoni Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. Hindi so bili za povsem samostojno Indijo, nasprotovali pa so mogočni posamezni ladijski princi in ps muslimani, katerih je v Indiji kakih osemdeset milijonov. Zahtevali so državo zase — Pakistan — ki pa naj bo do-minjon britanskega občestva. Tako se je Indija razdelila v dva dominjona — v Indijo, v kateri vladajo Hindi, in v Pakistan — država Mohamedancev. Ako bi ljudstvo teh ver ne bilo zaslepljeno, bi nikdar ne dopustilo tako nenaravne razdružitve svojega teritorija. Mohameda nski predeli sq večinoma ob obrežjih in nekateri ločeni drug od drugega, da ako hočeš potovati, moraš v sosednega po hindustanski Indiji. Cim je ta nenaravna ločitev nastala in so Angleži pustili policijsko in vladno oblast domačinom, so se pričeli verski izgredi — naj prvo v malem, nato pa se razplamteli v pravo civilno vojno. Siksi in hindi kolj hamedance, slednji pa hinde. Koljejo se v vlakih, na ulicah irrkjer že pridejo skupaj. Po cenitvsh ameriških novinarjev je bilo v Indiji ubitih v minulih tednih že nad sto tisoč ljudi. Svoboda v krvi Tako je posUla Indija "svobodna" v krvi. Ni ga večjega zla kot je verska blaznost. In tor zlo so negovali angleJld imperialist! skozi vso dolgo dobo, od kar so se polastili te ogromne dežele, ki je po prebivalstvu poleg Kitajske največja na svetu. Propagator zs svobodo Indije, mahatma Gandhi, je v protest proti klanju med mohainedanci ,n *findi odgovoril z gladovno stavko in je v Calcutti res uspel, da je krvolitje med njimi prenehalo, on pa s svojo stavko. Toda zlo je ostalo in to zlo so verske strssti, ki jih ne bo mo-K<*e iztrebiti s stsvko Itiahstme ampak a šolo. Z duhovno revo-,uci)o. ki je Indija še nima in je morda še dolgo ne bo mogla iz- vesti. Ne drugače, ako pridejo v vlado Indije in muslimanskega Pakistana ljudje, ki jim bo za ljudstvo — za blagostanje naroda in ne za kake sebične ter privatne interese. Takih vlad pa današnja "svobodna" Indija ie nima Negotovost v Evropi [jejo mo* sikse in svetu glavobol. Sploh se ostali svet sanjo malo briga, ker ima dovolj svojih težav. V Franciji preti z dneva v dan politična kriza in ob enem je Francija v tolikšni ekonomski stiski, da se obrača za pomoč predvsem na Zed. države. Na ekonomski konferenci šestnajstih evropskih držav, ki se je vršila v Parizu — na pobudo ameriškega državnega tajnika Marshalla, da ako si bodo same pomagale, jih bomo mi podpirali — drugače ne — so ugotovili, da bi za svojo gospodarsko obnovo potrebovali ameriške pomoči v vrednosti do trideset milijard dolarjev. Na podlagi Mar-shallovega nsčrta bi ameriška pomoč trajala kaka tri leta in v tem času pa bi morala zapadna Evropa toliko ozdraviti, da se bi gospodarsko lshko spet postavila na svoje noge. V velikih stiskah je Anglija, ki je ameriško posojilo (znašalo je blizu štiri milijarde) domale-ga že zapravila. Vlada je s svojimi dekreti ljudstvu spet pritegnila pas — kar pomeni fte večje znižanje že itak nizkega življenskega standarda prebival (Konec na 4. strani) • UAAII MA MAAHA Llal laAMAjiija svsTU m mor« Dm mptsna t Pokojni predsednik Franklin D prizadeva/ ohraniti Kitajsko pod In v ta namen podpiral č/ong K enem pa so trudil, da ga domokr sporazum mod Clang Ka/lefcovo vlado komunisti, ki Imajo v oblasti velik dol sko. 5 tom ciljom prod očmi /o pošiljal tja posebne poslance, mod njimi generala Eisenhowra, razne diplomata in drugo politično veljako( enako nalogo naš sedanji državni tajnik »hali. jo m/o m vplivom nilm, ob bl nastal kitajskimi Kitaj- >, In poslan jo bil tja t tvijo, da jolsodanja ki-IMiofia met ljudstvom Vei so prišli nazaj s ugotovitvijo, da tajska vlada koruptna, diskrodHirana n in da je diktatorska. ♦ < Pred tedni je poslal predsednik Truman na Kitaj-sko z enako misijo lf» generala Alberts C. Wede-nteyerja, Id jo proučil razmere In se vrnil s poročilom, -A- -1__- .*-„ - >- *---^J^^M S--A -t--. — *- —. f-- aa ono o sto ne rurajsna vtaaa roso nor je, sanjo ni pomoči. Kot drugi pred njim je i on egefovtf, da so člani Ciang Kaišekove vlade roakdonarji§ brat smisla za gaspoaarsKO porreoe preorvaisrva in aa je vstea roga v deželi na uradniških mooNh koruptna bitokraciia. ki w wW^f f^i wswsesfs^ssss (vsseeww ^w^wiwsfw ••• ljudstvo izžema in ga zatira. | _ \filie temu mi to vlado oodalramo materi i al no. z F M(% iwlllw Mil IW » IWwW IvWWlIWIIW IllV^VIIIWIIIVf • denarjem in z munidjo. Armado to reakcionarne ki- » - l - i, ,. ,1 m---- - * - * * - il-l-m — ^ m — m jlm m j— mm ra/sae nosro vozna/o nasi oociijf in ooorozujemo jo na naše stroške. Vrh teaa smo kkatski vladi "posodili" ta^imA I^JIA a^ZA A^ALA ^^^Xe^UsA A^aa^eAA JMJAA lam nase vojno vooje, nase ranne, vojasne rover ne a vre tn imamo tam več tisoč maž naše vo krške oosadke. miwinw itfiii viotp* w^wi vwiv^nw ipvwmnw* Kliub vsi ti aodaori aa Člana Kaišekova vlada IllJWir II VWIiVV* IMI WWWH VIWW vseeno ne more pa no more poraziti kitaj$ke komunistično armade In civilna volna troja do/k limiV HIHHOH III w® WW. Vni w wlwf^i IIVM VMM^^B Vlada v Washimstonu aad vodstvom državnega v iwuw w ww Hiininpwiiv hwii nwiw »w«if »••»■»•fwiftf tajnika Marshalla bi rada storila kitajski civilni vojni t. m--- mm mm mH jflmmi mmJUm ^JmIam JKa aakmmm IjaL« Mmmm Konec na en an a rug oacMw rvajrajse seveaa rano, aa bi komunisti bili temeni, a ker ta ne ^i^scfcej^o^e rv j® el^^ws^^®^ k^urlidjsko ^rlade In roe so bili taki poskusi že storioni. toda koruatni si- I^^V OWWWW IWHI ■W^V^W^FW ••WIWTnf IVW ^^OWW WWW ^OT sfsm ie ostal kakor ie bil. Vršila so se aod ameriškim OTOTH IV WWOT NVIIIVI Wit W WWOWWm IV •• VW1* HHIWIIWMIII vodstvom tudi že pogajanja med Ciang Kaišekom in komunisti, ki so trajala voč mesecevr a Clang Kofše-fcova birokracija je hotela ostati na krmilu in paskos M„ n t. «#m — ^ 1m »j«»rh poooranje se je razan. Trumanav poslanec Wedomopsf se jo vrnil rozočo- ■mm Im m rtimtji VmIImLmaji uIimII xm mL*i j|m 2m ^' mamm^. ran« »n o v»iang aoisokovi vvoai je renei, aa je nejx>-bolišiiva". Nien premier čana Čun mu ie odaovorll. ^vijiiiw w . iiivii pminvi «wiw wn wwiv t vnwww win, da je (Wedemeyer) prišel na Kitajsko le da pog/edo na uro, ne pa proučiti njeno resnično razmero. In mu t-— JM Lm BJI^^M M^MIM IMLM L »i *— je zogorovif,. ao oo Kirajsica vvaaa osraia rana nor je. In naša vlada bo vsled toaa zanio še t roži I a denar in www innw nn*m ww »nw%i ■ WW%| awiiw iw nwniw wwifwi in m.mi*«2m1 sms jjm mimm jjmma —tt- — — —* t—-— marenai, ces, oo nima aruge aiiernanve. Taka lo naia politika tudi na Grškem. Lo da je v Grdil uspešnejša, kajti hašhn diplomatom so je "po-srotllo" ustanoviti v Atenah "kocdkilsko" vlado. Nhn ••WWW WH WIIWHII » ^IWIIWII ItWIIVlMltW »IWIMW l.lwf. cilj lo zdrobiti grško uporniško gibanje - to so pravi, da na/ Grki i našim orožjem pobijajo tisto Qdtai' M drle s 1totalitarnimi rožimT'. Grčiia lo ros poifola naia baza InJe sedal bali aod vplivom vlade v Washingtonu kot pa Luulstam ali katerakoli druga država ameriške unijo. Ampak koncem konca bo rezultat tak kot jo na Kitajskem. Tisoč« življenj, ki jih ugonobijo jo poiori, bi $0 lahko prihranilo, čt- Iz nedavno objavljene statistiko je razvidno, da je v tej deželi izgubilo leta 1946 v požarih življenje nad deset tisoč ljudi in še več pe se jih je ponesrečilo vsled skakanja čez okna in nešteto pa jih je dobilo nevarne opekline. Isti vir pravi, da bo število smrtnih slučajev vsled ognja Je-tos še večje kot lani. L 1046 je znašala škoda, povzročena vsled požarov, okrog $000,000,000. Letos je to vsoto presegla že v prvih sedmih mesecih. Kajti zgorela so ogromna skladišča žita, raznega drugega blaga, kavčuka, ladij, gasolina, avtov itd. ' Statistika pravi, da največ ?otarov povzročijo nepazni kadilci. In škode pa je toliko radi-tega, ker mnogo obratov ne stori nič izdatnega za priprave proti ognju. In ko se požar ie dogodi, divja ogenj nemoteno, dokler ne pridejo gasilci, kar ps je čestokrst že prepozno, ker je polar že raadivjan. V domovih povzročijo veliko požarov otrovi, ker se jim ne skriva uiigajic niti se jih ne oči pred nevarpostjo, ki jo lahko store, če se igrajo z ognjem. Nemalo krivde za požare odpade tudi na požigalce. To so ljudje brez duše in fte največ izmed njih pa je slaboumnih. So pe fte druge vrste požigalci — in tem Je najtežje priti do živega. To so namreč taki, ki zažgo nalašč, da iztirjajo zavarovalnino, potem pe si zgrade "kaj boljšega", ali pa si s zavarovalnino pomagajo iz bankroti ranja. KOMENTARJI e Zbira in presoja urednik e a • / stone IY04550 no dan Poročevalec čikaške 'Tribune* piše iz Aten—iz podatkov ameriške vojaške in civilne uprave v Grčiji, da troUmo za vzdrževanje grške rojalistične armade sedaj povprečno $104,550 na dan, kar seveda ni fte vse, kajti poleg tega jo oskrbujemo z munidjo, s tanki, topovi itd. Grški vojaki glasom istegs vira niso še nikoli imeli tako visokega življenskega standarda kakor sedaj. V te izdatke smo šli, da Grčijo obvarujemo pred komunizmom in ji branimo njeno neodvisnost "pred tujo intervencijo". Časopisje v Jugoslaviji in drugo "protiameriiko" časopisje v Evropi pa ustavlja, da smo se pričeli umeftavati v Grčijo, Turčijo itd. zato, da si Savarujemo ogromna oljna ležišča, ki so si jih podjarmile ameriške petrolejske družbe v Sredozemlju. V Vatikanu je bila na obisku pri papežu skupina ameriških babtističnih duhovnikov in mu zagotovila, da je ona povsem nasprotnega mnenja od tistih pro-testantovskih duhovnikov, ki so obiskali Jugoslavijo. Poglavarju katoliške cerkve so rekli, da je vprašanje na svetu sedaj samo, ali si za Boga ali si proti Bogu. čudno, da se na ekonomski konferenci v Parizu niso spomnili na to! Koliko truda bi si prihrs-nili! Sicer pa, kadar kaki babti-sti posečajo Vatikan, kaj naj človek sploh pričakuje od njih? V "Glasu SDZ" v Clevelandu je glede Furlanove-Snojeve obravnave izrazil sgvoje soglaša-nje uredniku svoje soglaša-Ivan Jontez. Čudno, kako se ljudje spreminjajo! Ivan je prod nekaj leti napisal igro, v kateri je slsvil partizansko osvobodilno borbo, pa je menda sedaj nanjo pozabil. Saditi is razdalje je čestokrst zel General Eisenhower bo postal predsednik univerze Columbia v New Yorku. A njegovi politični prijatelji v Kansasu delujejo, da bi postal predsednik Zed. držav. In sicer, da naj bi kandidiral na republikanski listi. Tej želji Kansaščsnov se je pridružilo precej republikancev tudi v drugih gržavah, češ, da bi on Trumana najlaglje porazil. A je tudi mnogo demokratov, ki hočejo Eisenhowra na svoji listi— če ne za predsedniškega pa saj • za podpredsedniškega kandidata. Torej kaj pravzaprav je Eisenhower? Demokratski ali republikanski politik? Sicer pa je vseeno, ker med tema dvema strankama ni nobene razlike in zato je tudi med njunimi kandidati ni. Dne 1. sept. je bila druga obletnica japonske kapitulacije. Cesar Hirohito je dan prestal v svoji poletni vili v gorovju, a drugače je bil te kapitulacije lahko vesel, kajti ohranili smo mu prestol in pa stari red — seveda s to razliko, da je sedaj zidan v našem uradnem pojmovanju demokracije. Japonska je obvsrovsna za monarh izem in kapitalizem in ob enem je prešla pod vlado zavezniškega poveljnika MacArthurja popolnoma pod ameriški vpliv. Naravno, da Rusiji ni všeč, pa tudi Kitajcem ne. V zvezni službi je še vedno 911,000 "začasnih" uslužbencev, čeprsv je vojne že dve leti konec. Republikanci prete, da ako jih vlada sama ne odslovi, bodo brisali vsote, iz katerih se te začasne uradnike plačuje. A če pa bi bili republikanci v zvezni vladi, bi počeli prav to kar delajo demokrati, s to rszllko, da bi urade seveda natrpali s svojimi ljudmi. Is Saudi Arabije grade do morja naftovod (oil pipe-line), ki bo dolg 1,100 milj. Delo je v področju ameriških oljnih družb in pod varstvom vlade Zed. držav. Delo bo stalo od 125 do 150 milijonov dolarjev. V Saudi Arabiji so odkrili oljna ležišča, ki so največja na svetu in olje je dandanes najvažnejše boga-Nadaljevanje na 5. strani.) Človek s snsnjem, a snergiR je kakor lepe I jena hiša, a br*| Sterling. Večanje draginje postaja resna nevarnost Nekatere člane svesne vlade jo sačelo skrbeti, ker so obetali ustaviti inflacijo, a se česdalje bolj pogrešamo vanjo. Draginja jo telikftna, da so druitne slabe plačanih delavcev že v pomanjkanj In fte hujfte jih čaka ne slino. . Mleko, jajca, meso, kruh, m* jo v cenah tako poskočilo, da se temu čudijo cele tisti, ki so Mil sn odpravo OPA najbolj kričavi —kajti njihne trditve, de bode podle čim se bo vlade ne- hala "umeftavati" v kontrolo cen, io se naprtile kakor me* hurčki Is milnice. Kdo jo kriv draginje? In kdo navija cone v nedogled? Korporscije, prekupci, borsi-janirl In celo mnegi farmarji dol* fte unije krivim inflacije Dej. stvo je, da BO farmarji deležni sedaj selo visokih cen sa svoje produkte. £e letos dobe sanje nad dvaj- set odstotkov vel kot lani v ln dobički korperedj pese letos (v prvih treh četrtletjih) 17 odstotkov višji kot pe ao bili lani v isti dobi. Obe predstavnika unij AFL In CIO (Green In Murray) dolilta krivim naraščujoče draginje dobičkarje, korpomeije, špekulante in pe svesnl kongres. Slednji •e je podi demekra popolnoma IsneveriL ljudskim interesom sploh nikoli nI bil mrest, kajti večina v njo« mu verjame v "free enterpriee" In vsled tega v načelo, da se profilov ne sme savirati, pol po le take delavsko organizacija, ki ao v boju a iskoriščevalci in j malcL Predsednik Truman js ftl letu proti drtginji le večkrat pe-godrnjal, o nič knj odločno. Na U način svojih "fares enforpri-sarjet" ne bo spreobrnil. Bilo M torej sanj In aa deftele koristno, ako so bl nskslšker odstranil od svoje "grftko-turško doktrine" ter se poglobil v problem, kak* ustaviti ta val navijanja con, dokler jo še Ins. Kajti ako se bo nskUpna cena dolarje nlšnle kot se mu sedaj, In ko bodo ljudje potrošili medvojno prihranke In veterani po svojo konus s In bon-do, bo donor spet ves v velobankirjev ter dreflh aatov In noto bomo doživeli lom — hujšega kot pa jo bil prestani "proeperiteti" po svetovni vojni. In pričele se be4o no stavke ampak pravi industrials nemiri. In oko moten no bodo vol Imelo denarja ao vsakdanji kruh svojim otrokom, tudi ne bodo to mirno glodale ln imeli takes**ne šivilske ne- Lotos se je vso podsešilo to-liko, do bl bilo kongreoulke šl- her sram, ker so to dovolili, a ker oo noši takosvani aekono-dajalcl vsi vol oil manj salnte-reeirani v profifarstvo, se s to, skrbjo splok ukvarjajo nO. če se jim sde njihne pleče so oeksj »sestav delo v lotu prsnloko, si jih svftajo, odroma podvoje ali po potroje In tako je finančni problem sonjo rešen. Kaj naj polno delavsko gespedinjb — te nI njihove briga. Vsi U^orasiti So ravnajo po pravilu starega francoskega dvora, s katoregs so rekli lačnim ljudem, da le nimajo kruha, lomu ne jedo petke? Zeros smo v tej deželi daleč prišli. In ker bo letošnji pridelek slab posebne no korual, špekulanti vsled toga s cenami ki- ila^i vi to še bolj navzgor. . Slabo sima se obeta tudi Evropi, kjer je bU pridelek vsled suše In po p«mla-danakoga mrasa. ter dešovje joka nlsek. Nekaj o naših stvareh % Naši zastopniki in drugi prijatelji Proletarca so poslali v minulih Ilirih tednih 181 naročnin ali eno man| kakor v prejšnji enaki dobi. Sedaj |e tu jesen in le vedno ni tistega odziva, ki smo ga pričakovali, namreč da bi letos vsakdo, ki mu jo kaj za ta list, dobil saj enega novega naročnika. So jo čas, imamo le dobre tri mesece prod sabo do novega leta. In verfemite, novi naročniki so listu potrebni in list pa njim. Izkaz poslanih naročnin jn v tej številki, enako tudi izkaz prispevkov v tiskovni sklad. Sedaj fmo na dolu z nabiranjem oglasov v Ameriški družinski kolecfer in z zbiranjem gradiva vanj. Nolo sotrudnike prosimo, da naj nam svojo spise pošljejo čimprej ker noš trden namen je preprečiti zamudo, kakor je bila z letošnjim letnikom. Mnogi so nam obl|ubili poslati gradivo do konca septembra. Posedaj jo to storil samo Etbin Kristan. V prejšnji številki na tem mosfC smo omenili spor rodi vproionjo d^lovslc^cjo c^n^ro« Vsled visokih cen jo direktorij ponudbo kontraktorjev odbil, dočim skupina Drutabnoga kluba smatra, da je to odlaganje neupravičeno. Trije odborniki Družabnega kluba so v protest proti di roktoriju resignirali — namreč tajnik Ed Hudale, zapisnikar Frank Oroser in podpredsednik kluba Luka Oroser ml. Veied tega se |e vrlila v soboto 6. sept. izredna so|a članov Družabnega kluba. Dvorana jo bila skoro polrfa. Vsakdo je povedal svo)o misli svobodno in tako je bila ta seja res Informativna. Ker so omenjeni trije vztra|ali pri svo|em izstopu iz odbora, so bili na njihna mesta izvoljeni za podpredsednika Anton Kon-chan, ta tajnico Miss Molly Thomas (uposlena jn V gl. uradu SNPJ) In za zapisnlkar|a John Sprohar. Ostali člani tega odbora so Prank Lotrich, predsednik; John Hrbok, Prank ttordanc, Louis Zorfco, Prank Vidmar In. Frank Zaitz. PljQLETAEEC, September 10, HIT, PROLETAREC UIT «4 imuu PEVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Mi* Dmlmr.km TUkovm* Dr lik CkU**«. Itt. ; oiasilo JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE EVEEE naročnina v Ze 4jrum sa celo lato u.OU; M pol l«t» ilu; saTetrt Uu $1.00. uc^kw s<| p0> leta iz. jo, vii nko*mi ia suvajo MU v satom urada aajpoanaj« So poadsljka pvpoidno m prMUt f IMtIIHI t^o^ffm Udna. PROLETAREC ruftlrt«) «T«T7 Wednesday bj ths Jaz®«** Work®«1* Publishing Co.. VOTTTS.. v . ^ Established I00S. Frank fcait« i ». i 1 » 1 "^."y^11 » »r gUMGRIPTION RAt®3: }»ix»4 Stot«i: Os« Tmt SS.00; Six Monti* SI TS; Tkroa Months Sl.op. Foreign Countries, pa« Ymt SS.S0: Six Month« SS.00. ------4— PROLETAREC «991 S. UwmUU Aumo CHICAGO 23, UU- T«l«pkonn ROCKWELL 2M4 (/i "Veliko grmenja za nič Na delavski praznik prvega septembra so se vršile manifestacije unijskega delavstv* — pravijo, da večje kot še kdaj. V Chicagu se je slavnosti unji AFL udeležilo nad 110,000 ljudi, oziroma toliko kolikor jib'je moglo v areno (Soldiers Field), nad sto tisoč pa se jih je drenjalo zunaj. " Predsednik Wm. Green je bil glavni govornik in pretil kon-Sresnikom in senatorjem, ki so se izkazali za nasprotnike unij, s porazom v prihodnjih volitvah. Slično je pretil na drugem velikem zborovanju unij CIO Philip NJurray, v Detroitu na velikem zborovanju bivši podpredsednik naše republike Henry Wallace in tako je bilo po vsi deieli. Ampak ko je predsednik AFL William Green gledal vso to množico, predstavljajočo nad tri sto tisoč volilcev — ali mu je padlo v glavo, da vedno glasuje za "prijatelje delavstva", ki se po volitvah po njegovi lastni ugotovitvi spremene v neprijatelje". Isto velja za predsednika unij CIO Philipa Murrayja. In za vse druge voditelje ameriških unij. N. pr. tudi za John L. Lewisa, o katerem pravijo, da bo v prihodnjih volitvah spet agitiral za republikanskega predsedniškega kandidata, dasiravno je bil Taf-tov-Hartleyjev protiunijski zakon skovan največ v kovačnici glavnega stana republikanske stranke. f Le Henry Wallace je v Detroitu spet pretil s "tcetjo" stranko, ako se med tem demokratska (stranka) ne poboljša. Tako so počitnice minule, senator Taft pa je šel na govorniško turo v namenu voditeljem unij "dokazati", da jo ljudstvo na njegovi strani. To je res, ampak po krivdi upijskih voditeljev, ki so delavski samo na Labor Day, drugače pa agitirajo za sistem, ki je vzrok izžemanju, profitarstva in ki povzroča krize in vojne. he more se odločiti s kom lil kako " Na kongresu delavskih unij v Southportu je pozdravil delegate v imenu Ameriške delavske federacije (AFL) George J. Richardson, ki je v svojem govoru udrihal po Sovjetski zvezi in po novi Mednarodni organizaciji delavskih unij tpUko, da so ga delegati neprekjdno motili in parkrat pa ga primorali utihniti. Vpili so nanj "izgini," "polmeri se z od»," "hlapčon kapiU-1 i zrna," "delegat dolarske djplomapije" itd- Predsednik kongresa G. W. Thomson je razbijal s kladivom in delegate opozarjal, naj se drže britske tradicije svobode govora, tudi ako se z "bratskim dele^tym" JJishvdsonon) ne strinjajo. Kajti on je tu (na kongresu angleških unij) v imenu AFL, ki ima nad sedem milijonov članov. Naj pove, kar mislt — in je povedal. Povedal vse tako kot je v skladu z "notranjo" in "vnanjo" politiko eksekytive AFL. Dejal je, da Rusija ogroža "svobodo malih dežel". Da je delavstvo v nji pahnjeno v tlačanstvo — da demokracije v tistih krajih ne bo, dokler bodo totaUfcsrni režimi prevladovali. "Levičarski" delegati so k»eali, "kaj pa vi delata z vecij* zveze angleških delavskih unij (štejejo blizu sedem milijonov članov) tako hladno, celo sovrirtnp sprejet kQt je bil Richardson s svojim govorom dne 3. septembra. •; \mpak motil bi se Mor bl mi*ML, da jo to pomenilo prelom angleškega delavstva z ' ameriškim načinom življenja". Kajti Pf**P j# bil ta "način" ameriški, je bH angleški. Dan pozneje je govoril na istem kongresu vnanji minister Ernest Bevin. On je bil v angleškem unijskem gibanjp pred vsto-ppm v vlado večja osebnost kot pa Je pri nas na primer Jokn L. Lewis * On vo, da je levičarsko givanje v Angliji sedal jačja kot pa predno Je delavska stranka zmagala in to priznava. A ob enem j{ kil doslej to "manjšino" v stanju, še vselej primeriti v potrditev njegove politike in to se ruu je posrečilo, tudi sfdaj. Liberalni delegati na tem kongresu so predložili resolucijo, ki poudarj*, da naj se Anglija osvobodi "izppd dolarske diplomacije" ter naj rajše svoje gospodarske zveze naveže na Soviet »ko unijo. lota skupina je zahtevala, da naj se jeklarsko industrijo v ŠPEKULANTI % 2fVIJJ POD MASKO FARMARJEV VPRAŠANJ* UKRADENIH SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV NA PRIMORSKEM uničenjem njegovih. prosvetnih Slovenci v Trstu so imeli nekoč Narodni dom, ki jim je bil v ponos. Bil je v sredini mesta in odprt je bil Ukozvanim liberalcem, socialistom in drugim, ki so hoteli ali žalili zborovati v njemu. Pod Mussolinijem so Slovencem v Trstu ta dom vzeli, enako njihno tiskarno in zadušili vse njihovo kulturno življenje. Sedaj, pod zavezniško okupacijo, se je v Trstu slovenstvo zopet pojavilo — kar pomeni, da ga fašizem niti s še tako brutalnimi sredstvi ni mogel uničiti Slovenci v Trstu pa so v> zadregi, ker nimajo pravega centra — nobene dvorana in sploh nobenega poslopja, v katerem bi namestili urade svojih organizacij. Slično velja za Gorico. Naj tu naj prvo navedemo članek iz "Primorskega dnevnika", v katerem je apel za zgraditev rovega slovenskega centra v Tu,tu. Poročilo pravi mod drugim: "Odkor je 13. jifiija lMtf. fašistična drkaj v svoiem orgije-stičnem besu požgala naš Narodni dom v Trstu, jo mrkqilo v mostu in kmalu nato tudi po vsej Primorski slovansko kulturno* in prosvetno življenje Horde pobesnelih fašističnih skvadristov so divjale po našem Krasu, pp naši Istri, po naši Gorici, po naših Brdih ter davile naše prosvetno in kulturno življenje z ricinusom, batinami, ognjem in svincem. V narodnoosvobodilni borbi je bila z vstajo ljudstva in s pomočjo JA, RA in zavezniških vojska pobita fašistična zver na tla Po osvoboditvi je naše ljudstvo z vso upravičenostjo pričakovalo, da bo zayezniška oblast popravila strahotni zločin, ki je bil storjen našemu ljudstvu z domov in njegšvega kulturnega življenja v Trstu in na Primorskem Tpda ne! Zavezniška oblast ni ubrala te poti, ki bi morala biti zanjo sveta dolžnost do zaveznikov, ki so skupno z zavezniškimi armadami prelivali kri za osvoboditev narodov izpod fašističnega suženjstva. Zavezniška oblast jo zavozila v izbo j eno pot fašističnih zatiral-« cev in nam via facti odrekla pravico do našega kulturnega življenja. V dveh sezonah so naši igralci napravili pri odgovornih či-niteljih nad 190 intervencij, da bi nam izročili vsaj po enkrat na teden ono izmed sedmih dvoran v mestu ? Rezultat jc bil: parkrat "Teatro Fenice" v Ionski eeaoni in v letošnji reci in piši enkrat samkrat — "Nazio-nale"! Zato so segli naši gledališčni-ki na pobudo iz občinstva po samopomoči ter sklenili, da si bodo sami zgradili svoj kulturni dom z gledališko in koncertnp dvorano. Ta pobuda je naletela, fe predno je pri£l* prav v pp-kr^t, pri našem gledalcem občinstvu na navdušen sprejeip. / Niso nam hoteli dati dvorane. na razpolaga Vzeli smo to na znanje in zgradili si bomo svoj laften kulturni dom, svoje lastno gledališče. Tako ne bomo več odvisni od milosti in nemilosti zavezniških oblarti, ki npm niso hotele rezati niti macchin-skega kruha. Stali bomo naisvo-jem in rešeni bomo moledovanja pri gluhih ušesih." * *'4Oori#ki dnevnik" p* piše pod naslovom "Vrnite nam odch pani ljudski dom" sledeč*: < "že delj Čssa teče prfcvda za Ljudski dom v Gorici, katerega so s^MKgl* ameriške vojaške ob- Angliji že letos socializira (podržavi), kakor je vlada v začetku leta obljubila. In bilo je proti "dolarski dplomaciji", ki je Anglijo zavedla "v podrMil"^ ameriškega državnega departmenta" še mnogo ugovorov, napadov in obsodb'— toda Bevin je v nad eno uro trajajočem govoru vse odbil in ko j* prišlo do glasovanja, je dobil veliko večino. Kajti — naj Angleži priznajo ali ne, poptali sp "dominjon Zed. držav", kot je vzklikal neki delegat in v sedanji svoji krizi, ki je večja kot pa si jo svet predstavlja, se ne morejo osloniti nikamor kot na Washington. In Bevin, ki je močna osebnost, se ni lizal Trumanu ne Marsh aH u, pač. pa se jima je zameril, ko je zahteva), da ker je naša dežela pobrala nad tri petine vsega zlata, naj ga sedaj razdeli nazaj med svet, ako hočemo ustvariti nove solidne valute in novo NF Littorio, /m, št. zapisnika 1201-A Tajno, Predmet: Časa del Fascio. Velesppštovani poslanec! p*le$a, kj^r ima sedaj sedež goriški fascio in mnoge druge nšistične organizacije, je last zadruge v likvidaciji. Lastniki poslopja so v celoti SJovenci. Ze preteklo leto je prefekt Tiengo začel akcijo, da odvzame Slovencem ta dom. Jas sem s svoje strani podvael vse korake, da se pospeši prehod imovine Siovencev v naše roke. Proy nam so vstali Slovenci, ki so najbolj ogorčeni. Pritožili ae ae celo na gUvni svet (v Rimu i. da bi še enkrat podčrtal nezakonitost imenovanja italijanskega likvidatorja. Sedaj sem pa pokazal vsem tem prepirljivim Slovencem. w Postavil sem jih peed dejstvo, da je kupec sama fašistična stranka. Da pa ne bi is^ukljali preveč besedi, vam povem sledeče:* ^ > Poslopje, či^ar cenitvena vrednost znaša 1,200,000 lir in čigar prava vrednost je v znesku 800,000 lir, bom kupil za 400,000 lir." To pismo je dovolj zgovoren dokument na kakšen način so se polastili fašisti Ljudskega doma. Prepričani smo, da bo ameriška vojaška uprava sato vrnila Ljudski dom zakonitim lastnikom Slovencem in teko popravila krivico, ki so jo naredili Slovencem fašisti! Drobiž Mrs. Marie Vidmayer v Chi- sil Paul Berger iz Trsta. Potuje, cagu se zahvaljuje za obisk Mrs. študira, presoja in piše. Ko pa Heleni Arko v Ciceru in Mimie sc vrne, K sitos in stric (U Amerike) Stal je grški ksitos pod oknom sosedove hiše. Pa je prišel mimo stric iz Amerike. "Vrzi. ljubček, kamen v sosedno hišo, razbij mu okna," j* tfejal stric. Ne smem," ga je hitro snvrnil, Tedaj pa stric: "Le daj, ljubček, le razbij okno, ti bom dal dolar "—L. T. uincarsKa leitma v waunc-ega jeoUa obilna, a prven- Potočnik iz Detroita. Mimie se je odpeljala z avionom v Cali-fornio. Is Petroite nam sporočajo, da je umrl v zavetišču na.Jesenicah na Gorenjskem Andrej Koršič, star 88 let,.o£e našega zastopni-ka in neutrudljivega agitatorja Proletary Josipa KoršiSa. Josipu in drugitp sorodnikom pokojnika iskreno sožajje John Stpnich iz Puehla je nsm poslal oznanttq Kje ^J^ tyne SANSpve podružnice, a je za prayo^asno objavo prepozno prišlp. Tu jq bil ne obisku njegov sin Leo, Hi je bil nf poti na priredbo SNPJ v Cltf elandu in na konferenco direktorjev mla dinskih krožkov SNPJ. AnffUl SMor, gr^wW,**-r^tnqga odbora SNPJ, ki »na svoj oofn v \iroif Kans , ft bil s soprogo na obisku pri njuni hčeri ia zet** v Salt, Lake City ju. Svoje vtise s tega potovanja je pričel opisavati v tej številki. Balincarska tekma v Wauke-ganu "slabe Chicaga je bila obilna, a prven stvo so dobili v tekmi s krog-ljami (baling Je m zanimivo, k^fep vso se mu«!« naš ameriški slovenski svet. Igre? O, seveda, je rekel wauke-ganski filozof, ampijjt za c^nef. in druge take "športneT. stvari! Na odru — kaj še! Vseeno, bila je prijetna družba, ki jo je po-setilo tydj . nekaj mi}w*u*ki}i Slovencev. ji ■■■/' V Waukeganu-Npfth Chicagu je v teku akcija za združenje vseh zadružnih podjetij v eno skupino.. Slovenska zadruga, zvana North Chicago Consumers Cooperative, bo imela v ta namen reden občni zbor v nedeljo 21. septembra ob 1:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na Deseti cesti. V zadružnem gibanju v Waukegaou-prevladujejo Američani finskega porekla. Slovenci So druga najjačja zadružno orientirana skupina. Volja večine izmed njih je podpreti to akcijo za združenje, dasi se nekateri boje, da bodo s časoma Slovenci "izrinjenji iz svojih sedanjih pozicij." Drugi menijo, da je taka bojazen neosnovana, ker zadružništvo je zadružništvo le, ako med članstvom prevladuje zadružniško * prepričanje, ne pa kake sebične motnje. V tej številki se je spet ogla- nam bo lahko veliko osebno povedal. Njegova prodi-vanja bodo nedvomno zelo zanimiva. t * American Slav Congres^ bo priredil slavnostni večer senatorju CUude Pepper ju is Floride.. Vstopnina je $7.SO za osebo — obod vključen. Vršil se ly> v hotelu Pennsylvania v New Yorku V nedeljo 12. oktobra. Peter Benedict je nam poslej kuverti) slik o sebi, o svojih ljudeh inslike prijateljev iz fcl Ca-jona, Calif., ki smo Jih pokazali tudi njegovim tukajšnjim znancem. rfvala t Revija T. k T. (Trends If Tides); ki jo izdaja in urejuje Louis Adamič, je zvišala naroč ninp s enega na dva dolar j? na leto. Njen naslov je Milford, New Jersey. • SANSova podružnica št. 25, katere tajnik je Frank Alesh, ima odslej svd)e seje v Slov. del. centru, 2301 S. Lawndale Ave. v Chicagu. Obdržuje jih vsak prvi petek v mesecu ob 8. zve- Dunajska vest ' Ameriški finančniki so prevzeli nase rešitev vprašanja Avstrije. Dolgo so premišljevali, kako in kaj, končno so se pa takole odločili: "Avstriji neodvisnost, nam pa Avstrijo!" , Proletarca Prejete 4m 4. septembra 1047. fttfhvsake*. Wis.: L. Barborich poslal $18.25 Prispevali so: Josephine Chokel *9: Pa S*: L. Bol-skar, F. Primožich, A. Vidmar. Pa 5Sc: J Chandek, R. Arko, A. Sus-nk, M. Smole, L. Marr, S. Sal a man, J. Klopcicb, F. Krcner, J. Tam se, J. Žlindra, J. Hrovat, T. Matkovich, A Jersln, J. Dobnik. Pa SSt: A. C Krmenc. F. Vaaol, L. Ambroalek, L. Saje, J. Vidmar. V. Gole, H. Jlr-klch, L. Schweigar, L. Rozman. J. Molka, Tratnik, T. Orzetich, J. Bostjancich. ttfaakSZSa. ZU.: M. Judnich poslal $6.50. Prispevali so: J. Dobro-volc $2. Po $1: J. Hodnik, L. Lindic, F. Pesdir, A Kobai. k. Kozlevčar 50c Opomba: V XII. Izkazu bilo pOfoCanp, da 1« daroval J a*. Zelene $5. Pravilno Je, da Je to vsoto daroval Mike Miller in je b}la pomota pri sabeleSanju imena Marwya, 111.: Clamant Lovistk K (larečila Angela ZaiU.). H^neipis, ta.: Anton ZonUk poslal $4.ftp. Prispevali m; J. Vadnal Si, J. Sustersic 50c (&arb*r*N>, O,). J. German SI (Akron, 6.). F. Cim-perman SI, A. Bogolin $1 (Sha-rort). IndtaaapaMa, lad.: Louis Sasek S3, Val. Stroj S3, Mary Stroj $2 ZS, skupaj M IS (Poslala Mary Stroj.) C la volane, a: P. Vaian6l« $Z. i. Obed $S, JL Zaitz $1, skupaj Sft (Poslal John Krebal.) J. t. Durn Okvi Ou: Andy Krvina 75e. Little Falls, N. X-* f. Gregorin $100 JI Qajpa, Calif.: Peter Benedict » Re^ Ledge, Meet: K. Erznolnlk $1.00 ZSeiiaS, •kla.: Frank Knafols SZ.OO ' Metk, RSlea.: John Ko*i 7Sc Detralt. Mick.: Janko Zornik 50c. Skuhaj SSS.IS, 9rn ntiisis, »k,.paj si,sti.ss AGITATORJI NA DELU Parečllo sa itiri Udar od SS. julija do 22 avgasta 1S47 Naročala aa Proletarca so poslali: 28 22 • 19 18 Anton Zornik, Herminie, Pa. John Krebel, Cleveland, O. Louis Barborich, Milwaukee, Wis. Frank ZaiU, Chicago, 111. MarUn Judnich, Waukegan, III. 15 Jos. Korsk, Detroit. Mich. S John Rak, Chicago, 111. 6 John Pe&nik, Fontana, Calif. 6 Angela ZaiU. Chicago, 111. 6 Q. J. Lotrich, Chicago, 111. 5 C. Pogorelec, Chicago, 111» 4 John Turk. Chicago, 111. 4 Andy Krvina, Girard, Ohio 4 Jos. Cvelbar, Sharon, Pa. 4 Alois Ocepek, Barber ton, O. 3 Jennie Jerala. Moon Run. Pa. 2 Anton Udovich, La Salle. III. 2 Sdw. Tomsie. Walsenburg, Colo. 2 Julia Parkcl, Los Angeles, Calif. 2 Anton Tomsie, Oakland. Calif. 2 Jos. Warren. Ohio 2 Matt Tusek. Power Point, O. 2 Joseph Ovca, Springfield. IU. 2 John Kobi, Duluth, Minn. 2 Frank Novak, Los Angela, Calif. 2 Anton Shular, Arma, Kans. 2 Mike Kopach, Barberton, O. 2 Frank Otlh, Sheboygan, Wis. 2 Arley Bozichnik, Chicago. 111. 2 SkapaJ IS1 aarešeia. Prejšnji is kaa (4 trdne) US aaročeia. To/i mi ne gre v glav o? K^ke te, de naši državniki ie vojaški poveljniki toliko govore o miru, a ob enem, kot da ima nove Svetovna vojna vsak kip izbruhniti, to ati nikakor na gre v glave! le tudi te ne, čemu se 4eUmo za tako miroljubee. krivdo ia Jupede pa svračame vse ea 'vzhodni blok Mar ae bi bilo pravičnejše, če bi priznali, da se aa* gre tu in pa tam veliko veš sa olje kot pa se demokracijo ipvjn mgne droge privatne in kpvperiaJUsUčo* interese, aa-take grehe teme drugim vati? PRIPOVEDNI DEL GABER: Ufarjanina hiša V farni cerkvi je potrkavi k prazniku, binkoštna nad valo elja je bila. Prebudil sem se in, ko sem pogledal skozi okno, me je kar slepilo od svetlobe. Ura je bila šele šest, pa je bilo aonce že visoko, dolge sence, ki so šle od drevja in hiš, pa so delale obsijane predele še bolj žive in rumene, kakor bi bil nekdo raz-lil po vrtovih in poljih velike škafe sončnega soja. Ponoči je nekoliko deževalo, na listju in travi so še visele poedine vodne kapljice, ki so se videle kakor drobne steklene bunčice, od katerih se odbijajo pisane, mavrične zarve. Greh bi bil, če bi sapravljal v sobi tako lepo jutro. Zablodil sem v polje in kmalu sem se znašel na cesti, ki je peljala v gozd. Lepo sončno jutro me je vsega prevzelo. Tedaj me je vzdramila vesela, udarna pesem, naproti so mi prihajali mladi fantje in dekleta s krampi in lopatami na rami. Stopali so v vrsti, postavni in zagoreli, iz njihovih grl je lila pesem za pee-mijo, kakor je lila svetloba izpod neba. Bilo mi je nekoliko nerodno. ''Glej, oni se že vračajo z dela, ti pa si prespal najlepše ure in še sedaj greš v gozd samo čas zapravljat/' mi je skoraj očitala vest. "Ali greste že z dela," sem jih vprašal, bolj iz zadrege kakor pa iz prave radovednosti. Najprvo mi je odgovoril vesel, prešeren smeh. Nato. so mi jeli vsi vprek pripovedovati, &š sem jih komaj razumel: . "Pri Marjani smo bili, da bi ji pomagali odstranjevati ruševine, pa nas je nagnala. Da nas ne potrebuje, je kričala, da bo že sama vse naredila, je mahala s krampom. Bila je kakor divja'mačka." Zopet jih je razganjal vesel smeh in koj nato je zaorila nova pesem v sončno jutro, ki je metala še zadnje zaspance iz postelj. Prihajali so k oknom ln morda je tudi njih zapekla vest. Nadaljeval sem po poti in mislil na Marjano. Klanška Marjana smo ji rekli. Hišo je bila imela na vrhu klanca, skoraj pod robom gozda. Samo nekaj lazov si prehodil in že so te sprejele hoje v svoje mogočno okrilje. Zato so se partizani med vojno noč za nočjo oglašali pri nji. Beli pa so že konec triinštiride-setega leta prišli ponjo. Hišo ao zažgali, njo pa so odpeljali v Nemčijo. Ko sem se bližal vrhu klanca, sem zaslišal tanke udarce drobnega zidarskega kladiva: penk, penk, penk... In ko sem prišel na vrh, sem jo zagledal. Stala je na lestvi, s krampom Je trgala opeko od zidu, z drobnim kladivom pa je odbijala od nje omet, nato pa je dajala opeko v pleteno košaro, ki jo je imela privezano na vrvi. Kadar je bila košara polna, jo je spustila na tla. Naio je splezala dol, zložils opeko na kup, ki ga je napravila ob cesti, in nato je šla spet podirat zid. "Počasi vam bo šlo, če boste sami podirafi," sem jo ogovoril, ko se je ravno pripravljala, da spleza na lestev. Oblečena je bila v moške hlače in imela je usnjen strojarski predpasnik, sam bog ve, kje ga je dobila. "če se ti zdi, mi lahko pomagaš," je odvrnila. Po kratkem molku pa je dostavila: "Doma bi bil moral misliti na to, da bi se drugače oblekel." Ze drugič mi je bilo nerodno. "One ste pa kar spodili," sem dejal z nasmehom, da bi prikril zadrego. "Ze vem, zakaj sem jih," je rekla skoraj jezno. "Nato je vzela v roko opeko jn s kladivom potolkla po nji. "Nobenega zvenka nima," je rekla, "Ko pa je bila nova, je pela ko bron. Penk, penk, penk... Ko sem zidala, sem kdaj pa kdaj nalašč udarila s kladivom po nji. Tako dobro mi je del njen zvenk. Zame poje, sem si mislila, Med vojno pa jo je dež vso predelal, če bi mi padla na tla, bi se mi razbila. Zato delam z njo, kakor bi jabolka obirala. Če jih mečeš, da se obtolčejo, ti zgnijejo. Mladi ljudje pa niso za tako delo. Podrli bi že, podrli, toda polovico opeke bi razbili. Jaz pa ne mislim samo podirati, temveč tudi zidati. Zato delam z opeko kakor z žlahtnimi Jabolki." Sklonila ae je in navezala košaro na vrv. Nato me je resno pogledala, kakor bi mi hotela povedati nekaj zelo pomembnega. "Pa ne gre samo za to," je rekla Zamišljeno. "Ne gre samo za opeko. Tudi za nekaj drugega gre. Danes so taki časi,da mora vsak nekaj prispevati skupnosti. Med vojno sem tudi jaz prispe-vala. Pa ne da bi se bahala s tem. Se nisem takrat, pa se tudi danes nočem. To ni/moja navada, ti me poznaš. Kar ste mi rekli, sem naredila, če ste mi rekli, rsznesi časopise, sem jih raznesla, če ste mi rekli, preskrbi nam hrane, sem šla okrog ljudi. Danes me za to nihče več ne potrebuje. Danes so potrebni ljudje, ki vihte kramp, ki vrtajo skale, ki znaj^ ravnati s stroji. Za to pa aem jaz prestara, saj mi je že štiri in petdeset let. Toda če že ne morem na cesto ali v tovarno, tudi nočem odjedati delavcev. Nisem taka. Alj misliš, da ne vem, kako potrebna je mladina na borovniški progi? Tam bodo delali za vse, tu pa bi delali samo zairie. Ali bi me ne bilo lahko sram?" Zopet me je premerila s svojimi rjavimi očmi, ki so se ji leaketale, kakor bi ji bilo šele trideset let. Nekaj trenutkov me je gledala molče, kakor bi PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nov a MUSTVA. desft Članov (k) n treba za novo druStvo NAROČITE SI DNEVNIK | PROSVETA 99 Naročnlaa ss Zdrsšons dršsvs ( , M.ss na leto; S4.S4 sa pol lota; SS.SS Cook Co., SS.SS sa cele Iste; $4.7S ss Chlsaga) la KsasJo četrt leta; ss Chicago le leta; sa laosemstvo $11. Naslona list In ta|niitvo 1et 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAOO 23, ILLINOIS hotela razbrati, če odobravam njene misli ali yie. Potem pa je zopet poudarila: "Ne, nisem taka, da bi mialila samo na svojo korist. Pa tudi dela se ne branim. Zadnjič so podirali staremu Benčini. Prišli ao ob šestih, Benčina pa se je prikazal lele ob devetih. Pa tudi takrat se ni lotil dela, temveč se je usedel na skalo in je gledal, kako drugi delajo. Kakor bi se norčeval iz ljudi, češ, le delajte, ker ste tako neumni. Jaz bi mu vrgla kramp in lopati v glavo in šla. Nič ne rečem, star je in ni več za težko delo. Toda vsaj kako opeko naj bi osnažil, da bi pokazal dobro voljo. Ne pa tako »» ... Povzpela se je na lestev, jaz pa sem ji obljubil, da Ji bom nekaj časa odnašal opeko ln jo zlagal na kup. Toda moja pomoč, ni bila posebno koristna, ker sem jo s svojo navzočnostjo samo zadrževal pri delu. Marjana je namreč neprestano govorila, če je le imela koga zraven sebe. "Poglej, kako se zid drobi," je rekla in je imela omet med pr-sti "Mokrota ga je uničila, če bi ga bil kdo pokril, da bi ga ne zamakal dež, bi bU zid dober in bi nanj lahko ppložila strope in ostrešje. V Nemčiji sem se mnogokrat vprašala: Bog ve, če ae je ado spomnil in pokril zid, da ga ne zamaka dež. Ti ne veš, kolikokrat sem mislila na hišo. Ob misli, da je zid prepuščen dežju in snegu, mi je bUo, kakor bi gledala siromaka, ki gre bos in brez suknje skozi sneg in mraz. Na to hišo aem ae navezala, kakor da zid ni mrtev, kakor da ima dušo." Prenehala je s delom in po trenutnem molku rekla: "Morda se ti zdi smešno, kar ti pripovedujem, toda taka sem in se ne morem spremeniti." Zopet se ji je za trenutek ustavila beseda in, ko je nadaljevala z govorjenjem, ji je bil'glas globok in zamolkel. "Skoraj vsi, ki so bili z mano v intervenciji, so imeli nekoga, da so miaiiii nanj, da ao se veselili zopetnega svidenja z njim, da ao ae bali sanj. Jaz pa nisem imela nikogar razen hiše, ki so mi jo požgali. Se reče, mnogokrat sem mialila tudi na vas, toda vedela sem,kako bo, ko bo konec vojne. Ze doma sem mnogokrat premišljala: zdaj ao vsak večer pri meni in zato je kljub nevsmosUm in težkim časom mnogo lepše, kakor je bilo prej. — Ali ae ti ne zdi, da še nikoli ni bilo tako lepo, kakor je bilo tedaj," me je nenadoma vprašala. "In nikoli več ne bo," je zamišljeno dodala. "O Um sem mnogokrat premišljevala. Kadar bo vojne konec, bom zopet sama, me je včasih nekoliko grenilo. Da, že vnaprej sem vedela, kako bo. Kdo od vseh tistih, ki so včasih trkali na moje okno, pa se ie kdaj oglasi pri meni? Razkropili ste se kakor gozdni ptiči, in nikoli več ne pridejo v svoje gnezdo. Pa ne da bi vam kaj očitala. Saj vem, da imate mnogo bolj potrebnega dela, kakor da bi hodili h Klan-ški Marjani. To ti le zato omenjam, da boš razumel, tekaj atm tolikokrat mislila na hišo. Kakor .mi je bila prej edini zvesti tovariš in prijatelj, tako bi mi bila tudi po vojni, če je beli vragi ne bi bili zažgali. Vpričo mene Je hudič podtaknil ogenj. Stianilo me je akoraj tako kakor pred leti, ko mi je umrla mati." Umolknila je in nekoliko pohitela z delom. Penk, penk, penk ... je pelo kladivo. Delo ji je šlo od rok, kakor da je rojena za zidarja. Toda že po nekaj minutah se je zopet zmotila z govorjenjem. Dalje prihodnjič.) KATOLIŠKE SOLE > V CHICAGU V katoliške ljudske In višje šold v Chicagu se pričakuje to jesen 210,000 učencev. Višjih katoliških šol je 02, kolegijev 8 in osnovnih šol 40S. Poslušajte vsako nedeljo prvo le noj-starejšo jugoslovanske rod/o uro v Chkagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WOSS, 1340 kilocycles. V«" Jo George Marchan. KAKO TO, DA SE ČLOVEŠTVO NITI IZ VOJNIH POKOPALIŠČ NE MOKE NAUČITI, KAKO POGUBNE SO VOJNE? NAŠE AKTIVNOSTI Zbira ANNE BENIGER Jakob Podlipaik nam piše U Hibbinga, Minn., med drugim: "Priloženo pošiljam celoletno naročnino, ki mi je sedaj potekla in $2 v tiskovni sklad. Želim Proletarcu lepo bodočnost." Iz Minnesote se je oglasil tudi Joka Kobi. V pismu is Dulutha pravi: "Priloženo je $3 za novo naročnino na Proletarca, ki jo je plačal Geo. Veckovich, stara korenina, ki pa ima srbski in hrvaški delavski list, zato mi je naročil, naj ae njegovega Proletarca pošilja prijatelju Franku Krvina v sosedni Superior, Wis. Ob enem Kobi pozdravlja svoje znance in dodaja: "Tukaj je vse po starem. Noči postajajo hladne in ne bo dolgo, ko bo slana." (Predno pridejo te vrstice pred čiUtelje, Je bržkone že bila.) ..Kayton Erznožnik, Red Lodge, Montana, je vedno v zvezi s tem listom, ker skrbi, da so naročnine v njegovem okrožju točno obnovljene in pri tem zmerom kaj pošlje tudi v tiskovni sklad. Frank Knafels, Edmond, Okla., je obnovil naročnino in dal $2 v tiskovni sklad. Frank Gregorin, Little Falls, N. Y., se v svojem pismu ne izraža kaj poeebno optimistično. Pravi med drugim: "Pošiljam $5, to je $3 sa naročnino in $2 v tiskovni sklad. — Zaiibog, da nas je res dosti proletarcev, a se ta masa ne zavada, da je pro-letarska. Saj velika večina izmed nje ne ve, da jo gulijo in zato nima smisla, kaWo si bi lahko pomagala. "Proletaree je res list sa nas ali kaj ko tako velika večina ne vidi nič in ne sliši nič. Je torej škoda, da Je klic lista tako kot glas vpijočega v puščavi. In to vse po naši lastni krivdi. "Res je slabo, ker smo Slovenci tako majhen narod, in cirkulacija Proletarca nizka. Zaslužil bi, da bi izhajal v stotiao-če izvodih. Tako bi kaj zalegla. A kot Je delavski tisk sdaj razširjen, bomo pa še čakali in nikoli dočakali." Prijatelj Gregorin jč v teh svojih izvajanjih sicer v marsičem v pravem, a vendar preveč pesimističen. i Antea Zornik in John K rs bel sta nam pisala o zelo uspešni priredbi dneva SNPJ v Clevelandu, ki ae Je vršila ob priliki Delavskega praznika. J. Krebel je nam poalal dve novi naročnini in Anton Zornik tri. Martin Judnich iz Waukegana je poalal tri nove. To je kajne Uborno delo in uspeh za agitatorje in Proletarca. Čas je tu, ko se moramo resno potruditi z delom za Ameriški družinski koledar. Pole^ao že vi rokah zastopnikov in drugih prijateljev te knjige — vseh onih, ki ao mu dobivali oglase v prejšnjih letih. Nekaj oglaaov so nam že poalali. Ako kdo teh listin ni dobil in pa kdorkoli drugi, ki nam bi hotel pomagati, naj piše ip pojasnila v naš urad. Tu se je oglasil Clement Lo-višek iz sosednjega Cicers, ki je obnovil naročnino za dve leti in prispeval $4 v tiskovni sklad. Opozarjamo znova, da naročite letošnji in če morete tudi lanski Družinski koledar svojcem v starem krsju. Veseli gs bodo. In naročite jim Proletarca. Izkaz poslanih naročnin in priapevkov v tiskovni sklsd je objavljen v tej številki. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROftON /1714 WEST ISth Tal. Crawford SSIS OFFICE HOUR8: _ , la 4 P. M« (Except Wed., 8o4.__ _ Tss Is StSS P. M. (Except Wad., Sat and Srn > SSIS Se. Rtfesfra* Tal. Crawford 844* Iz Kansasa Piše ANTON SHULAR Dssi sem bil pred leti tistega Skalnatega gorovja (Rocky Mountains) na zapadu "do grla ait", se človek vendarle še bolj naveliča dolgočasne — poleti suhe in vroče prerije. Kot nalašč mi je torej prav prišla ponovna in vztrajna zahteva hčere, da prideva s ženo to poletje tja na obisk. "Tamla-di" so se namreč pred par leti naaelili v Selt Lake Cityju, Utah ki Je baje £no izmed najlepših ameriških mest. "Se bova rešila sa par tednov te peklenske letošnje vročine ln videti hočem kako ahaja Mormonec s krdelom žensk ko "poštenemu kristjanu" včasih še ena dela preveč preglavice," sem nagovarjal ženo. Popustili ao razni pomisleki kot, "kdo bo krmil kokoši, oskrboval vrt" in druge Uke skrbi, kl si Jih včasih človek posili navleče na glavo. Nastalo je vprašanje ali greva s "domačo uprego" ali z vlakom? Voziti avto 1300 milj daljave v eno smer ni noben špas niti za dobrega voznika in to še "čez hribe, in doline" ln ob globokih prepadih. Ker nisem bil še nikoli preveč navdušen sa dolgo avtno vožnjo, sva se odločila sa vlak, posebno še ker so naju svarili vračajoči se turisti, češ, "ceste proti sapadu so letos ssaesssesssssssssessssssss j BARETINCIC & SOI: pogrebni zavod M. ss-sa johnstown, pa. izredno nstrpane in prenočišča se težko dobi." Vožnja proti Kansas Cityju je bila kar "domača". Na vsako stran suhi pašniki jn na pol suha koruza, ki obeta Jetos po celem srednjem zapadu zelo slab pridelek. Suša se opaža povsod. Pa me dregne postaran mož na sosednem sedežu in pokaže skozi okno rekoč: "tale kos, kakih 100 akrov koruze pa obeta dober pridelek, saj je lepo zelena; menda le ni povsod tako hifda suša kot nam pripoveduje radio dan za dnevom." Ozrem se skozi okno na pol suho koruzo, na kateri sploh ni opaziti storžev in potem na njega, meneč, da se pač šali. Toda iz njegovega oBraza je bilo opaziti, da miali resno. Ugibam torej komu da se sanja pri belem dnevu, meni ali njemu. Pa se mi ustavi pogled na njegovih zelenih sončnih očalih. Aha!! Obrnem se k njemu rekoč: "Če bi vi vzeli vaša rož-nsta očala, s katerimi gledate svet, doli, pa bi se vam najbrž ne zdelo tisto koruzno polje tako lepo zeleno." Presenečen je snel očala in se ozrl na suho koruzo in se zasmejal na ves glas. "Saj res!" Vse izgleda bolj realno in — žalostno." "Well, včasih je res bolj pametno gledati skozi rožnata očala," je modroval. ♦ V Kansas Cityju sva se presedla na brzi in modemi vlak Union Pacific železnice, ki prevozi razdaljo med tem mestom in Salt Lake Cityjem v 26 urah. Na postaji v Kansas Cityju je vladala vročina, da je bilo jo j. Gruče potnikov, ki gredo z vlakom na vse strani, pričajo, da še vedno vlada prosperiteta v deželi; večinoma gredo na počitnice proti zapadu in severu. Dobro da svs ns vlaku imela rezerviran prostor že par tednov naprej, sicer bi ga ne dobila. Skozi zapadni Kansas sva se vozila ponoči in mi ni bilo prav nič žal za razgledom. Saj itak ni kaj posebnega vidpti. Proti jutru smo se bližali vzhodnemu Coloradu. Vsepovsod divja, dolgočasna suha prerija. Koliko milijonov akrov praznega sveta, ki bi se dal spremeniti v rodovitno zemljo z umetnim namakanjem; najbrž je v zemlji dovolj vode, ki bi se dala dvigati s Črpalkami. Sicer pa veda bolj stremi za tem, da se pHdela več živeža na manjšem prostoru. Zjutraj smo se ustavili v Denver ju. Presenečen sem bil nad lego mesta. Predstavljal sem si namreč da leži v hribih. V ozadju se dvigajo visoki hribi, toda mesto stoji na visoki planoti; rezki jutranji zrak priča, da se svet dviga visoko nad morjem. Ker je imel vlak zamudo, ni bilo časa saj površno pogledati mesto. Vožnja od Denverja proti Cheyenu, Wyo., se vleče po visoki planoti. Ob progi je videti nasade sladkorne pese in da raste tudi oves in razna krma za živino. Višje proti Wyomingu pa se dvigajo pusti in domalega goli hribi, poraščeni le z divjim pelinom. Človek ugiba kaj sploh dela tu in tam rančer v samotni dolini. Otf napol suhi strugi raste divja trava, paša za čredo živine. Proga se vleče kakih 300 milj po visoki planoti in tako ne vidiš ne hribov ne prepadov, dasi višina v Laramiju, Wyo., doseže 8000 čevljev, kjer je ta-kozvani "kontinetal divide", kjer se svet prične nižati proti Pacifiku. Pozno popoldne smo se vozili skozi Rock Springs, Wyo., o katerem sem že toliko čital. Rad bi se ustavil tukaj za par ur, pa nismo imeli tega v "načrtu". V kolikor sfcm informiran, $ve naši rojaki po ravnini na severni strani železniškega tira. V splošnem sem pa pogrešal v mestu tistega senčnstega drevja, ki naredi posebno poleti tako prikupen vtis kar na prvi pogled. Tak vtis sem dobil, ko sem iz vlaka opazoval znano slovensko naselbino Rock Springs. Dalje prihodnjič.) Vsakega nekaj Piše PAUL BERGER 'š Italija je finačno že toliko na-> predovala da rabijo samo lire centesimi ne pridejo več v štev. Pred prvo svetovno voji je bila lira vredna 20c pred drugo svetovno vojno 5c, sedaj jih je pa od 6 do 7 lir za lc! * i Italijani dolže Kolumbi krivim poraza zadnje vojne, je Ameriko odkril! J tbusa •t kerf i Nekoč je bil Mussolini v smrt'* ni nevarnosti. Rešil ga je pre prost kmet. Iz hvaležnoati ji kmetu rekel, da mu vsako želji izpolni. Kmetova želja je bila da Mussolini naj za božjo volj< nikomur ne pove, da ga je smrt rešil. * j Italijani bi bili papežu zel< hvaležni, ako bi nasitil z enim makaronom vseh 40 milijonom Lahov! • Bivši kralj Edward je bil pre* je poveljnik, nad vso mornarico, sedaj je pa le tretji oficir ene stars fregate. o Čolnar na Blejskem jpzeru v pogovoru glede pomanjkanja fantov je rekel, da na Gorenjskem pride 36 deklet na en stegn! * % NAROČILA SPREJEMA P1IOLETABEC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. « - V. . •*« » " ' Poročilo o obravnavi proti dr, Borisu F ur lanu, Fr. Snoju in njunim pomočnikom na londonski JgOLElAre. SepUmy H, 1^7. (Nadaljevanje.) Tožilec: — Pdznate Marcha- ma; Furlan: — Da, on je bil pri radiu v New Yorku v službi. Tožilec: —Kaj ste pa njemu svetovali? Furlan: — Midva nisva bila mnogo skupaj. Tožilec: — Vi pišete temu istemu Marchamu in mu svetujete, naj s svojimi agenti v Carigradu in Švici vzpostavi direktni, neodvisen .stik s raznimi podtalnimi in gerilskiipi skupinami v Jugoslaviji, zlasti še v Sloveniji. Ali ste to svetovali? Le poglejte, takih pisem je še ogromno. Ali je to vaše? Furlan: — Da, ampak jaz ne vem . .. Tožilec: — Pa še en moment, ki kaže vaše špi jonsko delp. Kaj pa so to — Velebifcova pisma? Furlan: — Ampak jaz za tc nič ne vem ... Ko je bil Velebit v Londonu, je prihajalo nekaj njegove pošte in jaz sem jo imel doma v mapi. (General Vladimir Velebit je bil načelnik prve Titove vojaške misije v Londonu, potem ko so zavezniške države priznale AVNOJ za de facto vlado Jugoslavije in je bil Mihajlovič proglašen za kolaboracio-nista z okupatorji. Dobival je pisma od glavnega štaba Titove vojske in ta pisma so bila najdena v posesti Borisa Furlana. Op. SANS.) Tožilec: — Pismo je naslovljeno: "Generalu jugoslovanske osvobodilne vojske Vladimir ju Velebitu, London." Kako ste ga prestrcgli? Furlan: — Jaz nimam'pojma, kako je to mogoče. Tožilec: — Kdaj ste dali Marchamu. ki ga sedaj žigoaate kot vašega sovražnika, poročilo o slovenskem predstavništvu v emigrantski jugoslovanski vladi? Furlan: — Se ne spominjam. Tožilcc: — Ali vam moramo vse mi dokazati in pokazati? Furlan. — To je vendar toliko let nazaj, da ni čudno, če se na to nc spomnim. Tožilec:—Vam bomo pa pred-očili. Povejte nam, komu ste poslali oziroma hoteli napotiti sovjetskega poslanika v Ameriki? Po daljšem izmikanju je izpovedal Furlan, da ga je poslal k M isle ju. Tožilec: — Kaj je Mislcj? Furlan: — Nič ne vem, kaj je bil. Tožilec. — Ljubo Sire je povedal, da ic agent tuje obveščevalne službe. Kaj pa Ime Vauh-nik — vam je znano? Furlan: — Nisem imel z njim »občnih stikov. Tožilec: — Ali veste za "Zem-Ijaka"? Furlan: — Jaz sem bil to vprašan v preiskavi, a se spominjam samo enega Zcmfjaka, ki je bil prej partizan. Tožilec: — Ta "Zemljak" je v Avstriji. Ali ste dopisovali z njim? Furlan: — Ne. Tožilec: — Kako pa pride to pismo k vam? (Mu pokaže dokument.) Ali se spominjate tega? Furlan: Da, mogoče. Tožilec: — Mogoče? Furlan: — O kakšnem dopisovanju in da bi vedel, da je Zemljak" Vauhnik, ni govora. Mogoče, da je bilo kakšno poroko poslano name. (Vauhnik ja bil v službi gestapa v Avstriji Op. SANS.) Tožilec: — Komu ste izročili to pismo? Ker se ne spominjate, ™ ste ga dobili, povejte vsaj, komu ste ga izročili? furlan mol$|. Tožilec: — Mi bomo te dokaze uvedli. To je samo majhen d^l gradiva, ki so ga našli pri vas doma Pogljete, kaj ste pi-ttli 'čita»: "Draga Miss Parker! v ("'logi boste našli kopijo a J'ua pisma z dae 21. januarja •Hi. Domnevam, da sta dobili J? presenetljivo poročile g. Zem-'J',ka ° osnutku državna zveza ™«venije s Hrvatsko. Hvaležen hl H če bi vrnili dokument Ca bl *»'» v tej ivezi kakšen nov mo-[^nt, prosim, da me obvestite. j M«m, da se kmalu vidimo." Kis tega zborovanja. Furlan: — Ne prepis, zapis n*k. Tožilec: — Kdo vam ja preskrbe! zapisnik? Furlan: — Tajnica sekretari-jata. • Tožilec: — Komu pa ste oddali ta zapisnik? Mi smo U zapisnik našli pri Sircu. Zakaj ste poslali ta zapisnik Sircu? Furlsn: — Mislim, da je bilo neko poročilo, ki ml ga je napisal profesor Murko. Tožilec: — Ali ste to dali Sir cu? Furlan; — Morda. Tožilec: — S kakšnim naročilom? Sire jo tukaj trdil, da sša mu te poslali, da prai no konsulata v Ljubljani. Furlsn: — Ah, kaj še! Tožilec: — Na moje ponovno vprašanje, če Jahko to re& Fur-lanu v oora/. je rekel Sire, da lahl«fc Obtoženi Furlan ja bil na obisku pri Ministru Lidiji .ftant-jurc ter o tem poročal naprej. Na razpravi pa je zanikal, da bi o tem komu poročal, razen morda kolegom. Tožilec. — Ali je (angleški) konzul vaš kolega? Furlan: — Ne. Tožilec: - Ali sta konzulu povedali ta stvari? Na to vprašanje Furlan molči. Tožilec: — Ali sta Sircu pove-dali te stvsri? Furlan: — Ne vem. Reel naj bi dajal Furlaau podatka a Sloveniji sa tojee Tožilec: — Poznate Snoja? Furtan — Da. Tožilec: — Kakšen človek je tO,? JS!! si. i l\irlan: — Moj prijatelj ja. T^lej: nico? , Ali Tožilec: — res- imeli zveze s Snojem? Furlan: — Obiskoval sem gs t cm ter t j« Tožilec: — O čem sta se pogovarjala? Furlan: — Ni* posebnega. Tožilec; — AM sta govorila, da je na Staj?r$kpm bands? FSirlan: — Se ne spominjam. Tožilec (čita fenojeve izjave): "Ko me je Furlan hotel povezati s članom predstavništva tuje države, sam v začetku mislil, da gre samo aa socialne (družbene) stike. Kasneje mi je Furlan rekel, če }mam članu predstsv-ništva tuje države kaj povedati, naj mu povem, ker ga nekatere stvari zanimajo. Zato lahko rečem, da je bil Furlan zainteresiran na tem, da me seznani s ijega predsta ovih besedah i del. da se član tujega predstavništva intereaira za politične stvari. Slednje mi je Eurlan povedal že v letu 1946. Ha podlagi tega sem vedel« da Furlan sasto-interese člana predstavništva Hribar: — Da. milile: — Ali se dobro spominjate, da je obtpženi FOrlen odVezIl vAe Ime jtfPiem smu? Hribar. — Tudi tega se dobro spominjam. Tožilec; — Predlagam, da s« prej Še prečita to pismo. ' Predsednik: — Obtoženi Hribar, ali je to tisto pismo, za katerega gre? ' Hribar: — Da. Pomožni tpžglec nato prečita pismo. nik: — Ali ste slišali, a sem jaz to pre- * M tuje država, da ga Jas inform i. predala t obtoženi Furlan: — čital? Pomožni tožilec; — Kaj ste si mislili in zakaj ste odstrigli Hribarjev podpis?' Furlan: — To je nemogoče. Tožilec: — pbtpfeni Hribar, ali ste oddali pismo, kl je bilo napisano na podlagi tega pishi* obtoženemu Furlan u, kje sta ga oddali, na katerem mestu, v katerem prostori! Hribar: — V njegovem sta* novanju, tai^i, kjer Je knjižnica. Tožilef: - Aq se spominjate, odkod je vzel škarje, iz katerega vprašanje, če to lahko Furianu poveste, ds vam je naročil, da jt tretja poročilo, kl je bilo namenjeno predstavniku ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji, prevesti v angleški jezik, ste izjavili v r ar pravi — da. Sire: — Midva sva.govorila o tem. Na nadaljna vprašanja o tem predmetu je izjavil Sire, da je bilo vprašanj kakih deset, da so se nanašala na zgodovino osvobodilne fronte, da jih je on (Sire) dobil od Furlana ter da je Furlan rekel, da Jih bo dal tudi Snoju. Tožitelj: — Snoj potrjuje, da je dobil 12 vprašanj, da je veda), kakšna so vprašanja in da prebrali? Furlan: — Ni bilo govora. Tožilec: — Vidite, to jte osnova za vaše znanstveno delo. Kdo more tako poročilo prebrati in poslati v znanstvene namene v inozemstvo? Kako pa kvalificira naše pravo taka dajanja? Furlan molči. " Tožilec: — Poznate naše za* kone? (Molk.) Ali ste Študirali naše zakone. Kako (to) kvalificira? Furlan: — V smislu obtožnice. Tožilec: — Da, točno. V smislu obtožnice kot Vohunstvo, kot ščuvanjc na intervencijo. Tako kvalificira naš zakon taka dejanja, ki ste jih Vi izvrševali. In so med vprašanji bila tudi vpra- mecI temi je tudi to dcja|lje In o političnem in gospodarskem položaju v Sloveniji. ~ Furlan: — Ta ,izjava Snoja je pa zelo čudna. Tožitac <*iU dalje): Se nekaj, če danes aagiadam nazaj de leta 1941,da Je hotel v letih 194* ia O političnem in gospodarskem položaju v Slpveniji, da je v imenu tnJa država poizvedoval pri meni te stvari ia poizvedoval aa dva keskiftsi imeni, bi lahko trdil, DA JE BIL FURLAN PRITEGNJEN V TUJO SPI JONAM. * Furlan: — To ni mogoča, naj Snoj te meni tukaj izjavi. Tožilec: — Ali boste potrdili, če vam Snoj ta v obraz izjavi? Furlan: — Ne bom potrdil ne vem, to- Hribar potrdi pred. Furlanom, da Ja debival poročila Po kratkem odmoru se je obravnava nadaljevala. Navzoč Je bil tudi soobtoženi profesor Zoran Hribar. Predsedfak: — Obtoženi Boris Furlan: Hribar je izpovedal na vprašanja, ali vam je povedal, da prihaja v imenu skupine Nagode, da ste vi to vedeli? Ali ste vedeli sli niste vpdeTi? Furlan: — Nisem vedel. Predsednik: Ni bilo nUi enkrat govora s Hribarjem o Na-godetu? Mi vas bomo soočili s Hribarjem Obtoženi Zoran Hribar, pristopite k sodišču! Ali ste t^rat, kp st$ prišli k Furianu, povedali, da prihajate k njemu v imenu Nagodetove skupine? Ali je Furlan to vedel? Hribar:-*— Mislim, da je vedel, da imam opravka ^ to skupino. Predsednik: — Vi ste izpovedali med preiskavo, da ste prišli k obtoženemu Furianu s svojim poročilom, da ste poročilo izročili Furlami, da ga je prečital, odjezal vaš potyis in obljubil, 4a bo vse zlplpaj nesel k članu predstavništva tuje'države ter vas tam najavil. Ali je bilo tako? Hribar; — Tako je bilo. Predsednik: — Zakaj pa je odrezal vaš podpis? Hribar: — Zaradi varnosti, mislim. Predsodnilj: — Kaj pravite na to? Furlan. — Jaz se ne'spominjam. > , Predsednik: — Ali Furlan: — Jaz se tudi sedaj na spominjam. Poročilo ml je ušlo čisto ic spomina. Predsednik: — Obtoženi Hri-bar, vi, ste med preisksvo 1 Tožilec: — Tega da Um io ležale. Tožilec: ~-*Haj je ippravil, ko je ^dstrigel podpis, kaj je rekel? Hrfbar: — Rekel je, bo bolje tako, aH nekaj podobnega. Predsednik Je odredil, da so odpeljali Hribarja (n pripeljali Ljuba Sirca. " je bila vedali, da ste' soob,toženemu Furianu omenili kurirsko zvezo Ljubo Sire potrdi Furlanovo sodelo v » n je Predsednik: — Obtoženi Ljubo Sire, vi ste na vprašanje, kako je Furlan gledal na organe ljudske oblasti in na petletni plan, odgovorili, da je to ocenjeval negativno. i Ljubo Sire: — Deloma negativno, deloma kritično. Predsednik: — Furlan, kaj pravite na to? Furlan: — Sicer sem se včasih razgovarjal, ampak z gospodom Sircem zelo malo. Predsednik (napram Sircu):— I/ česa ste vi to sklepali? Sire: — Iz najinih pogovorov. Predsednik: — Ali ste prejeli, od njega zapisnik o sestanku LSM na ljubljanski univerzi? Sire: — Da, sem. Predsednik: —-'Zakaj vam je dal to poročilo? Sire: — Prvenstveno samo za informacije, potem pa je rekel, 4a bi morda zanimalo tudi člana predstavništva tuje države. Predsednik: — In da to daste njemu? Sire: — Ne, tega ni rekel. Predsednik: — Zakaj pa vam je potam dal? Sire: — Da bi članom pred-stavništva tuje države povedal vsebino. l i Predsednik Furianu: — Kaj pravtfe k temu? ! Furlan: — Jas se ne spominjam, de M t® dal, če pa trdi, 4a sem M sam dal Predsednik: —' Naprej, na-daljne vprašanje. Vi ste dobili iz Inozemstva neko ustavo? Sire: — Da. Predsednik: — kdo vam je dal to ustavo? Sire: — To ustavo so poslali emigranti. Tožilec: — Kateri emigranti? Sire: — prčar. ; Tožilec: — To se pravi obveščevalni center 101 v Avstriji. AU Sta Yidva s Furlanom govorila o tej jistavi? Sire: — Rekel sem, da sem videl nek načrt ustave naših emigrantov, ampak to je bilo mimogrede povedano. Tožilec: — Kaj Je obtoženi Furlan odgovoril na to, ko ste mu rekli, da je to užtava, ki iz šanja o agrarni reformi, o volitvah in o nacionalizaciji. Obtoženi Furlan, zakaj ste to prej zanikali? Furlan: — Toda jaz sem se s Sircem samo posvetoval.' Tožilec: — Ali ste rekli, da boste §noju dali vprašanja? Furlan: — Tega ne Zanikam, toda ... Predsednik: — Ali ste Opravke poročila, ki naj bi ga bila napisala Hočevarjeva, delal) sku- t' t i .., 'T pno:, Sire: — Delala sva skupno. Predfednik: — Torej, kdo jč diktiral?' ' Sire: — Deloma jaz, deloma profesor Furlan. Predsednik: — Kaj je Furlan rekel, za koga so ti odgovori in vprašanja? < Sire: — Za predstavnika ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji. - Tožilec: — Ali ste prečitali eno vrsto teh laSi in nesramnosti? Kaj je prečrtano? Zverin-stvo hitlerjevcfv? Vi ste pa napravili potem krutost Hitlerjeve okupacije Irr ste sami izja- odstokov glaso^, bo njlhpva vM, da je zverinstvo hujše ka- strank* potem'dobila legalno kor krutost. Obtoženi Furlan/ pravico politične štranke, kar ker ste profesor prava, še to: vi veste, da poskus zločinstva kaznuje enako kakor izvršeno dejanje. —- Furlan je potrdil, da ve, ter da nima ničesar več navesti v svoj zagovor. (Konec.) KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) stvo. Zaradi njega je nastala tudi Trumanova doktrina, ker hočemo držati Sredozemlje pod našo sfero, to je, pod našim varstvom. V Chicagu bojfo jeseni volitve za sodnike. Republikanska ^n demokratska stranka jih med sabo razdelita v skupno listo in vclilci nimajo vsled tega hobene priložnosti izbirati med kandidati. V tem slučaju jo bodo morda imeli, ker se Je v ta namen csnovala nova stranka. Ampak lista demokratskorepublikanske stranke je izvoljena v naprej ne-glede na kakšne protikandidate. Promoterji nove stranke to vedo, a poudarjajo, da če dobe pet polnejših volitvah. Posebno v prihodnjem letu. List "Cri'lca" v Buenos Aire-su, ki je nekako neuradno glasilo Peronove vlade/ je označil Trumanov ggvor v Braziliji za "vojno poslanico", oziroma, da ga je izvajal v duhu vojnega razpoloženji. Ali bolj naravnost — da je bil podan v duhu antiko-munistične doktrine. Oziroma — proti Rusiji. Novi vseameri-ški vojni zvezi se je vzlic tej kritiki pridružila tudi Argentina. Argentinska delegacija je sicer predlagala, da naj ta obrambna zveza velja samo za ameriški kontinent, kar bi pomenilo, da ostale ameriške države ne bi bile obvezane Iti v vojno, Če bi bila ameriška armada napadena v kakih vnanjih posestih, n. pr. v Nemčiji, v Grčiji, na Kitajskem itd. Na pritisk naše diplomacije je Argentina nato svoj predlog umaknila, dasi je imela zanj oporo večine dežel latinske Amerikp. V, Trstu so Veliko kradli Dasi je UNRRA že prenehala s svojim poslovanjem, se obravnave proti onim, ki so kradli njeno blago še vedno vrše. Y tržaški luki so ga italijanski pa tudi slovenski uzmoviči vzeli na svoj črni trg toliko, da sodnih obravnav proti njim še vedno ni konec. V tem poletju so v Trstu aretirali 14 italijanskih železničarjev in njihnih pomočnikov, ker so jim prišli na sled, da so ukradli 12,000 kg. Unrrinega sladkorja, ki je bH namenjen v Jugoslavijo, pa so ga izmaknili in prodali na italijanskem trgu. Pišite po nove knjigo "Slo-vcnsko-ameriŠka kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena I ' ' — ----- — --------» > C - — . — [tu.i.iviiv .Ul UIII\V| SVOI ^iiji^ai uv> Vv tP' ** ,m° dosleJ! 60 opoziciji prav prišlo v raznih 15.09. Naročite si Jo še danes. Trwkk is their business! t Koroško? Hribar. — Tega se spomi njam. Predacdnik: — Obtoženi Furlan, kaj pravite k temy? Fyrlan: - Kdaj Jejo blip? : — ^o je bilo meseca eprija. pa, letos. - Ne va* ob kakšni priliki Jaz ni* ne vem sa to. [ Predaadnik: — On ve, vi pa ne veste. ' Tožilec: — Obtoženi Hribar, hI i se dobro spominjate, da ste d«li Furianu pismo oziroma poročilo? x jgl^l&v&S*: Hribar: — Dobro se spof?i- virs iz inozemstva? Sire: — Pokazal Je tienutno zanimanje, toda prešla sva ta ko j na drugo vprašanje. Tožilec: — Ali veste za sesta nek Purana in Hoptnerja? Sire: — To Je bilo na poalovil- tetot ni večer. Tožilec —Kaj Je tekrat Hopt ner rekel Furianu? Sire: — Hoptner se razgovarjal o dobavah in je izrazil upanje, da bodo živila kmalu prišla. Tožilec: — Kdo na J bi dobavil šivile? Sire: — Hoptner. Tožilec: — V kakšno Jugoslavijo naj bi prišel delit živila? Sire:' — V drago Jugoslavijo. Tožilec: — Obtoženi Furlan, ali vam Je to rekel Hoptner? Furlan: — Jaz se ne spominjam nič. Mislim, de »e k WU. Tožilec: — Obtoženi SU*, na V NAJSLABSEM vremenu, poleti in pozimi, so posebna skupine delavcev družbe Commonwealth Edison najbolj zaposlene. Podnevi in po- * 'V A • 4 ,1 ; A» . i v« > « " noči, ko divjajo snežna nevihte, viharji in nalivi, te skupine delavcev, dekijo za vašo udobnost In varnost... popravljajo pretrgane žice ... vzpostavijo električni tok v vsakem vremenu. -« i "V " ' J 1 *' ' • * \ Naša oskrbovalna moštva pazijo na žice po vsem mestu.'S svojimi trukl, opremljenimi z dvostranskimi radio-aparati, so ta moitva pripravljena, da se odzovejo na klic takoj. * Ta Editonova moštva, kl to stalno na delu, so izurjena, Iznajdljiva In neustrašena — so v resnici možje "pri vzmetih," so važni činitelji Edisonove zanesljivosti. COMMONWEALTH EDISON COMPANY 25 T A Vygsslav Weekly Devoted te ths »---—M. _ t. ImwiWt Vf TnV W?l*lrl t. OmClAi ORGAN OS J. $. P. and Ht Educational BufMHI PROLETAREC EDUCATION ,, OiOAMIZATION CMMRAT 1 VI • COMMONWEALTH NO. 2683. NUM WMkly at 1301 CHICAGO, ILL., September 10, 1947. VOL. XUL MAKE LABOR'S RIGHTS THE ISSUE i 1 ' - ■ Meeting in Rochester recently, the executive board of the Amalgamated Clothing Workers (CIO) denounced the 80th Congress as "one of continuous disregard for the needs and desires of the people," described the Taft-Hartley law as "the blackest act ... in the all-out offensive against labor" and heard President Jacob S. Potofsky emphasize the need for national political action by labor. With all of which we agree. However, we can not see eye to eye with Pres. Potofsky when he rejects the idea of a separate political party because, as he fears, such a party would split the progressive vote snd insure election of GOP candidates. Mr. Potofsky prefers to work within the Democratic party, and we believe he is erring grievously in such preference. It may indeed be that the entry of labor into politics with a party and a program of its own would meet with some initial defeats and hand power to the Republicans. But there are at least two reasons why he should not be deterred from independent political action by that probability. One reason why working witiiin either of the two old parties .is a mistake is that Democrats have proven that they are no less anti-labor (which is another way of saying pro-owner) than Republicans. Certainly the manner in which the Democrats of Congress and Senate helped kill the presidential veto of the Taft-Hartley bill proves thst. But the main reason why labor should come out with s political party of its own is that ft could then write a platform and submit a program of its own, instead of depending upon the doubtful and flighty friendship of candidates who, the record shows, are pre-election "friends" and post-election enemies. When Uf>or has a party of its own, labor will become a resl issue. Such a party can be a rallying point around which there will be some hope of gathering all workers. It will be a neucleus of unity, whereas the endorsement of old parties and their candidates is s cause of division. We are taping, of course, that a labor party would have a Socialist program. Indeed, we are confident that to be permanent and effective, it would have to be oriented towaftl the democratic collectivism of Socialism. Otherwise it would be worse than wrong; U would be ridiculous.—Reading Labor Advocate. • ..... A Question for Messrs. Boll and Hartley This* question is intended primarily lor ^Senator Joseph H. Bell of Minnesota and Congressman Fred Hartley of New Jersey. According to the daily press, these gentlemen have been drawing down very generous "fees," largely from the interests * which would bnefit most from the crippling or the destruction of labor unions. We are told Senator Ball gets as much as $1,000 for delivering an anti-labor speech-. He gets much more for writing an anti-labor magazine articles. When one considers the Senator's talents as a speaker and a writer, these "fees" are obviously excessive. Mr. Hartley is also "in the money," although as a speaker he is not exactly a Cicero or Demosthenes. tWherein does this differ from the conduct of a legislator who, in some secluded spot, pockets a roll of bills presented to him by a lobbyist, anxious to get something put through the House or Senate? We are not suggesting that either Senator Ball or Congressman Hartley has violated some law. It's a question of ethics. To what extant can an honest legislator who supports a certain law accept fat favors from the interests which are the principal beneficiaries? It's a nice question, and it would be interesting to have the reaction of Senator Ball and Congressman Hartley, especially if they told us just how much they have' gathered in up to date, who paid it and for what.—Labor, Washington, D. C. THE MARCH OF LABOR f " . • * The Greater the Lie the More Ukely It k to Be Believed By RAYMONJt HOFSES The American people are being made the Victims of a lie. It is the master lie of this changing era. Its purpose ia te keep the common people from taking the road Uf freedom by causing them to believe thst they are too ignorant, too stupid, too utterly individualne to be able to live in a cooperative economy. That is the master lie: Thai to liave aa economy under which production ia planned and wealth is distributed altogether upon the basis of social service rendered, human beings must submit to the "slavery of the state." In repeating it, the columnists, editors and politicians of capitalism reveal that they, too, know what Adolph Hitler knew—thit the greater the lie the more likely it is to be believed. It's not true that colelctivism need bo dostruoUvo of individual liberty. But it will be true if the people can be frightened and fooled into "believing that they can't pool their power to produce abundance in an economy that will bo free at class exploitation. If purpose can bo obscured, If will can be deadened, if spirit can be weakened, If the brain can be oonfused, then, Indeed, collectivism will mean slavery, But no power is great enough to enslave a people with the intelligence to plan and work together— aad the vision to own together the tools and roaouroos that they use together. . e "You catt't do that . ." "You're too ignorant.."Without our controls you'll die." Those have always been the edicts of exploiters. Southern slave dpation with the pious hypocrisy of "who will take care of these poor Negroes if they are thrown upon their own resources?" So it Is that la the name of human freedom and dignity the basic concepts of freedom and dignity are rejected. So it has been that generations have passed from old slaveries to new ones. So it is to INCREASE iNTHC LA80R FORCE IN THE PRfSCNT DECADE COMPARED ID A tC% G8CWTW iN TdVM tT3 MOACdOeurwrr UMOM MADE >UTS auo caps are -rxcBisr. moN cffcftv MSM, WORKING UWOER FAIR CONDI-HOWS. HtoOuCi YOUR eeSTBtfYS IAJ M€ADV*AR. LOUIS ADAMIC AND HIS WORK By LOUISE JURSEY (Continued) DYNAMITE ia the Hare Book Channel One of the most outstanding books and his first was published in 1831 enUtled 'Dynamite." It was reissued and revised in 1034. with the subUUe "The Story of Class Violence in the United States, 1828-1934). Unfortunately however, it went out of print a year or two later. The book has been unprocurable in recent years except accasionally through rare-book channels at such fantastic prices a6 SIS. S20 and even 825 a copy. Mr. Adamic tells me and I quote him directly: receive letters almost daily inquiring why the book is unobtainable or suggesting that I bring it up-to-date. So. Harper & Bro. and I have decided to issue a new thoroughly rethought and ..revised edition in the aarly fall Of 1848." Here Mr Adamic suggests personally, and I quote him again direcUy: "Those familiar with the book are invited to send me their suggestions for the new version, and any clippings of current new stories, editorials, etc., will be more than welcomed. The clippings should be markted with the date and name of the paper. I shall be deeply obliged for any help—before June 30th." The address is: Louis Adamic, Milford, New Jersey. It is this writer's belief that as time goes on the old ediUon of "Dynamite" will rate even a much higher price, for the book is really unusual and perhaps nothing quite like it has even been attempted or written, and, I firmly believe* that nothing possibly could ever excel it. As a matter of fact I can easily vouch that when Mr. Adamic and Harper Bros, decide upon issuing the new revised editlbn of "Dynamite" early in the fall of 1848 as Mr. Adamic hopes to do, that it'll be just as excellent a seller as his latest book "Dinner at the White House." Bow Adamic Writes Mr. Adamic wr.tes with the same emphatic directness with whirti he spooks/ Ho is a highly emoUonal person and makes no attempt whatever to conceal his innermost feeling and raacUons. He is an immensely interesting person and it one has the luck of winning his audience, of talking and visiting with him for s couple of hours — those hours of conversation will seem to pass away as If it were but a few minutes. Mr. Carey McWil-liams, one of his first admirers and a very influential friend of Mr. Adamic, said once and I quote him direcUy: "I have discussed Louis Adamic and his work with many persons and on a wide variety of occasions, but I have yet to be told that he is uninteresting. His style Of writing is unique and unlike which places him in s recognition of contemporary American Culture prnctically of it's own." It has long been this writer's opinion that Mr. Adamič is a natural born writer, philosopher. Interpreter, and commentate^. His brilliant sensitive mind is at work at all Umes. He may be talking to you—and at the same Ume perhaps not even seem to glance at you— yet he will note every gesture, every facial expression so to speak to, perfect accuracy. He will note the tone of voice in which one speaks and he'll know whether that person can be trusted or not—whether the person Is speaking truhfully or not, or merely filling in words of no consequence—or value it's significance. Mr. Adamic has trained himaelf thus to be what one might say "almost accurately observant." This of course is especially valuable for any writer—or for any writer as a matter-of-fact Who someday hopes to become a well known writer. Mr. Adamic Is Noy 1 American authority on Yugoslavia, and ia in-Extremely heavy demand during United NaUons UN) sessions—and, during the congressional sessions spends considerable Ume in Washington. He believes in a One World, period! and he bases this theory on "that all men are created equal under God." Truly Mr. Adamic was put on this earth to do a great work, and he is doing it. He is as honest and as truthworthy as the day is long. He is truthfully a man of whom not only America—but the whole world can be rightly and justly proud—for he is a natural born leader of the people—seeking this through his writings—for a better, understanding, and a/more peaceful world. I can easily vouch that the name of Louis Adamic will neVer die. (.The End.) IN THE WIND PROM THE NATION The wind whipped through Greenwich Village last week, trying to bring relief to some of the more deserving, these summer dog-days. But even better relief is in store for Villagers, soon. Whitewash letters two feet high are scrawled on the windows of an empty store, across the street from the Eight Street Playhouse. They promise, with immense "excitement, that "Shapiro is Coming!" Relief of another sort is in store for Greece, as we all know. But perhaps the Omaha World Herald dropped a brick on July 13 when it declared that "Greece's food requirements may cut deeper than expected into Greek aid funds." From Athens Itself, by the way, comes the word that Parliament Street has been rechristened "Argentine Democracy Street," and Stadium Street will bo known henceforth — officially — as "Churchill Street" A secret operative on the spot informs the Wind that he overheard an Athenian remark the other day, "B Wellington would give another million, the Greek government would gladly call Athens Trumans-burg." The American poliUcal arena has been entered, for the first time, by the vegetarians, who claim 3,-000,000 adherents in this country. Several weeks ago, they nominated Dr. John Maxwell, of Chicago, for President of the United States. Watch it, Harry, Harold, Arthur, Doug. ,and Robert Alphonao! Speaking of whom, the Wind has been tipped off to the following lines which are to be found in Pierce Egan's edition of Grose's "Classical Dictionary of the Vulgar Tongue," published in London in 1823: "TORY. An advocate for absolute monarchy and church power; alao, an Irish vagabond, robber, or tapparee." The suggested ety mo logy, the Wind's Upper • offer goes on to say, is entirely accurate The ultimate source of the world is the Gaelic toraighe: "pursuer.1* A couple of toraighes have gotten loose in Rapid City. South Dakota, where all biology books have bean banned which contain "teaching of atheistic evolution." To be wel (educated, however, Is stiU of some advantage. As witness this Sears, Roebuck ad in a recent issue of the Baton Rouge State-Times: "Need aggressive, enthusi asUc, young college man or woman. . . . Permanent. Must be able to typewrite, spell . . ." Nothing wrong with the spelling of the New York Times, which informed its readers recently that one of the films to be preserved in the Library of Congress would bo "The Best Years of Our Liver." In 1946, Alnost Third of Families of Workers Spent More Than They Earned Federal Reserve Board Shows Profiteering Has Exhausted People's Savings; "Corporation Ownership" Myth Exploded Some facts and figures of great slgnificsnce are revealed in _ "survey of consumer finances," published by the Federal Reserve Board, a conservstive government Institution: 1. The American people are fast using up their wartime ssvings, which are one of the "temporary props" for prosperity emphasized by President Truman in his recent "economic report" to Congress. 2. Of all groups, workers are having to use up their savings fastest. This is the most serious feature of the report because, as every one knows, the workers Outnumber all other groups. 3. Of all the American people—rich and poor—only a small proportion own corporation stocks snd bonds. That contradicts some favorite propaganda of Big Business, which likes to clsim it is owned by "widows and orphans" snd other small stockholders. The survey studied "spending units," which sre families and similar groups "living under one roof." It divides these families units into classes, according to the size of their incomes. Of aU the faaslly units, only S per cent own any stacks or bonds, except meitonent bonds. Of those with annual incomes of $7,500 or more, 51 per cent own non-government securities. The figure drops to 4 per cent when we come to the "units" having incomes under $2,000 a year. * During the war years, the survey shows, family units as a whole saved 20 per cent of their t^tal income. In 1945, the savings dropped to 17 per cent, and in 1846 to 8 per cent. In 1945, about 70 per cent of the "units" saved money, 13 per cent broke even, and 17 per cent had to use up wartime savings or go into debt. In 1946, that situation changed for the worse. Only 65 per cant sdded to their savings, only 8 per cent broke even, and those who used up savings or went into debt increased to 27 per cent. Of the family units having incomes over $7,500 a year, 89 per cent saved money in 1946, and 11 per cent ended the year with reduced savings. ' ; Of the groups With incomes under $3,000, about 32 per cent used up savings and increased their debts. Workers' families fared the worst. Of those whose breadwinners were "skilled or semi-skilled* -workers, 30 per cent had to spend more than they earned in 1946. The figure was 32 per cent for families of "unskilled" workep^ In other groups, however, the proportion who used up savings, was surprisingly high. For the families of "clerical and sales" employes, it was 27 per cent; {pr families of "professionals," 20 per cent; for those of "managers and self-employed," 17 per cent, and for farm families, 19 per cent. The savings figures for 1947 are not yet known. If they are continuing the change for the worse, the prosperity America is new enjoying may suffer a severe blow.—Labor, Washington, D C. '"Hit■ Where Are They Now? Life wo*Id Indeed be dull if msn wss not able to remember and to wonder. We remember, for instance, that a lot of business writers and speakers gave organized labor the verbal "works" shortly after the end of the war-*when the tyiions were fighting an attempted reduction in thllr members' earnings. Labor, they said, was trying to plunge the nation into inflaUon— snd that was bad. The sltuaUon is greatly different today. We already have InflaUon snd it's getting worse, largely as a result of high prices and the huge profits of business and industry. So— We wonder what's happened to the writers and speakers who formerly warned the nation sbout inflations We wonder, but not too much.— The CIO News. " iO 'y»i IS3 SPUD FACTS Last year about 20 millioh bushels of potatoes were allowed to rot or were destroyed in this country. Three times this was put to other than ordinary uses, charity, alcohol, livestock feed, shipped for relist or turned into starch. Despite spoil-sge in storage the carry-over in Msrch of this year was 78 million bushels, or one-quarter above average. Use for foreign aid is limited by the high ratio of bulk to nutrition, by spoilage, and by the fact that it costs about 30 cents a pound to dehydrate potatoes and thus put them in shipping terms on a par nylth flour selling at 8 cents a toound. In forty years the yield per aero has increased an average oš 70uper cent—and a surplus la produced because the government guarantees a support price of 88 per oont of parity. Similar results aro expected this year. This is another instance of how capitalism results in a misdirection of lsbor. Mononolv /Probe/ ivivnviwi w ss vivw The CIO's position on monopolies is simply that we're against them. That's why we pricked up our ears when we heard a grapevine report that a Congressional committee was going to take a look into monopolistic practices. We had visions of big, sensational hearings in New York, Pittsburgh, Chicago and othef centers of commerce and industry. We hoped that these hearings would let the public in on how the big boys get together and put the squeeze on the little ones. Then we got the straight dope. Tnere was to be a probe. It was going to be conducted by Rep. Ploeser (ft., Mo.) and his House Small Business Committee. But the committee wasn't going t6 any of the big industrisl centers. It was going only to Greenbelt, Md., just outside Washington. ' ' > The probe didn't last long. The committee soon ruled thst the Greenbelt co-operative set-up constituted a monopoly. Our examination of what went on convinces us that any resemblance between a monopoly probe and what occurred at Greenbelt was purely coincidental.—The CIO News. SUGAR It's going to cost Amerlcsn con-sumers more for bak%d goods, according to bakers. This is because of the new sugar Isw, which they say will compel the public to pay three cents a pound more for sugar than it would bo without the law's price-boosting provision. Bakers estimste that every time sugar goes up a cent a pound it adds 810 rflllltons a year to the naUon's cake blU alone. Our Coal Exports Bitter words seem to bo flying about as a result of increases in our coal exports. For some reason or other, thess words sppear to bo quite empty. Amoves produces enough coal Is supply not only our own needs, but by judicious operations, wo sould well supply at least a hundred million tons overseas. Exporters look with favor on overseas shipments. It means more profits, and the coal digger will produce all the cool we need If given the opportunity t^ do so. < Lot's ship more ooal »vsr—as while It Is needed. —Hie Progfoos Ive Miner. bailors up from Goodwill Trip of Senora Peron Now thst Senora Peron has peddled the glories of her husband's dictatorship through Western Europe, the ArgenUne regime is laying plans to break down sales resistance in the United 8tates. Peter Edson, the Scripps-Ho ward "columnist, reported that a contract had been drawn up between the Peron government and Edward 8. Ponton of Now York for o propaganda campaign in this country- Questioning Mr. Ponton directly, we got not only confirmation of the contract story but a good« Indication of the approach he has in mind. Ha says that Peron is thoroughly anti - communist and has always basn just as thoroughly pro-Amor-loan. Little ln the way of public SolaUons will bo required to establish the first point, though Peron did have a brief flirtation with the Communists last year, and they with Mm. But It should take oven more than the 88,000,808 supposedly allotted for the campaign to put over point number two. Mr. Ponton Will have to black out the public memory of Poron's Intimate connections with Axis emissaries throughout the was, and of his galling declare Uon of war against Oermany only after Hitler had already taken to the bunker that was to bo his crematory If thia lo to bo S successful promotion venture. Mr. Ponton will have to set more cooperation from Buenos Aires then WO think con be counted on from the current exchange of diplomatic amenities. In his posiUon, we would ask for more than verbal gestures at the coming Rio conference. We might also ssk the ArgenUne to stop profiteering on misery by sailing wheat to a starved world at SS.50 a bushel, roughly twice the. price exacted/ by those bloated Yanqui imperialists who are Pefori*s favorite whipping boys —The Nation. Labor Dept. Language Of .-the IS million workers in manuisefcra lost October, one million got loos than 88 cents sn hour sad MOfOOO got loss than 76 cents an tour according to Dept. of Labor wfatsfl still needs to loom English, for H soys th4y "earned" this amount It also keeps on talking about ''days lost" on account of strikes. it V »m.--—- Th* New Age Courage, courage, courage, com Por the victory is sure; Evan desth cannot prevent you. Have you courage te endure?" "Oh, my soul has seen it coming, Even now it wslting stands, And the earth bids welcome! Wel- Whlle the trees dsp loud their hands Oh, my soul has heard the sum- Calltag aU to victory sweet But my pen cannot translate it. Nor my words Its depths ropest. Author- -Unknown t