LITIJA ★
LITIJA
mattCn« knjižnica
GLASILO OBČANOV
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
24.12.1941
MAREC 1992, ST. 3
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO MATIČNA KNJIŽNICA P&nnova 9
612?o LITIJA
1^
DVE OSNOVNI ŠOLI V LITIJI
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine je bil 20. 2. 1992 sprejet Odlok o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, ki določa ustanovitev dveh ločenih osnovnih šol v Litiji:
1. OŠ Litija (Rozmanov trg)
2. OŠ Gradec* (Graška Dobrava)
(* Ime za OŠ Gradec je sporno, saj seje leta 1953 naselje s tem imenom skupaj z naselji z levega in desnega brega Save združilo v mesto Litija, na to ime pa danes spominjata le še. Graška Dobrava in Graška cesta; Gradec torej ni institucionalno ime.)
Odlok stopi v veljavo 1. januarja 1993, čeprav se v praksi delno izvaja že pet let. Enote podružničnih šol se bodo razdelile takole:
OŠ Litija dobi podr. Pol-šnik Konjščica in Sava.
OŠ Gradec dobi podr. Kresnice, Jevnica, Hotič in Vače.
Popolna delitev na dve šoli pomeni tudi nehvaležno delitveno bilanco. Urediti bo tre-
ba nasledstvo šolske kuhinje, strokovne knjižnice in računalniške učilnice, kar vse je sedaj na OŠ na Graški Dobravi. Možnost izpolnjevanja učnih obveznosti na obeh šolah bo za učitelje otežena, če bo sploh izvedljiva, razdeliti bo potrebno šolske strokovne delavce in urediti delo strokovnih aktivov učiteljev v novih delovnih pogojih.
Ravnatelj Jože Grošelj, ki sedaj vodi še obe osnovni šoli, je pojasnil, da so k delitvi vodili številni razlogi: možnost hitrejšega razvoja dveh manjših enot, saj 1400 učencev tvori veliko, težko vodljivo enoto, možnost medsebojne konkurence in specializacije šol na naravoslovno oz. družboslovno področje.
Upamo, da nova organiziranost pomeni več denarja za vzgojno-izobraževalno delo (a naša oblast rada sliši le o napredku, za odpiranje mošujič-ka pa je navadno gluha), boljše pogoje za delo učencev in še več uspehov, ki jih do sedaj ni manjkalo, saj so učenci iz Liti-
Spoštovani dopisniki!
Zaradi obilice gradiva smo bili prisiljeni del prispevkov prihraniti za naslednjo številko GO, ki bo izšla 21. aprila, prispevke zanjo pa bomo sprejemali do srede 8. aprila.
je večinoma tudi dobri srednješolci, pri preverjanju znanja pa se na republiški ravni dobro držijo.
Če bo rezultat še višja kvaliteta, bomo pozabili tudi na vse pomisleke, ki jih imamo v
zvezi s to delitvijo: da bomo generacijo učencev ločili na dva dela, da nastajata dve šoli za dva socialna nivoja, da se bo razširila administracija in da bo delitvena bilanca najbrž vzrok kakšnega spora.     j p
Naš bralec N. N. pa o vplivu dveh šol na mladež takole razmišlja: malce hudomušno in zajedljivo, a gotovo dobronamerno.
ZMAJ DVE ŠOLI?
Zadnjič sem po dolgem času spet srečal znanca Toneta, s katerim sva se pred leti spoznala - v porodnišnici; približno istočasno sva namreč dobila svoja prvorojenca, oba fanta. Po izročitvi pisane gmote cvetja svojima ženama sva dva dni skupaj vozila barko po gostilnah vzdolž Save, v naslednjih letih pa sva se povsem posvetila odgovornim starševskim nalogam.
Srečala sva se torej, pomodrovala in na vse pretege hvalila svoja dva potomca. Pa povprašam jaz doma svojega Tomažka, če pozna svojega vrstnika Boštjana, ki hodi v šolo na Dobravo, ker je tam tudi doma. Sine meje začudeno pogledal in izjavil: »Nimam pojmu, pa me Dobrava sploh ne zanima. Tam so sami tepci.«
Vzrojil sem in mu jih napel. Za zgled sem mu postavil strica, mojega mlajšega brata, kije hodil na obe šoli, in še danes pozna celo svojo generacijo in jo postavlja za zgled.
Mule mije še naprej razpredal svojo teorijo, tako da sem opustil misli o družinskem obisku znanca Toneta, saj bi med mlajšo generacijo utegnilo priti do kakšnih »rasističnih« sporov.
Stvar morda ni tako nevarna, vseeno pa bi kazalo povprašati šolske oblasti, kaj jih je vodilo k delitvi otrok na dve šoli, občinsko oblast pobarati, če je to uvod k delitvi Litije na dve občini in republiškim veljakom sporočiti, da v Litiji pripravljamo teren za potek regionalne meje po reki Savi. /y yv.
V KAKŠNI REGIJI BOMO?
V letošnji drugi številki Glasila občanov sta bila priob-čena dva prispevka, v katerih sta avtorja posredovala informacije (in usmeritve oz. zaključke) na to tematiko. V zvezi s tem želim prav na kratko izraziti svoje mnenje in opozoriti na nekatera dejstva, izhodišča in možno usmeritev.
Čeravno močno dvomim, da bi utegnilo prav kmalu pri ti do novih občin in regij (okrajev) - saj se bomo Slovenci o tem zelo težko karkoli dogovorili - se mi zdi, da razpravljanje o bodočih regijah oz. okrajih le ni zgolj politična hrana za sproti. Ko (če) bo prišlo do nove občinske in okrajne organiziranosti, se bodo tudi bistveno spremenili centri odločanja. Lokalna uprava bo imela izredno malo pristojnosti (od teh ne bo prav nič državnih, kot je to seda-j!), vsa moč odločanja o pomembnih stvareh bo na nivoju države Slovenije, nekaj pa na tako imenovanih regijah oz. okrajih, ki bodo predstavljali drugo stopnjo državnih odločitev. Nekaj malega pristojnosti bodo morda imele le mestne občine, tiste nove, majhne občine, ki jih bodo ljudje ustanovili z referendumom (?) (se bodo o mejah novih občin zlahka dogovorili ?!), pa se bodo ukvarjale le z lokalnimi problemi, nekaj takega kot sedaj krajevna skupnost ali soseska. Torej je z vidika odločanja in oblasti zanimivo le oblikovanje regije (okraja) in prisotnost v državnem parlamentu in njegovem aparatu. In tu smo pri jedru problema, ko prebiram možne rešitve o naši priključitvi na vzhod ali zahod.
Kam naj se torej priključimo? Zakaj naj bi se mi nekam priključevali in povezovali, ko pa je možno tudi obratno! Da se nam kdo priključi in se poveže z nami (če namreč pogledamo malo dlje v zgodovino, je bila Litija v vseh političnih ureditvah v tem stoletju vse do konca II. svetovne vojne in še nekaj časa po tem močno regijsko središče. Še v Avstroogrski monarhiji je bil v Litiji sedež glavarstva z deželnim glavarjem, tu so bili sedeži okrajnega središča, okrajne žandarmerije in drugih državnih institucij, teritorij Glavarstva pa je zajemal širše območje, kot pa ga ima današnja občina. Tudi v obdobju med I. in II. svetovno vojno je obstajal Srez Litija, s sreskim načelstvom v Litiji v okviru Dravske banovine. Tudi v Srezu Litija so bile mnoge državne institucije (sodišče, notariat, policijska uprava...) v Litiji. Še nekaj časa po II. svetovni vojni je imela Litija status mestne občine z večjimi pristojnostmi.
Sedaj pa se v glavnem sučejo razprave o tem, kam se bomo ob takšni zgodovinski preteklosti mi priključili, namesto da bi pretehtali predvsem možnost, da bi se drugi priključili k nam in bi Litija ponovno postala središče okraja (Srez Litija je segel od Višnje gore do Zagorja in od Janč do Kuma!). Treba bi bilo upoštevati dejstvo, daje tam, kjer je sedež oblasti tudi odločanje in tam je tudi denar. Dalj, ko si od oblasti, dalj si od odločanja in dalj od denarja. In če bomo kar zlahka pristali, da se priključimo k Domžalam ali Trbovljam, bomo postali še večji periferni reveži, kot smo sedaj. Za nadaljnji človeka vreden obstoj in razvoj Litije oziroma ljudi sedanje litijske občine, pa je to najbolj bistveno od vsega.
Martin Brilej,
Stara osnovna šola
Nova osnovna šola
OČISTIMO OKOLJE
Očiščevalna akcija bo potekala po celi občini. Izvršni svet litijske občine bo akcijo usklajeval in vodil. Sodelovanje vseh prebivalcev občine Litija.
V dneh od 10. do 17. aprila bo v celi občini Litija velika spomladanska akcija čiščenja okolja. Tako kot drugod po Sloveniji bo tudi pri nas delo pri tem vodil poseben občinski štab, ki ga je v ta namen imenoval Izvršni svet litijske občinske skupščine.
Celotna akcija bo izvedena tako, da bodo krajevne skupnosti vanjo vključile vse ljudi in orga-
nizacije na svojem območju, ki bodo »prečesali« celotno območje krajevne skupnosti in vse nakopičene odpadke, ki so v naravnem okolju spravili na posebna zbirna mesta, od koder jih bodo nadaljnji izvajalci odpeljali.
Seveda velja akcija tudi za očiščenje in pospravljanje vseh hiš, stanovanj, kleti, podstrešij in okolice hiš, kot tudi podjetij in drugih organiza-
cij, ljudje bodo dobili od občinskega štaba navodila kako, kdaj in kam naj pripravijo odpadke, odpadne dele razne opreme, aparatov in drugih nerabnih stvari, ki jih imajo bodisi doma po raznih prostorih, ali pa ležijo v naravnem okolju in ga zaradi tega kvarijo in onesnažujejo.
V akciji bodo sodelovali tudi ljudje združeni v raznih organizacijah, ki
so še posebno zainteresirane za čisto in lepo naravno okolje (lovske družine, planinsko društvo, čebelarsko društvo, ribiška družina, turistična društva . . .).
Podrobna navodila bo občinski štab izdal preko lokalne TV in letakov ter sestankov z nižje organiziranimi štabi po krajevnih skupnostih in stanovanjskih soseskah.
Martin Brilej
KAJ BOMO OČISTILI?
- nerabne kose pohištva in gospodinjskih aparatov,
- ostanke avtomobilov in raznih strojev,
- vse vrste embalaže,
- ostanki nerabnih predmetov iz pločevine, lesa, gume, kovin, steklovine, umetnih snovi in podobno.
KJE BOMO ČISTILI?
- doma: celotno stanovanje ali hišo, kleti, podstrešja in neposredno okolico hiš,
- obcestne jarke, kjer so odpadki vsakomur na očeh,
- razne gozdne doline, obronke gozdov in poti, kjer se nabirajo odpadki,
- dvorišča in prostore podjetij in drugih organizacij, skladišč,
- kmetije in kmetijska poslopja.
I-
OPOZORILO: vse nevarne snovi, ki jih imate doma, ali naletite nanje v naravnem okolju ne smete odlagati skupaj z ostalimi navedenimi odpadki, ampak jih morate spraviti v posebne nepropustne posode, dokler ne dobite navodil o nadaljnjem ravnanju s temi snovmi. Sem spadajo: iz-trošene baterije, ostanki zdravil, škropiv, strupov, akumulatorji, mineralna olja, strupeni odpadki iz razne obrtne in gospodarske dejavnosti, barve, laki in premazi.
Martin Brilej
SKUPŠČINSKA KRONIKA
KAKO VELIK (MApN) PRORAČUN?
Največ razprave na februarskem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine je bilo ob obravnavi osnutka odloka o proračunu občine Litija za leto 1992.
Delegati so kar po vrsti opozarjali, da je premalo, ali da sploh ni predvidenih sredstev za razvoj znanosti, tehnične kulture, raziskovanja, za ljubiteljska društva s področja kulture, za krajevne skupnosti, kmetijstvo, šolstvo, soci-alo in sofinanciranje bioprograma. Predstavniki Izvršnega sveta so povedali, da še ni znana višina finančne izravnave, ki jo dobijo občine iz republiškega proračuna za leto 1992, ker ta pač še ni sprejet niti kot osnutek. Tako še ni znana višina skupnih prihodkov občinskega proračuna, vsekakor pa gre za bistveno realno zmanjšanje proračuna.
Delegati so osnutek proračuna sprejeli in zadolžili Izvršni svet, da do priprave predloga odloka o proračunu pripravi tudi pregled virov za pokritje proračunskega primanjkljaja.
NOVA ODLOKA 0 ZAVODIH
Na podlagi Zakona o zavodih so vsi trije zbori občinske skupščine sprejeli predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za izobraževanje in kulturo Litija. Zavod bo opravljal dejavnosti kot do sedaj, čeprav je bilo v času javne razprave tudi nekaj drugačnih predlogov. Zlasti Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka je podpirala osamosvojitev knjižnice, ki naj bi postala samostojen zavod. Na zasedanju zborov občinske skupščine pa so delegati le podprli predlog Izvršnega sveta, da naj v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo ostanejo dejavnosti kot do sedaj. Pristojni upravni organ mora do konca letošnjega junija pripraviti strokovne analize in v njih zlasti proučiti možnosti osamosvojitve posameznih organizacijskih enot zavoda.
Ob sprejemanju predloga Odloka o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, je bila živahna razprava o imenih šol v Litiji, kjer bosta skladno z odlokom dve šoli. Osnovna šola na Graški Dobravi se bo imenovala Osnovna šola Gradec, Osnovna šola na Cesti Komandanta Staneta 2 (bivši Rozmanov trg) pa Osnovna šola Litija. Takšna imena so z amandmajem predlagali Slovenski krščanski demokrati - Odbor Litija in Zeleni Litije.
Na predlog istih delegatov, bo odslej ime Osnovne šole v Šmartnem pri Litiji le Osnovna šola Šmartno.
Dosedanji podružnični osnovni šoli Dole in Vače sta po novem odloku dobili status organizacijskih enot, kar naj bi poudarilo njuno večjo samostojnost. Takšen je bil predlog Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Krajevne skupnosti Vače.
DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE
Med številnimi delegatskimi vprašanji in pobudami omenjamo naslednje:
- Oton Muzga delegat ZZD je v zvezi z vodovodom Reka Gozd-Litija postavil več vprašanj glede izvedbe in kontrole del, predlagal pa je celovito sanacijo vodovoda.
- delegat Zelenih v DPZ Franc Lesjak je predlagal uvedbo »ležečih policajev« - to je posebnih ovir na cesti, ki preprečujejo prehitro vožnjo v naseljih,npr. na Cesti Komandanta Staneta in na Stavbah.
- delegat ZKS Jože Lajevec je podal pobudo, da bi Glasilo občanov objavilo bodočo organiziranost novih občin.
. - podpredsednik SO in delegat zelenih v DPZ Nace Šteferl je predlagal ureditev parkirnih prostorov pri železniški postaji v Litiji in okrog stavbe občinske skupščine; opozoril pa je še na problem ravnanja z odpadnim motornim oljem.
- delegat liberalno-demokratske stranke v DPZ Rudi Bregar je med drugim vprašal kdo plačuje električno energijo v novi večnamenski dvorani v Litiji, oz. ali je res priključena na javno razsvetljavo.
- delegat SDP v DPZ Borut Vukovič pa je predlagal, da se pred pričetkom prave predvolilne kampanje sprejme Odlok o plakatiranju v občini Litija.
- delegatka ZZD Irena Hostnik je predlagala, da bi se odgovor v zvezi z onesnaženostjo zraka v občini Litija objavil v Glasilu občanov.
Marko Godec
DOHODNINA
Še nekaj dni nas loči do dneva, ko bomo morali poslati napoved za odmero dohodnine za leto 1991. Pravilno izpolnjene napovedi (ne sme manjkati tudi EMŠO in pa podpis na zadnji strani) moramo poslati ali vložiti na Upravi za družbene prihodke v Litiji najkasneje do 31. marca 1991. Zavezancem za dohodnino, to pa so vsi občani s stalnim ali začasnim bivališčem v Litiji, priporočamo, da oddajo napoved čimprej, ko je to mogoče, saj od časa oddaje napovedi ni odvisna izdaja odločbe in s tem eventualnega doplačila dohodnine. Da ne bi bilo na davčnih upravah gneče, predlagamo da čim več zavezancev napoved pošlje po pošti v priporočenem pismu z napisom na kuverti »Napoved za odmero dohodnine«.
Pred izpolnitvijo napovedi za odmero dohodnine si najprej pripravite vsa poročila, ki so vam jih poslali izplačevalci vaših dohodkov in si preberite navodila za vpis podatkov. Tako bo izpolnitev napovedi precej lahka naloga. K napovedi vam ni treba prilagati nobenih računov ali drugih dokumentov za olajšave, morate pa jih hraniti vsaj eno leto po prejemu odločbe o odmerjeni dohodnini, zaradi eventualne kontrole vaše napovedi.
Napovedi za odmero dohodnine od 16. marca 1992 naprej sprejemamo na naši upravi vsak dan od 8.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 13.00 ure. Poleg tega pa bomo napovedi sprejemali tudi na krajevnih uradih, in sicer:
V krajevnem uradu ŠMARTNO dne 18. in 25. marca od 8.00 do 17.00 ure, dne 20. in 27. marca pa od 8.00 do 13.00 ure!
V krajevnem uradu GABROVKA dne 16., 23. in 30. marca od 8.00 do 15.00 ure, dne 19. in 26. marca pa od 8.00 do 15.00 ure.
V krajevnem uradu DOLE pri Litiji dne 16., 23. in 30. marca od 8.00 do 15.00 ure, dne 18. in 25. marca od 8.00 do 17.00 ure in dne 20. in 27. marca pa od 8.00 do 13.00 ure.
Zavezance opozarjamo, da morajo napovedi vsebovati vse podatke, potrebne za odmero dohodnine, ter da jih vlože pravočasno, ker se bodo s tem izognili kasnejšim sankcijam.
Uprava za družbene prihodke Občine Litija
AH, TA DOHODNINA!
Vprašanja, ki se porajajo v teh dneh, ko se bliža zadnji dan za oddajo davčne napovedi za dohodnino, kažejo, da večina ne pozna natančnih navodil. Toliko kot je vprašanj, pa je tudi pripomb in kritičnih mnenj.
KOMISIJA ZA IZBIRO OSNUTKA GRBA MESTA LITIJE
objavlja na podlagi sklepa skupne seje svetov Krajevne skupnosti Litija levi in desni breg z dne 31. 1. 1992. in na podlagi sklepa 4. seje Komisije za izbiro osnutka grba mesta Litije z dne 19.2. 1992
IZID JAVNEGA ANONIMNEGA
NATEČAJA ZA IZDELAVO OSNUTKA GRBA MESTA LITIJE
Prvo mesto: grb pod šifro »SAVUS« - avtor Marko Boltin, Cesta Dušana Kvedra 29, Litija - nagrada 10.000,00 SLT
Drugo mesto: grb pod šifro »MAVRICA« - avtorica Jasna Medved, Jeze 8, Šmartno pri Litiji - nagrada 5.000,00 SLT
Tretje mesto: grb pod šifro »SMP« - avtorica Marija Smolej, Kresnice 35/a, Kresnice - nagrada 3.000,00 SLT.
Predsednik Komisije za izbiro osnutka grba mesta Litije
Jože Hostnik, l.r.
KDO MORA VLOŽITI NAPOVED ZA DOHODNINO?
Dohodnino napovedujejo vsi tisti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali pa imajo v Sloveniji začasno prebivališče in so v državi živeli več kot šest mesecev. Napovedujejo dohodke, prejete v Sloveniji, pa tudi pokojnine, prejete iz tujine in dohodke iz avtorskih pravic prejetih iz tujine. Katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih zemljišč za zemljišča, ki ležijo v Sloveniji, je treba napovedati enako kot druge dohodke v občini, kjer ima zavezanec prebivališče, ne glede na to, v kateri občini leži nepremičnina. Vsi dohodki, ki spadajo v dohodnino se napovedo na enem mestu.
KAJ JE FIKTIVNI
DAVEK?
To vprašanje je zanimivo za upokojence. Fiktivni davek je drugi izraz za obračunano neplačano akontacijo dohodnine, zato ga v napovedi vpišejo v stolpec 13. To je davek, ki je bil med letom obračunan, ni pa bil dejansko plačan, ker se pokojnine dejansko še ne obračunavajo v bruto zneskih.
Pri ugotavljanju, koliko znaša med letom že plačani davek, se fiktivni davek šteje kot že plačani davek. Če bo izračun dohodnine pokazal, da je bil med letom plačan davek višji kot znaša dohodnina, pa tega davka ne bodo vrnili.
DAVČNE OLAJŠAVE PRI ODMERI DOHODNINE
Tretja stran obrazca je namenjena vpisovanju zneskov, ki jih uveljavljate kot zmanjšanje osnove za odmero dohodnine. Zmanjšanje velja samo za vsakega zavezanca posebej, razen pod točko 8, kjer se vpisujejo zneski sredstev za nakup zdravil, ki veljajo tudi za vzdrževane družinske člane.
Prvo skupino tvorijo pod točko B. I. nameni, pri katerih je višina vloženih sredstev odvisna od odločitve samih zavezancev in se osnova za dohod-
nino zato zniža lahko za največ 10%. To so točke od 1. so 13.
Pri teh olajšavah naj opozorim, da se pod točko 4. vpiše tudi 80 % plačane letne stanarine oziroma najemnine, poleg tega pa še dejanska vlaganja za vzdrževanje. Etažnim lastnikom se prav tako prizna 80% plačanega etažnega prispevka.
Pri nakupu ali gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše, se prizna olajšava le, če še ni lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja.
Če imetnik stanovanjske pravice kupljeno stanovanje proda pred odmero dohodnine, se mu znižanje za nakup tega stanovanja ne prizna. Zakonec imetnika stanovanjske pravice ni upravičen do zmanjšanja, razen če ni v kupoprodajni pogodbi naveden kot kupec.
Če plača kupec kupnino v enkiatnem znesku, se mu zniža osnova za dohodnino v letu, ko je bila dohodnina dejansko plačana. Če plača s kreditom ali na obroke se mu prizna plačana letna anuiteta oziroma mesečni obroki.
Drugo skupino tvorijo nameni, pri katerih zavezanci nimajo vpliva na višino sredstev, za katere se zmanjšuje osnova, zato se priznajo v celoti. To pa so pod točko 14. plačani zneski samoprispevka na podlagi akta o samoprispevku, pod točko 15. invalidnost. Posebej opozarjamo zavezance da tisti, ki so dopolnili 65 let starosti obvezno obkrožijo besedo DA, ker v nasprotnem primeru te olajšave pri odmeri ne bodo upoštevali.
Naj na koncu opozorimo, da se za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju izven stalnega prebivališča olajšava poveča za 4 % letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji.
To velja tako v primerih, ko začasno bivajo v kraju šolanja, kakor tudi v primeru, ko se iz kraja stalnega prebivališča v kraj šolanja vozijo. Uprava za družbene prihodke občine Litija
Na podlagi sklepov 38. in 46. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija objavlja Oddelek za proračun in družbene dejavnosti
RAZPIS
za subvencioniranje dela obresti za najete bančne kredite obrtnikom in malim podjetjem
s sedežem v občini Litija v letu 1992
Iz sredstev občinskega proračuna za leto 1992 bo Izvršni svet Skupščine občine Litija subvencioniral obrtnikom in malim podjetjem s sedežem v občini Litija od 10 % do 50 % realnih obresti za najete kredite pri bankah in drugih finančnih organizacijah, in sicer za naslednje namene:
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
- nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
- nakup nove opreme in
- ekološko sanacijo tehnoloških procesov.
Pod enakimi pogoji so upravičeni do subvencij tudi kmetje, ki so za potrebe nakupa mineralnih gnojil najeli kredite
pri HKS Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole in HKS Kmetijska zadruga Litija.
Višina sredstev za subvencioniranje obresti bo opredeljena v odloku o proračunu občine Litija za leto 1992.
Vloge za subvencioniranje dela obresti bo sprejemal Oddelek za proračun in družbene dejavnosti do 30. aprila 1992.
Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev subvencij ter o potrebnih dokazilih na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti, Jerebova 14, Litija (Milena Rappl).
Oddelek za proračun in Družbene dejavnosti
STRANKE SPOROČAJO
SDSS LITIJA S PUČNIKOM NA SLIVNI
SDSS, Občinski odbor Litija je bil organizator delovnega sestanka občinskih odborov SDSS občin Kamnik, Domžale, Moste-Polje in Litije. Sestanek je bil na Slivni dne 15. februarja 1992.
Sestanka, ki je potekal v zares delovnem vzdušju, so se udeležili vsi predsedniki občinskih odborov s svojimi člani, ki delujejo v njih.
Sestanka se je kot gost udeležil tudi predsednik SDSS, dr. Jože Pučnik s članoma predsedništva Francetom Tomšičem in Igorjem Modicem.
Po ogledu GEOSS-a smo obravnavali tekočo problematiko in se dogovorili o strategiji in načinu delovanja v predvolilnem obdobju. Gospod Pučnik nas je obvestil o stvareh, ki jih sicer v tisku ni zaslediti, take informacije iz prve roke pa so zelo dober smerokaz za delovanje občinskih odborov.
Od važnejših akcij, ki jih bo v bodoče organiziral občinski odbor v Litiji, je prav gotovo organizira-
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR LITIJA nje okrogle]* mize s temo: Kaj se dogaja v Parlamentu. Na okrogli mizi bodo sodelovali najvišji voditelji socialdemokratske stranke.
Pomembna ideja v SDSS je tudi ta, da naj bi se ustanovila sekcija, ki bi v delovanje vključevala obrtnike, ki bi v tej sekciji lažje delovali in zagovarjali svoje interese.
Sicer pa je bilo ugotovljeno, da se število članstva v SDSS počasi ali vztrajno povečuje. To pa je dokaz, da občani le razmišljajo o tem, da morajo nekje najti stik s stranko in da le tako lahko nekje zagovarjajo svoje zamisli.
Veliko je bilo kritik na nespreje-tje nekaterih zakonov, kot so Zakon o lastninjenju itd.
Nenazadnje pa smo bili vsi prisotni veseli, da nas je obiskal in dal ob zaključku seje svoj prispevek tudi predsednik občine Litija, gospod Mirko Kaplja.
Občinski odbor SDSS LITIJA
OBČI ZBOR PODRUŽNIC SLS
Konec februarja in v začetku marca so potekali redni letni občni zbori krajevnih podružnic SKZ- Ljudske stranke v občini Litija. Že sama udeležba na zborih je pokazala, da občani imajo veliko zaupanje v program Ljudske stranke in dosledno delo pri izvrševanju že zastavljenega programa na zadnjih volitvah, bodisi na občinski kot na državni ravni. Bilanca dela je pokazala, da seje delo stranke na občinskem nivoju zelo razširilo na področje varstva okolja in kulture krajine, socialne problematike, gospodarstva, ženske in mladinske politike itd.
Poleg širitve delovanja in odprtosti stranke je zelo pomembna nenehna rast članstva, v zadnjem času pa predvsem trend vstopanja uglednih osebnosti v Slovensko ljudsko stranko na našem območju kot tudi drugje.
In kaj konkretnega so prinesli občni zbori:
- Večina podružnic si je zadala nalogo, da ustanovijo nove zadruge oziroma reorganizacijo obstoječih zadrug.
Ustanavljanje tudi drugih oblik zadrug (potrošniška, obrtna, stanovanjska ipd.)
- Pobude za ustanavljanje aktivov žena in mladine ter v tem smislu večjo stanovsko organiziranost
- Oblikovanje novih občin mora biti po meri občanov
- Našo kulturno krajino bomo lahko obvarovali in izboljšali le s primerno vzgojo ljudi ter z ustreznimi zakonskimi predpisi
- Demografsko ogrožena območja se ne morejo tretirati samo na številčnost prebivalstva, ampak predvsem na podlagi gospodarske ogroženosti območij
- Prioriteta v razvoju občine mora biti v vlaganju v infrastrukturo, podjetništvo, obrt, kmetijstvo in turizem
- Volitve morajo biti take, da bodo državljani Slovenije volili kandidate, ki bodo v državnem zboru predstavljali stranko in določeno območje Slovenije (kombinirani volilni sistem)
- Referenduma o nuklearki ne sme biti pred volitvami, ker bi s tem favorizirali eno stranko, sigurno pa to ne more biti odločitev državljanov, ampak je predvsem strokovno vprašanje. (Sigurno pa mora biti večja postopnost, saj recimo, primer Švedske, kjer so se prav tako prebivalci odločali o zaprtju nukleark, ampak je ta rok zapiranja postavljen do leta 2010, ne pa tako na horuk)
- Z ustrezno zakonodajo je potrebno zmanjšati posredništvo v predelavi hrane od njive do kupca, s tem pa bo hrana tudi bolj dostopna kupcu (obdavčitev hrane - vprašanje)
- Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, predvsem pa krajevnih cest morajo biti višja.
Na občnih zborih je bila dana pobuda o ustanovitvi delavske sekcije znotraj SLS, nato upokojenske sekcije in obrtniško-podjetniške sekcije, katerih pa sta že ustanovljena iniciativna odbora.
Občnih zborov so se udeležili tudi gostje iz republike, g. Stanko Busei - poslanec SLS, Jože Hobič - prav tako poslanec SLS v družbenopolitičnem zboru skupščine Slovenije in Janez Lukač - poslanec občine Litija in SLS v zboru občin. Gostje so nazorno orisali sedanji politični položaj v Sloveniji in aktivno vlogo Slovenske ljudske stranke v tem času.
Po končanih zborih pa so gospodinje postregle z domačimi dobrotami udeležencem zbora, za kar jim velja še posebna zahvala.
Vidi pa se, da so občani vzeli občne zbore za svoje. Prav je, da si vsaj ob letu naredimo obračun dela, uspehov in neuspehov in si zadamo nove naloge za vnaprej.
In že to dejstvo, da smo edina stranka, ki ima letne občne zbore po terenu, pa že tudi samo po sebi pove, da hočemo delati z ljudstvom in reševati probleme danes, ne jutri.
Franci Rokavec
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA LITIJA
vabi na javno tribuno »NUKLEARKA KRŠKO DA ALI NE«,
ki bo v ponedeljek, 30. marca 1992 ob 19. uri v veliki dvorani SO Litija. Gost tribune bo dr. Stanko BUSER.
Vljudno vabljeni!
ŽIVLJENJSKI STANDARD PREBIVALSTVA SDP POD MEJO SOCIALNE VARNOSTI
Po dveh letih je razvojna strategija Peterletove vlade in nekdanje Demosove večine v skupščini ljudem jasna: prerazpodeiitev bogastva v škodo delavcev, poglabljanje prepada med bogatimi in revnimi, socialna odvisnost ljudi od države, delodajalcev in dobrodelnosti brez izterljivih pravic.
Rezultat: Slovenija je pred ekonomskim in socialnim polomom.
Država mora ponuditi razviden stabilizacijski in razvojni program, delodajalci in delojemalci pa se morajo sporazumeti o kompromisu med delom in kapitalom.
Delodajalsko stran lahko učinkovito vzpostavi predvsem lastninska reforma in reforma upravljanja. Zato SDP:
- aktivno sodeluje in podpira sporazumevanje skupščinskih strank in sindikatov o lastninski zakonodaji, z visokim deležem delavskega delničarstva.
- hkrati terja sodoben zakon o soupravljanju,
- opozarja na nujnost sindikalne organiziranosti in odpora zoper brezpravnost zaposlenih,
- svari pred načrtnim rušenjem solidarnosti zaposlenih z drobljenjem sindikatov, z umetnimi delitvami po svetovnem nazoru, po narodnosti, spolu, vrsti del in dejavnosti.
SDP v skupščini odločno stoji na strani zahtev sindikatov, da se odpravi administrativno urejanje plač in uveljavijo kolektivne pogodbe. Izhajamo iz prepričanja da bodo gospodarska zbornica in sin-
dikati znali najti pametno ravnovesje med višino plač in zaposlenostjo. SDP pri tem zagovarja stališče, da je bistveno preprečiti naraščajočo brezposelnost, ker so socialne posledice velike nezaposlenosti delavcev še mnogo hujše od nizkih plač zaposlenih.
SDP se predvsem zavzema za razvojne rešitve, ki lahko ustavijo ta plaz revščine, v socialni politiki pa za državljanski dohodek kot jamstvo države za preživetje vseh ogroženih.
Poslanci SDP bomo zahtevali, da vlada takoj pripravi sklop interventnih socialnih ukrepov, ki bodo:
- podvojili davčne olajšave za otroke,
- poskrbeli za vsem dostopno prehrano otrok in mladine v šolah,
- otroški dodatek preoblikovali v univerzalno socialno pravico.
Hkrati bomo vložili dopolnila zakona o delovnih razmerjih, da bi bolje zavarovali delavce na pogodbo o delu in dosegli stalno sorazmerje med zajamčenim OD, rastjo življenjskih stroškov in povprečnih plač.
Splošno opozorilno stavko v SDP razumemo kot resno opozorilo delavstva, da ne pristaja na brezbrižnost vlade in nemoč skupščine glede rastoče revščine, glede nadaljnjega propada celih panog in tisoče delovnih mest glede nadaljnjega poslabševanja pravne in socialne varnosti zaposlenih.
Izvleček iz sklepov predsedstva SDP Slovenije z dne 9. 3. 1992.
VABILO
SDS Litija vabi vse občanke in občane na javno tribuno
O NOVEM VOLILNEM SISTEMU
ki bo v torek, 31. 3.1992 ob 18. uri v veliki sejni sobi SO Litija, Jerebova ul. 14
Gost tribune bo Peter Bekeš, poslanec SDP v republiški skupščini in dober poznavalec volilne zakonodaje in volilnih sistemov.
Kljub temu, da se vse stranke strinjajo s tem, da so čimprejšnje volitve nujne, pa še vedno ni jasno, kako bomo glasovali za poslance v državnem zboru, še manj pa je jasno kakšen bo sistem volitev svetnikov državnega sveta.
Na javni tribuni bomo predstavili različna stališča glede teh vprašanj. Če pa bo v tem času že doseženo soglasje političnih strank bomo predstavili dogovorjeni volilni sistem.
Vabljeni!
SDP Litija
ZVEZA SLOVENSKE KMEČKE MLADINE ODBOR LITIJA
VABI
na 7. občinski kviz
»MLADI IN KMETIJSTVO«
ki bo 28. marca 1992 ob 20. uri v dvorani na Dolah. Po končanem kvizu bo družabno srečanje. Vljudno vabljeni!
PROGRAM SLOVENSKIH KRŠČANSKI DEMOKRATOV JE SPREJEMLJIV ZA VSE
V kratkem povzetku programa SKD bomo skušali prikazati, kaj stranka dela, za kaj se zavzema in kaj sploh je.
Najvažnejša naloga SKD je gospodarski, socialni, materialni, kulturni in duhovni napredek našega ljudstva. Sam program je natančno izdelan, jasen, usmerjen v prihodnost in k sočloveku. Človek je torej izhodišče in cilj gospodarskega, političnega in kulturnega dela in temeljno gibalo družbene ureditve. Slovenski krščanski demokrati delujejo na najvažnejših področjih moderne države, kot so na primer človekove pravice, gospodarstvo, socialna politika, vzgoja in izobraževanje, kultura in skrb za okolje.
Človekove pravice so mnogovrstne in obsegajo pravico do življenja dela, narodne pripadnosti, verske svobode, enakosti med spoloma, rasami, barvami kože in političnega udejstvovanja. Krščanski demokrati se zavzemamo, da teh pravic ne bo treba več prositi, ampak so same po sebi umevne in dane po rojstvu. Naravna pravica vsakega naroda je tudi samoodločba za lastno državo in njeno samostojnost.
Na gospodarskem področju hočemo uveljaviti razvoj tržne ekonomije, smotrno uporabo naravnih dobrin, premišljeno uvajanje tujega kapitala, razvoj industrije, trgovine, obrti, prometa in še posebej gospodarsko neodvisnost Slovenije. Kmetu hočemo vrniti njegovo prvotno vlogo, dostojanstvo, normalne pogoje dela, zemljo in podpreti zaostala območja. Na socialnem področju si prizadevamo za kvaliteto življenja,
za boljši življenjski standard, za urejeno zdravstvo, varstvo družin in za človeka dostojno življenje. Naša velika skrb je pomoč bolnim, ostarelim, invalidom brezposelnim in osamljenim.
Pri vzgoji in izobraževanju podpiramo razvoj celovitih osebnosti, enakopraven položaj šolstva brez prednostnih ideologij, dostojanstvo pedagoških delavcev in zagotovitev enakih pogojev za vse učence, dijake in študente.
Da bi obvarovali naše okolje, si prizadevamo za čisto industrijo in energijo ter razumno pozidavo naših mest in vasi.
Naše geslo je, da je vsak človek za nekaj sposoben, zato vabimo vsakogar, da se nam pridruži ne glede na to, da je morda starejši ali mlad, delavec, kmet, izobražen ali preprost.
Mladi, ki so bodočnost naše nove države imajo široke možnosti delovanja, zlasti v krožkih na področju kulture, športa, planinstva, izletov, romanj, pri udeleževanju duhovnih vaj, taborjenja in sodelovanja na raznih prireditvah. Dobrosrčna dekleta in fantje pa lahko tudi prostovoljno pomagajo bolnim, ostarelim, osamljenim in zapuščenim ljudem.
Kot vidite, je paleta našega dela zelo široka in zanimiva. Program, ki smo si ga zastavili, je obetaven in spodbuden in usmerjen v prihodnost.
Spoštovani volilci in simpati-zerji, ko boste oddali svoj glas na volitvah za Slovenske krščanske demokrate, vedite, da ste se odločili za pot v Evropo.
Tone Zupančič Za SKD Litija
MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI V BREŽIŠKEM GRADU
V soboto, 22. 2. 1992 je bilo v Brežicah prvo srečanje Mladih krščanskih demokratov (MKD) iz Slovenije in Hrvaške krščansko demokratske mladine (HKDM).
Začetek našega srečanja so popestrili učenci Brežiške glasbene šole, ki so med tople stene brežiškega gradu prinesli svojo mlado pesem in prijetne melodije.
Hrvaško delegacijo iz vodstva Hrvaške krščansko demokratske skupnosti (HKDZ) so zastopali: g. Cesar (predsednik HKDZ in minister v vladi RH), g. Kurilić in g. Jurišić; predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pa so bili: g. Polajnar (predsednik poslanskega kluba SKD), g. Sušnik, g. Deželak in ga. Čečkovič.
Pozdravu na začetku srečanja je takoj sledil pogovor o vseh aktualnih vprašanjih obeh sosednjih držav. Največ besed je bilo namenjenih problemom v gospodarstvu, o gospodarskem sodelovanju med obema državama, o perečih ekoloških problemih in o načrtih za pri-
hodnost. Seveda nismo mogli prezreti tudi finančnega poslovanja med državama in težav, ki pri tem nastajajo. Pokazalo se je, da problemi obstajajo, a niso nerešljivi. Za veliko ljudi pa še vedno predstavlja največjo težavo državna meja, ki je od osamosvojitve naprej precej spremenila življenje vseh tistih, ki živijo v njeni bližini. Seveda smo se ustavili tudi pri vlogi krščanske demokracije v novih razmerah. Tako smo si obljubili medsebojno pomoč in podporo. K zanimivosti pogovora so pripomogli tudi predstavniki s Hrvaške s svojim temperamentom.
Pravzaprav nič novega nismo tisti dan odkrili: pa vendar, le malo bolj smo se spomnili tega, da prav blizu nas živijo ljudje, ki marsikdaj čutijo in razmišljajo podobno kot mi, pa čeprav govorijo drugačen jezik.
Z nekaj modrosti in potrpljenja bi se utegnili celo razumeti in skupaj rešiti kakšen problem.
Tadej Lavrih tajnik OO MKD Litija
OBVESTILO!
Člane, simpatizerje in vse, ki se zanimate za delo naše stranke obveščamo, da imamo uradne ure na Valvazorje-vem trgu 1 in sicer:
Ponedeljek
Sreda
Petek
od 11.00 do 13.00 ure od 15.00 do 17.00 ure od 15.00 do 17.00 ure
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija Martin Hostnik
PISMA BRALCEV
Spoštovano uredništvo!
Pošiljam vam prispevek MOŠKI ŽENSKE v objavo in se zanjo že vnaprej lepo zahvaljujem in vas prisrčno pozdravljam.
12.3. 1992
P.S.: Želim, da prispevek enakovredno objavite na prvi strani.
moški- ženske
V prejšnji številki Glasila občanov sem na prvi strani prebral najpomembnejši članek v nečast 8. marcu in v nečast ženskam. Sploh je težko razumeti, komu in za kaj je namenjen tak pesimistični zapis s podpisom »ženska«.
Najprej o ženah in ženam vse dobro. Ne vem zakaj norčevanje iz pesmic in zlatih mamic, saj je bil v vseh tudi preteklih praznikih gotovo dober namen in iskrene želje otrok. Zakaj je potrebno za dan žena v našem časopisu omalovaževati može, celo rože, ki ženam gotovo veliko pomenijo. V tem članku vidim obupano in razočarano žensko, ki ji ni do otroške pesmice, ki ji ni do rože iz otroške, ali tudi moževe roke. Mogoče je to objokana žena z nezavidljivo preteklostjo. Ne obupuj! Tudi ti moraš živeti. Tudi nate naj sije sonce. Možje ne delimo rož vsak dan. a kadar jih. takrat z ljubeznijo!
Ne. to ne more biti idol ženske. Ravno v tem času si podajajo »žlico« kar trije prazniki, to je dan žena, materinski dan in štirideset mučen-cev. Mogoče je prav sedaj priložnost, da preučimo svoj prispevek k tem praznikom. Prav ženske, matere in možje lahko kaj storimo, da ne bodo ti prazniki šli mimo kar tako, in za njimi ostala le oznaka na koledarju.
Čeprav so prazniki že skoraj mimo. lahko ob tej priliki zaželim vsem ženskam, materam in možem srečo in prijateljstvo povsod in vedno.
Martin Hostnik
nova šmarska ablast
V februarski številki Glasila je bila priobčena tudi informacija o konstituiranju novega Sveta KS Šmartno s poimensko navedbo sestava.
Osebno me jako moti pripis politične stranke, pa najsi bi bila to katera si bodi.
V ta svet (Verein) sem skontal (Iztok Mlakar) zaiti iz čisto, bom rekel, lokalpatriotičnih vzgibov, z večkratno naglasilvijo. da sem in ostajam neorganizirano neodvisen.
Intimno, in nič več, je pa tudi res, da sem z Bogom, rekel bi, prijateljski, ampak to s Svetom KS in ostalo nomenklaturo nima veze. Šmartin. sušca. a. D. 1992
dr. Anton Sinigoj
P.S.: Podpis, ki sem ga položil na privolitveno izjavo, ga zmorem z enako iskrenostjo položiti tudi na odstopno, ako zanuja.
POROČILO MA TIČNE SLUŽBE
V mesecu januarju se je na območju občine Litija rodilo 7 dečkov in 6 deklic.
Na gradu Bogenšperk se je v mesecu januarju poročilo 5 parov, med njimi:
Klančišar Leopold, delavec iz Jablane št. 4 in Grošelj Romana, študentka iz Požarja št. 18. Adamič Aleš, delavec iz Doba pri Šentvidu in Končar Vida, delavka iz Sobrač št. 11. Špilar Oto, avtomehanik iz Golovca št. 12 in Renko Dušanka, študentka iz Trbovelj. Taškar Dejan, pripravnik iz Polja št. 8 in Potrpin Andreja, ekonomski tehnik iz Renk št. 11.
Umrli v mesecu januarju:
Zagore France, star 84 let, iz Raven. Jug Martina, stara 84 let, iz Brega pri Litiji. Resnik Olga, stara 51 let, iz Litije. Dolšek Ignacij, star 81 let, iz Leskovice. Kadunc Albina, stara 68 let, iz Šmartna pri Litiji. Sinigoj Rafael, star 88 let, iz Šmartna pri Litiji. Voje Ana, stara 82 let, iz Save. Vidic Frančiška-Draga, stara 70 let, iz Zglavnice. Zidar Mihael, star 83 let, iz Kostanjevice.
V mesecu februarju se je na območju občine Litija rodilo 5 dečkov in 3 deklice.
Na gradu Bogenšperk seje poročilo 17 parov, med njimi:
Hribar Marjan, sadjar iz Brezja pri Kompolju in Grm Olga, blagajnik iz Gabrovke. Starič Bojan, mizar iz Prelesja in Škarja Marinka, kuharica iz Šentruperta. Avsec Janez, strojni tehnik iz Gozd-Reke in Zaman Majda, upravno administ. tehnik iz Male Kostrevnice. Tekavec Srečko, kmetovalec iz Preval in Zidar Marija, delavka iz Dol pri Litiji. Glavač Andrej, biolog iz Ljubljane in Janjanin Milena, študentka iz Ljubljane. Medved Boštjan, strojni ključavničar iz Velike Dobrave in Govekar Ljubica, študentka iz Mekinj nad Stično. Ažman Robert, kovinostrugar iz Ljubljane in Mikuš Majda, ek. tehnik iz Vrhnike.
Umrli v mesecu februarju:
Sladic Viktor, star 77 let, iz Litije. Pivec Frančiška, stara 80 let, iz Široke seti. Props Jožef, star 52 let, iz Litije. Erjavec Marija, stara 84 let, iz Zglavnice. Logar Francka, stara 63 let, iz Litije. Podlogar Franc, star 32 let, iz Litije. Zavrl Pavla, stara 70 let, iz Cerovice. Hribar Leopold, star 88 let, iz Hude Ravne št. 5. Luši-na Albin, star 62 let, iz Gorenje Jelenje št. 9. Vrtačnik Albina, stara 82 let, iz Prevale št. 6. Jurič Anton, star 67 let, iz Male Kostrevnice. Leben Rozalija, stara 90 let, iz Brezovega.
kaj meni 0 stanju okolja na vačah prof. dr peter peter?
Povečala se je občutljivost do urejanja okolja. Samostojnost države se bistveno promovira preko prostora, zato ni vseeno v kakšnem stanju je. Prostor je navsezadnje obraz države. V občini smo večji sunek v zavesti naredili lani septembra v Jevnici z organizacijo Slikarske kolonije in zbrano dokumentacijo o ruralni arhitekturi v območju Zgornje Jev-nice in Goliš. Za strokovne nasvete se večkrat obrnem na prof. dr. Petra Fistra iz Fakultete za arhitekturo, ki že dolga leta intenzivno dela na področju urejanja prostora z vidika njegove stroke. Pred kratkim je s tem nemenom šel na Geoss in Vače. Ko sem to zvedel, sem se želel pogovoriti o njegovih vtisih.
Pravi, da nas razume, da smo nad stanjem razočarani. Na mizi mi je listal obsežno seminarsko nalogo, ki so jo študentje arhitekture in mentorji izvajali leta 1986 na Vačah. Pravi, da imajo Vače večplastno vrednost. One so več kot dominanta, imajo izpostavljeno lego. Niso le del pokrajine, ampak pokrajino celo oblikujejo. Sončna lega je kot kolektor. Ta pokrajina se nadaljuje tudi znotraj v vas in trg. Če Vačam to priznamo in spoštujemo, je treba upoštevati hierarhijo arhitekture. Piramidna rast je največja vrednota. To je cerkev z gručo hiš (Mate, Čorn. Barlič, Luka, Bušl) okoli, ki se lepo sklada z naravnim okoljem, to so hribi nad vasjo.
Sedanje slanje je polno konfliktov, ki se nanašajo na lokacije in arhitekturno oblikovnost. Vače so razvlečene na vse strani z netipičnimi objekti, ki so uničili gručo z dominanto. Tako stanje je nastalo skozi več desetletij.
Notranjost vasi je oblikovanje notranje krajine. To je dogovorjen odnos uporabe prostora (trg, ulica, linije, dvorišča). Notranje dominantne točke so pokopališče s kapelico, toplar, kapelica, vodnjak, ki tvorijo nove ambiente, vendar so hierarhično na nižji stopnji. To so predmeti, ki imajo nadčasovni značaj. V študiji so bile narejene risbe posameznih fasad, kjer so vidna razmerja površin in odprtin, ritmi, medprostori, razporeditev stavb. Vse to so elementi značilnosti Vač. V zgodovini se je veliko obnavljalo in popravljalo in ni bilo vse dobro, toda ni se uničila osnovna dominanta, to je cerkev z gručo.
Vače, gledane od daleč, so kot kvalitetni del kulturne podobe krajine vas, dočim so znotraj vasi bili vidni napori ustvariti notranji prostor v trg, kar je pa več kol vas. Sedaj pa novi kubusi, ki zamenjujejo stare, presegajo oziroma ne spoštujejo hierarhije, kije piramidna. Ti kubusi vsiljujejo netipične rešitve. Prej je bilo to storjeno na robovih naselja, sedaj pa so posegi že znotraj naselja. Vsa razpoložljiva talna ureditev je namenjena za promet in parkiranja. Nič ni za človeka. Površine, ki so bile namenjene zbiranju ljudi, so vzete za potrebe prometa. Razbita je celovitost vasi. kjer naj bi se vsi posegi podrejali celotnemu izrazu, ki je že opisan. To je razlika od mesta, kjer se kvalitete seštevajo in dopolnjujejo. V obravnavanem primeru je vidno, da nimanio več stika s celoto. Neprava smer razvoja se je tako preselila iz periferije v srce Vač. Profesor se sprašuje, koga po vsem tem pripeljati, kaj gledati na Vače. Kopija silule je v muzeju. Prodajati za majhen denar tisto, za kar se hitro zasluži, ni ponudba kvalitet. Tak odnos do turizma je kramarski.
Zazidalni načrti iščejo le nove prostore za pozidavo. Oni nimajo namena prenove in varovanje kvalitet. Vse to seje dogajalo in se žal še, ker ni strokovne kontrole. V postopku je nastajanje novega zakona o urejanju prostora. V strokovnih osnovah je del občine Litija, južno od Save še v II. kvalitetnem razredu, kar pomeni, da so še osnove za prenovo celostne podobe kulturne krajine. Ostali del občine je razporejen v nižjo kategorijo, kamor sodijo tudi Vače, Polšnik itd., kjer se bo potrebno zavzemati za ponovno pridobitev identitete. Taka kategorizacija bo gotovo vplivala na pridobivanje razvojnih sredstev. Vsaka odločba, ki jo bo dobil investitor, bo vsebovala tudi strokovne zahteve.
Pavel Smolej
»amaterstvo ni opravičilo za nekakovost
Odzivam se na članek »AMATERSTVO NI OPRAVIČILO ZA NEKAKO VOST«. V njem je precej kritično ali pa že zaničevalno opisano delo domače (LITIJSKE) TVpostaje. Že kar na začetku gospodična Dunja napoveduje konec litijskega TV-ja. Nekoč sem se spraševal, zakaj je v Litiji vse manj kulturnih prireditev, vse manj se dogaja. Pred leti smo imeli še kino. ki je zaradi slabega obiska propadel, še prej zelo znan pustni karneval. Kje je torej vzrok, da še mesto, kot je Litija na legi geografskega središča R Slovenije, ne more organizirali poštene kulturne prireditve? Ne, to sploh ni res. V našem mestu je veli-
praznik tamburašev in folklorbtov v šmartnem
Ob brskanju po arhivih smo pred dvema letoma naleteli na podatek, daje bil že leta 1892 v Šmartnem ustanovljen prvi tamburaški orkester, ki je deloval v okviru Pevskega društva Zvon.
Že tedaj smo se odločili, da bomo ob 100-letnici tamburaške dejavnosti pri nas organizirali slovensko srečanje tamburašev.
Tako bo 12. srečanje tamburaških skupin Slovenije v soboto, 25. aprila 1992, ob 16. uri v Kulturnem domu v Šmartnem.
Na srečanju pričakujemo dvanajst tamburaških orkestrov iz različnih krajev Slovenije. Prav tako pa bo nastopila tudi domača tamburaška skupina, ki sedaj že sedmo leto deluje v okviru Folklorne skupine Javorje pod vodstvom Urške Meglic.
V maju pa se nam obeta tudi praznik folklore, kjer se bo s svojim programom predstavilo sedem folklornih skupin z Dolenjske, Posavja in Zasavja.
Srečanje folklornih skupin bo 23. maja v Šmartnem.
R. M.
ko posameznikov, zainteresiranih in sposobnih organizacije kulturnih prireditev, vendar pa ljudje tega ne sprejemajo, ljudje jih zaradi njihovega truda in volje zaničujejo in iščejo dlake v jajcih, namesto da bi jim pomagali.
Tako je tudi v primeru studia Litija, dokler je, ga vsi grajajo, ko bo propadel, se bomo pa spraševali, kdo je tega kriv. Če misliš, da si boljša od njih, se jim oglasi in jim to povej. Če bi natančno prebrala januarsko številko »GLASILA OBČANOV«, bi v njem opazila članek, v katerem gospa Slabetova poziva vse, ki bi se radi pridružili, naj se jim oglasijo.
Torej naj ti za konec napišem še nekaj nasvetov za prihodnje kritike: le-te naj bodo v mejah kritike in ne zaničevanja. In še: Če človeku ne moreš želeti dobrega, mu tudi slabega ni treba.
Jože lndof
OBČINSKI PRORAČUN
Dne 20. februarja 1992 ob 18. uri je bilo 16. skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine Litija. Kot delegat zbora združenega dela in poslanec volilcev Kovina sem dolžan pojasniti določene zadeve. Ob predlaganem dnevnem redu, ki je bil mnogo preobsežen, je bilo doseženo soglasje o preložitvi 10. in 11. točke dnevnega reda za naslednje zasedanje.
Pod točko 4 pa je bil podan osnutek odloka o proračunu občine Litija za leto 1992. Na predlog in potrditev izvršnega sveta in skupščine se osnutek kljub nekaterim pripombam glede pomembnosti sprejme in posreduje v 14-dnevno razpravo. Menim, da je ta rok razprave z ozi-rom na pomembnost ter gospodarsko situacijo davkoplačevalcev in polnilcev proračuna prekratek, kar pa je skrajno neresno in neodgovorno od predlagatelja.
Tako tudi sam osnutek, v katerem je že v naprej planirano skoraj 106 milijonov primanjkljaja, ni sprejemljiv. Ta primanjkljaj predlagatelj planira, da se pokrije v letu 1993. Moje mnenje je, da takšno ravnanje in obnašanje odgovornih izvira še iz realsocialističnega sistema. Prav tako me motijo nekatere postavke v proračunu, ki so po mojem mnenju prenapihnjene. Vsi se dobro zavedamo zelo težkih časov in vemo, da denarja primanjkuje povsod. Znano nam je, v kakšnem stanju je industrija v litijski občini, tako da je lahko tudi plan prihodkov v proračun iluzija - plan želja.
Pri odhodkih proračuna bi se dotaknil postavk, kot so: raziskovalna dejavnost mladine v osnovni šoli in tehnična kultura, za katero ni namenjenih sredstev.
Sredstev, namenjenih zvezi kulturnih organizacij, je v postavki nekaj čez milijon tolarjev. Ta sredstva se delijo na 63 %-ni delež za delo službe (uslužbenca), 37 % pa je namenjeno za razdelitev na vsa društva, ki delujejo v občini. Če to še primerjamo s številom ljudi, čez 1200, ki so vključeni v to dejavnost, dobimo jasno sliko. Na področju telesne kulture pa je slika povsem drugačna inje sredstev za to dejavnost namenjenih v letu 1992 kar 2.234.000,00 SLT, kar predstavlja 115 % povečanje glede na preteklo leto. Tu je vključenih 32 različnih klubov oziroma 472 tekmovalcev. Omenil bi tudi, kako skromna sredstva so namenjena krajevnim skupnostim. Lahko bi še našteval postavke, v katerih se skrivajo številke, ki bi se dale prav gotovo zmanjšati in denar prerazdeliti na področja strateškega pomena.
Moje mnenje je, da je osnutek potreben še temeljite poprave, da se upoštevajo pripombe in da se prisluhne glasu realnosti.
Jože Celeslina
mogoče niste vedele
Te dni je v Šmartnem pri Litiji začela s poslovanjem zeliščna lekarna »SITULA«. Doma in v svetuje vse več privržencev uporabe zdravilnih zelišč, namesto organizmu tujih snovi, za lajšanje mnogih težav. Na tržišču je množica izdelkov pripravljenih iz izvlečkov zelišč, za katere ni potreben recept in s katerimi lahko zdravimo prenekatero nevšečnost. Niso pa vsi izdelki, ki jih prodajalci propagirajo, tudi primerni za zdravljenje. Zavedati se moramo, da je zdravje predragoceno, da bi si lahko dovolili z njim eksperimentirati. Za uspešno zdravljenje z naravnimi zdravilnimi učinkovinami je nujno potrebno upoštevati nasvet strokovnjaka. V zeliščni lekarni »Situla« vam bomo ponudili kakovosten izdelek priznanega proizvajalca zdravil ter podroben nasvet za uporabo le-tega. Na ta način vas želimo obvarovati pred škodljivimi posledicami napačne izbire ali uporabe preparata.
Pridite in poskušali vam bomo pomagati!
KLIMAT
PROIZVODNI GRAM
PRO-
- klimatske naprave
- elementi za sisteme z variabilnim volumenskim pretokom ..
- enote za izkoriščanje odpadne toplote
- lamelni toplotni menjalniki
- radialni ventilatorji
- sončni kolektorji
- hladilni stolpi
- evaporativni zračni hladilci
Telefon: (061) 345-277, (061) 345-288, fax: (061) 349-701
LJUBLJANA - SLOVENIJA
OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
V sredo, 11. marca, je bila na gradu Bogenšperk slovesnost, kjer so po sklepu Republiškega štaba za civilno zaščito podelili priznanja, ki so jih prejeli: Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole, Kmetijska zadruga Litija in posamezniki: Ciril Berčon, Ivan Sabari in Milan Klančnik.
Vsem prejemnikom omenjenih priznanj iskrene čestitke.
STRAN 5
IZ POSLANSKIH KLOPI
SMRTNI UDAREC ZA TEHNIČNO KULTURO
... In za konec še to, da se z naglico bliža 15. maj 1992, ko bomo v Litiji, točneje na OŠ Šmartno, gostiji mlade tehnike in raziskovalce od Litije do Sevnice. To bo 150 otrok in več kot 20 mentorjev in vsak bo prišel s svojim izdelkom ali raziskovalno nalogo. Ogromno dela je vloženega v to in vabim vse, da pridete med nas, imeli boste kaj videti.
Nekako s temi besedami sem končal svoj prispevek oziroma protest k osnutku občinskega proračuna za leto 1992. Bil sem eden redkih razpravljal-cev in morda so prav zato moje besede našle marsikatero uho poslanca in člana IS občine.
Zanima me prav vsako področje našega življenja, od ekologije do gospodarstva. Res pa je, da s posebnim poudarkom in zanimanjem spremljam družbene dejavnosti, posebno izobraževanje ter telesno in tehnično kulturo. In prav slednja, o kateri sem zadnja leta največ sanjaril in utopično razmišljal, je v tem proračunu dobila smrtni udarec. Namreč v kolonah, kjer so desetletja v proračunih nekdanjih SIS stale številke (sicer majhne, bile pa so), so se v letošnjem pokazale same ničle.
ZNANOST-0 RAZISKOVANJE -0 Tehnična kultura v OŠ - 0 Tehnična kultura (klubi) - 0 Sem za spremembe, če je potrebno tudi radikalne, vendar ne za vsako ceno. Verjemite mi, da ni vse slabo, kar je nekoč bilo in vse dobro, kar je novo.
Ko sem govoril v mikrofon, se mi je morda malo tresel glas. Pa nisem bil jezen in pazil sem na besede, da ne bi koga od sestavljalcev proračuna užalil po nepotrebnem. Vseeno pa sem globoko v sebi čutil neko kepo, nekaj takšnega, kar se ne da prebaviti in česar moji možgani ne dojamejo. ALI RES NI BILO 118.000 SLT (ustrezno indeksiranih) moč vnesti v kolone namesto ničle?
Mislim, da sem si v tem času, ki je
minil od zadnje skupščine pa do danes, že odgovoril na vrsto vprašanj. Napako delamo sami, vsi tisti, ki se s tehnično kulturo ukvarjamo, tako v šolah kot v klubih. Delamo v delavnicah, ki so v kleteh ali na podstrešjih, brez ropota in nepotrebnega opozarjanja nase, odmaknjeni od javnosti, brez hvalisanja po časopisih in na pogostih sestankih, pretihi in preskromni, ko gre za denar. Preprosto sestavljalec, ki je na tem področju novinec, za našo dejavnost enostavno ne ve. Pravzaprav je ta »centralistična« ureditev, ki se nam vsiljuje, povzročila tudi to, da se nimamo s kom pogovarjati.
Pa to so formalnosti, ki jih ne bo težko urediti, če bo želja po sodelovanju na obeh straneh. Pomembno je to, da so me mnogi razpravljalci glasno podprli in da tudi večina drugih poslancev razmišlja podobno kot jaz. Tehnična kultura je delovala, deluje in mora nadaljevati svoje poslanstvo vnaprej. Tehnično neizobražen človek v naslednjem stoletju ne bo mogel obstajati: ne v službi ne doma. In ta človek, ti ljudje, bodo naši otroci in njim smo dolžni v največji možni meri nuditi vse tisto, kar nam znanost ponuja, kar nam je ta trenutek dosegljivo.
Drage bralke, dragi bralci! Čas, ki ga živimo, je krut, vendar moramo naprej in optimizem je čudežno zdravilo. Tudi sam sem tak, zato pričakujem Vašo pomoč pri organizaciji 10. srečanja mladih tehnikov zasavske regije. Ponudite se kot sponzorji, svetovalci, sodniki ali kot organizatorji spemljajo-čih dejavnosti. Če znamo preživeti popoldneve ob pesmi in plesu, ob maskah, preživimo ga še enkrat ob računalnikih, letalih, zmajih, raketah, ra-ketoplanih, ob čolnih, jadrnicah in električnih avtomobilčkih. Sprehodimo se med mladimi tekmovalci, med razstavnimi panoji in spoznali boste, da so naši mladi tehniki še kako domiselni, inovativni in ustvarjalni. In ravno takšne otroke si želimo, mar ne?
Neodvisni poslanec Janez Kobal
OTROCI IZ VRTCA SPOROČAJO
V času, ko se nismo slišali, se je spet nabralo nekaj novic, s katerimi bi vas radi seznanili, da bi ponovno začutili, kako pestro in prijetno je življenje v vrtcu.
Zunaj je bil še sneg in mraz, ko smo se skupaj s starši odločili za PLAVALNI TEČAJ, ki je potekal od 20. do 24. 1. 1992 v hali TIVOLI v Ljubljani. Poln avtobus otrok je teden dni vozil iz Litije v Ljubljano in nazaj, čeprav nam je vreme včasih kar precej nagajalo. Toda kljub vsemu je bilo navdušenje otrok nepopisno, pa tudi rezultatov ni manjkalo. Plavalni učitelji so na koncu vsem podelili »zaslužene medalje«, najspretnejšim in pogumnejšim pa podelili NALEPKO DOBREGA PLAVALCA. Ob slovesu nismo rekli »Adijo«, ampak »NA SVIDENJE«!, kar je pomenilo: »KMALU SE SPET VIDIMO« V sebi pa smo si zaželeli, da bi njihov bazen za nekaj časa odpeljali v Litijo, ter ga pridno koristili... LE KDO SI TEGA NE BI ŽELEL?
Želimo si mnogih stvari. Žal pa je tako, da so želje včasih reuresničljive, spet drugič pa ne. Toda VELIKA ŽELJA PO NEČEM IN VOLJA, DA JO POMAGAŠ URESNIČITI, sta pogoj, da SANJE POSTANEJO RESNIČNOST. Kljub vsem težavam smo ob podpori in pomoči staršev, ki so nam vedno pripravljeni prisluhniti, uspeli organizirati ogled gledališke igrice »PLEŠOČI OSLIČEK« v KDŠB v Ljubljani. Stopiti v pravo gledališče, je za litijske male otroke nekaj posebnega in prav zato je bilo navdušenje 340 otrok iz litijskih vrtcev in zunanjih malih šol toliko večje. Imenitni igralci so znali motivirati svoje male gledalce, ki so jim navdušeno skandirali in jim s tem pomagali ustvariti pristen odnos med IGRALCEM IN GLEDALCEM. In nenazadnje, otroci se učijo KULTURNO živeti tudi na tak na-
KOZMETIČNI SALON
»TALIJA«
Cenjene stranke obveščam, da nudi naslednje usluge:
- nega obraza in dekolteja
- čiščenje aknaste kože
- iontoforeza - globinsko čiščenje
- odstranjevanje dlak po obrazu
- barvanje trepalnic - obrvi
- make-up za različne priložnosti
- depilacija nog
- odstranjevanje celulita MYOLIFT
- pedikura
Salon je odprt: ponedeljek, sreda, petek od 13.30 do 19.30, torek, četrtek od 8.30 do 12.30
Stranke se lahko naročijo osebno ali po telefonu 881-731
galerija mire pregljeve
V petek, 27. marca, bomo v Litiji odprli Galerijo Mire Pregljeve, akademske slikarke. Ob 18. uri bo v litijski župnijski cerkvi koncert SLOVENSKIH MADR1GALI-STOV; NATO PA BO SLOVESNOST V FARBARJE-VEM GRADU, kjer je Galerija in razstava likovnih del omenjene umetnice.
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
DROGERIJA
MEDEJA
Cankarjeva 1
(prizidek Restavracije Pošta)
vam nudi bogato izbiro zlatega in srebrnega nakita Zlatarne Celje.
Ekskluzivna prodaja v Litiji!
Možnost obročnega plačila.
Ravno tako vam Drogerija Medeja nudi pestro izbiro domačih in uvoženih kozmetičnih ter modnih izdelkov.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
cin...
Vsaka »hišica« se začne graditi pri temeljih. Tudi v OTROŠKI OSEBNOSTI gradimo temelje nadaljnjih znanj in spoznanj. TEGA NE BI SMELI POZABITI ... NIKOLI!
Zelo težko je pozabiti tudi prijetne in glasne trenutke, kakršne smo v litijskih vrtcih organizirali v času praznovanja PUSTA. Skozi ta praznik smo spoznali različne NARODNE OBIČAJE IN IZROČILA. Od narodne glasbe, plesov, govorne kulture, kurento-vanja, pustovanja, pustnih dobrot in podobno. Kar nekaj časa smo se zadržali ob teh vsebinah, da so jih otroci dobro spoznali in razumeli, šele potem pa prešli na organizacijo PUSTNEGA PLESA, ki smo ga na PUSTNI TOREK POPOLDNE pripravili v vseh vrtcih. Nanj smo povabili tudi starše. Toda v vrtcu »NAJDI-HOJCA« so morali najprej v PRODAJALNO »ŠEMA«. kjer so si lahko kupili PUSTNE DODATKE (klobuke, očala, nosove .. .) in se primerno maskirali. Nato pa kot ENAK Z ENAKIMI -mislim na maškare, zaplesali VELIKI PUSTNI PLES. Starši, ki so nekaj izkušenj že imeli
iz preteklega leta, so prišli v vrtec že oblečeni v masko in tako še bolj osrečili svoje MALE MAŠKARE. Kar precej časa smo bili skupaj. Uživali smo ob zabavnotekmo-valnih igrah, imenitni glasbi g. MILANA in g. DANIJA, ob pustnih dobrotah v OKREPČEVALNICI »PUST«, katere so pripravili otroci s svojimi tovarišicami, pridne kuharice iz našega vrtca in pridni starši.
V času ohlajanja pa so si gostje v vrtcu »NAJDIHOJ-CA« lahko ogledali RAZSTAVO PUSTNIH MASK, izdelanih v tem vrtcu. Pa še nečesa ne smem pozabiti. Tega dne v vrtec niso prišle prave tovari-šice, pač pa one druge, npr. v vrtcu »NAJDIHOJCA«, ČRNKE IZ DALJNE AFRIKE.
In še nekaj: OTROCI SE JIH NISO PRESTRAŠILI. LE KDO VE, ZAKAJ NE?
In kdo ve, kaj vse si bomo v vrtcu še izmislili? Naj to za vas, dragi bralci, ostane zaenkrat še skrivnost, kajti vse, kar je SKRITO, JE KASNEJE ŠE LEPŠE . ..
Pa lepo se imejte v TOPLI POMLADI!
V imenu otrok -novice sporoča Olga Sinreih
ZIMSKA ŠOLA NA VOGARJU
V nedeljo, I. marca, smo se z avtobusom odpeljali proti Gorenjski. Jutro je bilo megle-' no in rosne kapljice so se svetile kot biseri. Spotoma smo se ustavili na Bledu in občudovali jezero. Po vodni gladini so plavali snežno beli labodi in račke. Med vožnjo proti Stari Fužini, kjer smo izstopili, smo opazovali čisto Savo Bohinjko.
V Fužini smo si oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati proti Vogarju. Med potjo smo opazovali cvetoče trobentice in tako malo pozabili na težke nahrbtnike, ki so nas kar dobro izčrpali. Po prihodu v kočo smo najprej pojedli, nato pa so nas razdelili po sobah.
Na smučišču so nas učitelji razporedili po skupinah glede na naše smučarske sposobnosti. Kar šest dni smo smučali in uživali na snegu. Na pustni torek smo popoldne delali iz snega kipe in igluje, zvečer pa smo se našemili, priredili ples v maskah in se imenitno zabavali. Najboljše maske so prejele nagrade.
Teden je hitro minil in pospravili smo svojo prtljago v nahrbtnike ter se z njimi podali v dolino. Pred šmarsko šolo so nas že čakali starši. Zapeli smo jim vogarsko himno, nato pa zadovoljni, da se je vse srečno izteklo, odšli domov.
Alenka. Andreja in Veronika
LITIJSKI MALI ŠOLARJI NA POHORJU
»Hop, hop, hop...,« je v nedeljo, I. 3. 1992, odmevalo na strmini COJZARICE na Pohorju. Vmes se je razlegal smeh, tu in tam vrisk. Kaj se je dogajalo? Med vratci proge za veleslalom so »švigali« litijski otroci kot pravi tekmovalci -joj, ne! Gledalci na progi! Le kaj se dogaja? Seveda, mali tekmovalec je padel, oče mu pomaga, da bo čimprej spet nadaljeval proti cilju . .. Številka 45 vozi kar naravnost, pelje kar med palicami vratic in zapeljal je mimo cilja, namesto skozi cilj. Le kakšna tekma je to?!
»Nečesa pa si prav potihem želim, da prvo priznanje po tekmi dobim« poje smučarska himna litijskih vrtcev - vsem seje želja uresničila, vsi so dobili medaljo za 1. mesto.
Po enotedenskem zimova-
nju v Zidanškovem domu na Pohorju, polnem veselih doživetij, smo vzgojiteljice, učitelji smučanja, teta Majda in stric Beno strnili svoje vtise. Težko je reči, kaj je bilo v tem tednu lepše: smučarski tečaj, pogovor z lovcem, poslušanje pravljičarke Pike, sankanje na lopatah, sprehod, otroški diseo. Brez oklevanja lahko zatrdimo: BILO JE LEPO.
Pogosto so otrokom in vzgojiteljicam veselo razpoloženje skalile misli na prijatelje, ki so ostali doma. Pogrešali smo jih. Tudi oni so želeli z nami, toda očka in mamica sta na njihove prošnje odgovarjala: NI DENARJA. Male glave so to težko razumele in so kar naprej postavljale isto vprašanje, ki pa je pravzaprav namenjeno nekomu drugemu - ZAKAJ?
M. N.
SKOZI POSTNI ČAS V VSTAJENJE
0 AVTORJU LITIJSKEGA
GRBA
MESTO
LITI
A
Predstavljamo vam Marka BOLTINA, ki je na natečaju /a grb mesta Litije zasedel prvo mesto.
Marko Boltin, absolvent FAGG - Šole za arhitekturo, ni neznano ime v našem časopisu. Pozorni bralci se bodo gotovo spomnili njegovih strokovnih prispevkov, o Plečnikovem spomeniku v Litiji, nedol-go tega pa poglobljenega sestavka Razmišljanje o »pravilnem« vrednotenju prostora. Že dlje časa se ukvarja s prostorsko ureditvijo Litije, s kolegom sta lani naredila predlog nadaljnje urbanizacije Litije.
V Litiji je med mladimi diplomanti visokih šol kar nekaj ekonomistov, pravnikov in inženirjev različnih strok, mladih arhitektov pa ni. Zato zna biti ime mladega, nadarjenega fanta, republiškega štipendista iz sklada za nadarjene dijake in študente, obetavno za bodoči razvoj Litije, če nam je kaj do njenega lepšega izgleda.
Staro mestno jedro, v katerega smo v preteklosti nekajkrat vse prenaglo in nepremišljeno posegli, ne prenese improvizacij, zato naj bi bile vse nadaljnje odločitve strokovne in temeljito pretehtane. Tema Markove diplomske naloge, ki bo predvidoma končana do poletja: Ureditev prostora med nadvozom in železniško postajo v Litiji, priča o njegovi pripravljenosti, da za mesto, v katerem je odraščal in v katerem živi, tudi nekaj prispeva.
In zdaj h grbu mesta Litija. O njem je razmišljal dolgo časa, ga nosil v sebi, v mislih spreminjal in dopolnjeval njegovo podobo, končno odločitev, da sodeluje na natečaju, pa je sprejel le kakšnih deset dni pred rokom za oddajo osnutka. Da se dela ni lotil amatersko, priča obsežna dokumentacija, neštete študije posameznih faz, pa tudi različne variante, med katerimi je iskal tisto - dokončno.
Grb mesta Litije je zasnoval celostno. Uporabljen bo na bodočih registrskih tablicah litijskih avtomobilov (kar bo prav gotovo njegova najširša uporabnost), uradni dokumenti lahko v glavi nosijo grb mesta, prav tako pisemske ovojnice, grb bo krasil bodoče plakete, pohvale, priznanja in diplome s kateregakoli področja, lahko bi ga izdelali kot značko, nalepko, morebitno aplikacijo na športnem dresu. Barve grba: bela, modra in zelena, vsaka s simbolnim pomenom, pa bi lahko bile klubske barve litijskih športnih klubov.
Takole je utemeljil svoj osnutek grba:
»Mesto se ne more označevati samo z lokalnimi
Avtor grba mesta Litije, Marko Boltin
značilnostmi, saj njegov nastanek ni lokalnega značaja. Grb nekega mesta mora zato vsebovati tudi širše poteze, na način, ki ne prekrije osnovnih značilnosti.
Stara ljudstva so nastanek mesta pripisovala bogovom. Po rimskem verovanju bi se tudi mesto Litija lahko zahvalilo bogovom, konkretno bogu Sa-vusu, bogu reke Save.
Če odmislimo njihovega boga in se lotimo logične razlage nastanka našega mesta, spet ne moremo mimo reke Save. Zaradi nje so se selile različne funkcije, ki jih je opravljal tedanji človek v to kotlini-co. Brodarski promet je dal Litiji vlogo, kot nobena panoga kasneje. Zahvaljujoč brodarstvu je Litija postala trg. Tako je vse več kapitala in ljudi dotekalo vanj.
Širše okolje je torej napajalo mesto, zato se mi zdi prav, da tudi v mestnem grbu opozorim na to. Iz širših okvirov simbolike se bližam oznaki samega mesta, oziroma iz mestne značilnosti se širim navzven do samega oboda grba. Zato je zunanji obris grba veren obris grba plemiča Valvasorja, pisca Vojvodine Kranjske. Znotraj prve meje je druga, ki predstavlja razmerno po-manjšavo vaške situle, znane bronaste obredne posode iz halštatskega obdobja. Počasi se bližamo bistvu, reki in njenemu najostrej-šemu ovinku v Sloveniji, ki ga izdolbe v neposredni bližini Litije. Končno je tu še brodar, s katerim sem zgodbo začel. Lahko bi začel obratno in prišel do podobnih meja, ki jih doseže vpliv mesta, ki preraste lastne meje.«
Marko je zasebno miren in preudaren, glede na njegove sposobnosti pa mu želimo, da bi bil poklicno prodoren, ploden in uspešen. Ga bomo znali obdržati v Litiji, ustrezno zaposliti in ovrednotiti ali pa bo moral, hočeš nočeš, postati še eden več v vrsti visoko izobraženih litijskih »vozačev«? Kako že pravimo temu? Odliv možganov. Ta pa ni v čast nobeni urejeni družbi ali skupnosti.
Mija Bernik
Prvo obdobje postnega časa se začne s pepelnico. Ta dan naj v ljudeh ustvari postno razpoloženje, ki je drugačno od verskih čustev med letom. V tem času poglabljamo svoje versko znanje in prepričanje. Zato imamo v postnem času mi-sijone, duhovne vikende (tridnevnice), spokorna bogoslužja, tečaje, postne pridige. Po radiu bo vsako soboto ob 18. uri govoril naš nadškof. Že notranjost naših cerkva izraža postno razpoloženje. Na častno mesto postavljamo križ, trnovo krono ali kaj podobnega.
Med postnimi dnevi so najvažnejši: cvetna nedelja, veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in VELIKA NOČ.
Obredi velikega tedna se po vseh naših župnijah začno ob 19. uri.
CVETNA NEDELJA
Čudno slovesen je Jezusov prihod v mesto. Oslića zajaha in se v spremstvu velike množice poda v svoje mesto. Ljudje sekajo palmove veje in pogrinjajo po tleh svoje plašče Jezusu v pozdrav: »Hosana, hosana, blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem.« Vsi so v mestu spoznali: Glej, tvoj kralj prihaja. Menda so bili med množico tudi takšni, ki so na cvetno nedeljo kričali: Križaj ga, križaj ga!
V spomin na ta dogodek imamo Slovenci blagoslov prvega zelenja.
VELIKI ČETRTEK
Zvečer ima Jezus zadnjikrat zbrane okoli sebe svoje učence. Med njimi se je izvršila prva sveta maša in prvo sveto obhajilo. Jezusovo zadnjo večerjo spremlja veličasten prizor ljubezni, ko se Jezus skloni k
Polnočni zvok z visokih lin kupko zaklenkalje! Potihnil glas je violin, strunar odbrenkalje!
Plesišča in gledišča se povsod zapirajo, v odprta pa svetišča se zemeljani zbirajo.
(Simon Gregorčič)
učencem in jim noge, kar so v ju-
svojim umiva
dovskih hišah do tedaj opravljali le sužnji. Iz te prve svete maše nam je ohranjen Jezusov poslovilni govor: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem Vas jaz ljubil. Po tem bodo spoznali, da ste moji učenci . . . Prosim te tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali Vame (Jan, 17).
V vseh cerkvah se ta večer obhaja slovesna daritev, pri kateri zaradi Jezusovega odhoda v ječo in v smrt umolknejo zvonovi do velikonočnega jutra.
VELIKI PETEK
Zasliševanje in poniževanje in mučenje se vrstijo vse dopoldne. Okrog poldneva se razvrsti sprevod z vojaki, ki peljejo Jezusa v smrt. Na gćri Kalvariji Jezus umira tri ure na križu. Z besedami: Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo, je končano Jezusovo življenje na zemlji. Zaradi Jezusove ljubezni do nas smo odrešeni. Jezus sam pravi: Nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje. Jezus umira na križu, darujoč svoje življenje celo grešnikom.
Obredi velikega petka so izredno lepi in pretresljivi. Pridite in sočustvujmo z Jezusom.
VELIKA SOBOTA
Kristus počiva v grobu. Samo sedem pogrebcev je imel. Drugi so se zbali in razbežali. Cerkev pa ta dan v večernih obredih poje hvalnico vstalemu Kristusu ob velikonočni sveči. Ves obred prežema misel
BLAGOSLOV OGNJA
Ogenj je naš prijatelj, je naš simbol ljubezni in življenja. Nemalokrat se zgodi, da uide izpod kontrole in tako prinese nesrečo in žalost. V začetku marca so celo gasilci posvetili posebno pozornost preventivi in tako preprečili marsikateri požar.
Ogenj pa ima velik pomen tudi v cerkvenih običajih. Eden takih ohranjenih običajev je blagoslov ognja na Veliko soboto zjutraj. Ta seje ohranil ves povojni čas in tudi zdaj mladi z veseljem hodijo po blagoslovljen ogenj, ki ga z gobami raznesejo na svoje domove in k sosedom. Navada je, da so taki raznašalci deležni pirhov in krapčkov, ki so ponavadi že pripravljeni za Veliko noč.
Gospodinje ta dan zakurijo ogenj šele z blagoslovljenim ognjem. Zato se prinašalcem tako mudi. Opozoril bi še na previdnost z gobo, da ne pride do požara, zato jo je najbolje kar sežgati v peči.
Martin Hostnik
na vstalega Kristusa. Vabi nas, da se spreobrnemo in zaživimos Kristusom novo življenje.
Ne pozabimo na velikonočni blagoslov jedil. Pir-hi, pisanice in druga velikonočna jedila so od nekdaj dajali poseben pečat velikonočnemu slavju.
VELIKA NOČ
Gospod, velika noč je. Jaz bi bil rad ta dan čisto blizu Tebe. Rad bi govoril s Teboj. Odkar Te poznam, Te želim spremljati 1 na vseh tvojih poteh. Rad berem Tvoj evangelij in si želim, da bi živel po Tvojih naukih. Te dni sem s posebno pozornostjo vztrajal ob Tebi. Šel sem s Teboj v vrt Getsemani, v palačo velikega duhovnika in pred sodni stol Pilata. Zagotavljal sem Ti zvestobo. Ana in Kajfa nisem gledal rad. Strašna mržnja je bruhala iz njiju. Pilat se mi je smilil. Na vse načine se je trudil, da bi Te rešil, a seje bal za svoj stolček. Sebe in svoje brate sem spoznal v njem. Mnogi držijo s teboj, a jih prvi vihar pahne proč od Tebe. Tega so krivi tudi »stolčki«. Ko bi začutili Tvoj pogled na sebi, bi se mi vsi kakor Peter zjokali nad svojim zagotavljanjem: Ne poznam tega človeka.
V nedeljo zjutraj bo pred mašo tudi po vseh naših cerkvah procesija. Veselili
se bomo Tvojega \ stajenja. Iskreno želim, da bi se nas veliko zbralo in pri tem začutili radost odrešenja. Tema bo pokrivala zemljo, a mi bomo v duhu ožarjeni od Kristusovega vstajenja. Vse bo praznično, veselo, tudi naši obrazi, naša obleka, naši koraki. Oglasili se bodo zvonovi, (»tisti zvonovi, ki odmevajo v duši kot mila materina beseda«) - Ivan Cankar. Zavihrala bodo bandera, orgle zado-nele in vsi bomo peli: Jezus naš je vstal od smrt. . .
Glede vstajenja pričuje apostol Peter: »Njega, ki so ga na les razpeli in umorili, je Bog obudil in dal, da so ga videli - ne vsi ljudje, ampak od Boga odbrane priče, mi, ki smo z njim jedli in pili, potem, ko je od mrtvih vstal in nam naročil, naj ljudstvu spriča-mo, da je On tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih« (Apd, 10, 40-43).
Ap. Pavel pa piše: Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera, prazno naše upanje, še smo v grehih . . .
Ob nepopisni sreči in v trdnem prepričanju, da je Kristus vstal, tiho ponavljajmo s Tomažem: Moj Gospod in moj Bog.
Z željo, da bi tudi mi postali priče Jezusovega vstajenja voščimo vesele in blagoslovljene praznike vsem občanom - Vaši duhovniki Anton Masnik, dekan
ŽELIMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBILO VELIKONOČNEGA ŽEGNA, VESELJA IN VSTAJENJSKE RADOSTI.
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Podružnica LITIJA
MATERAM ZA PRAZNIK
Matere, ki ste bile že tolikokrat izigrane, tudi tokrat so o vas na skupščinskem zasedanju dne 5. 3. 1992 odločali skupščinski »gospe in gospodje«. Ko so naši poslanci predlagali daljši porodniški dopust so »ženske« protestno zapustile poslanske klopi.
Mi delujemo v vašem interesu, v spoštovanju do vseh mater, da bi lahko z veseljem in ljubeznijo preživljale in vzgajale svoje otroke. Oh prazniku materinstva vam najprej priznavamo, da opravljale kot matere zelo pomembno poslanstvo in obenem vam želimo vse dobro za vaš praznik. Slovenski krščanski demokrati
Občinski odbor Lilija Martin Hostnik
Izdelovanje velikonočnih butar v Šmartnem pri Litiji
Vsem bralkam in bralcem voščimo vesele velikonočne praznike
Uredniški odbor in Prelest
ZAHVALA
Ob smrti
MARTINE POTOKAR
se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste mi izrekli sožalje, vsem, ki ste položili cvetje na njen grob in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala pevcem za zapete žalostinke ter govorniku g. Karlu Lemutu za tople poslovilne besede.
Žalujoči: Jani s sinom Janijem
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
M§ ANEJUHANT, KOVAČKOVE
iz Štangarskih Poljan
se iskreno zahvaljujemo g. nadškofu dr. Alojziju Šuštarju in duhovnikom za pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. Hvala tudi osebju ZD Litija in UKC Ljubljana za zdravstveno pomoč in vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ljubila si zemljo, ljubila si dom.
zdaj pa brez tebe ZAHVALA prazen je dom!
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame in sestre
ALOJZIJE TORI
Iz Spodnjega Loga 24
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma Tišje za vso nego in skrbi. g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za svete maše. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sinovi Slavko ter Karel in Janez z družinama
in vsi ostali sorodniki
PREDILNICA LITIJA V LITIJI p.o., LITIJA, Kidričeva 1
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
a) Garaže na C. kom. Staneta 18, Litija, v izmeri 17,73 m2
Izklicna cena je 610.814,00 SLI.
b) Garaže na C. Zas. bat. 12, Litija, v izmeri 15,14 m2 Izklicna cena je 145.562,00 SLT
c) Garaže na C. Zas. bat. 12, Litija, v izmeri 15,65 m2 Izklicna cena je 152.803,00 SLT.
Javna dražba bo v torek, 14. aprila 1992, ob 9. uri na sedežu podjetja v Litiji, Kidričeva 1, soba št. 23.
1. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do naroka javne dražbe plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene. Varščino mora ponudnik vplačati na blagajni podjetja ali na žiro račun št. 50150-720-1-33028 pri SDK podružnici Litija in se s potrjenim potrdilom o vplačilu izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščina bo kupcu, ki bo na dražbi uspel, vračunana v kupnino, drugim udeležencem pa vrnjena brez obresti takoj po končani dražbi.
2. Prodaja bo po načelu »videno - kupljeno«.
3. Ogled ponujenih nepremičnin je mogoč po predhodni najavi na sedežu podjetja.
4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 3 dneh po opravljeni javni dražbi, celotno kupnino pa plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe.
5. Kupec dobi nepremičnino v posest šele z dnevom p!.", .la kupnine.
(;. V primeru, da uspeli ponudnik ne bo sklenil kupne pogodbe ali plačal kupnine v določenih rokih po javni dražbi, bo prodaja razveljavljena, varščino pa obdrži prodajalec.
7. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva nepremičnine mora plačati kupec.
Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu št. 881-41 1, int. 70.
PREDILNICA LITIJA V LITIJI p.o.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice
MARIJE ERJAVEC
iz Zglavnice 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše.
Posebna hvala g. župniku za opravljen mašni obred, g. Franciju Repovžu za poslovilne besede, ter polšniškim pevcem za zapete žalostinke.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgotrajnem trpljenju je ugasnilo srce naše drage mame, babice in prababice
ROZALIJE LEBEN
Brezovo pri Gabrovki
Vsem, ki ste se od nje poslovdi v domači hiši ter jo pospremili na njeni zadnji poti ali nam kakorkoli drugače pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Posebna hvala Ivanki Simončič za nego.
Hvaležni smo tudi g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, pevskemu zboru za ubrano petje ob grobu, govornici Heleni Perko za besede v slovo ter pogrebcem.
Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
5. marca mineva leto dni tihe žalosti in bolečine odkar si nas nenadoma zapustil
VALTER RITTER
iz Litije
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Bolečina se da skriti pa tudi solze ni teiko zatajiti le drage mame nam ne more nihče več vrnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
PAVLE ZAVRL
iz Cerovice
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se dr. Koprivi za večletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, g. Albinu Jesensku za poslovilne besede, sosedom, posebno pa družini Bučar.
Žalujoči: sin Tone, hčerke Mari, Anica, Nada in Dragica
z družinami
DARILNI BOUTIOUE
CVETLIČARNA
»TILA«
Šmartno pri Litiji, Grmaška c. 2 Tel.: 061/881-381
vam v svoji poslovalnici nudi:
- rezano cvetje
- lončnice
- semena in sadike
- lončke ter korita za rože
- zemljo, sveče
- izdelava vencev ter ikeban ter drugih aranžmajev
- razna darila
Odprto vsak dan od 8.-19. ure
sobota od 8.-13. ure
nedelja in prazniki od 8.-11.30
Naslov doma: LOGAR BRANE IN IRENA, Brezovo 17, GABROVKA
SE PRIPOROČAMO!
Pomlad ho na tvoj vrt prišla in spraševala, kje si ti; sedla bo na rožna tla in jokala, ker le ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega atka
FRANCIJA PODLOGARJA
iz Litije
se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi stali ob strani in mi izrekli sožalje. Lepa hvala tudi g. Antonu Masniku za pogrebni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce tvoje je vse dalo, kar je imelo, niti bilke zase ni poželo, spomini nale pa živijo.
DRAGEMU BRATU V SPOMIN
FRANC DRAGAR
8. 9.1925-15. 2.1992 Dvor, Šmartno pri Litiji
Mlad fant si odšel od doma. Najprej si služil domovini, potem si si ustvaril dom in družino v daljnem Zrenjaninu; mirno si živel s svojimi, dokler ti ni prenehalo biti srce.
Dragi Franc! Ker se nismo mogli posloviti od tebe, se te bomo v mislih vedno spominjali. Mirno počivaj!
Vsi tvoji: brat Jože in sestre Marica, Metka ter Fani
z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
VIKTORJA SLADICA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam med njegovo dolgo boleznijo pomagali ter ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, rnu darovali toliko prelepega cvetja in sveč. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju ZD Litija za vso pomoč. Hvala g. Masniku za opravljeni obred, g. Golouhu pa za poslovilne besede ter pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: žena in hčere z družinami
Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveno organizacijo Litija objavlja
VPIS
- dojenčkov (starost 1-2 leti)
- predšolskih otrok (starost 2-7 let)
za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1992/93 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica).
Vpis bo meseca APRILA 1992 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova 1, vsak dan, razen sobote od 7.-14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7.-16. ure.
mali OGLASI
Iščem prazno sobo ali garsonjero. Plačilo po dogovoru. Interesenti naj pustijo naslov v uredništvu Glasila občanov Litija.
Kupim starejšo vseljivo hišo. lahko potrebno adaptacije: začeto gradnjo ali zazidljivo parcelo v litijski občini - blizu prometnih povezav. Cenjene ponudbe sprejemam na telefon št. 068/28-304.
Suho seno prodam. Informacije na tel.: 882-024 (zvečer)
Prodam vibrator »Vibra« z dvema iglama. Naslov: Litija, Sitarjevška 46
) ŠPORT IN REKREACIJA ]
PLANINSKI KO TICEK
POGOVOR S PREDSEDNIKOM PLANINSKEGA DRUŠTVA
Pred bližnjim občnim zborom Planinskega društva smo za kratek pogovor zaprosili njegovega predsednika Albina Jesenska.
Kako ocenjujete dejavnost društva v preteklem letu?
Planinsko društvo je eno izmed najbolj množičnih društev, vendar v zadnjih letih na dejavnost društva in številčnost izletov vplivajo ekonomske težave.
Pri delu društva smo največjo pozornost namenjali delovanju našega doma na Jančah. Preko gospodarske komisije skušamo čimbolj pomagati oskrbnici, na kateri je sicer vse breme poslovanja in vzdrževanja. Še posebej smo ponosni na to, da je dom vseskozi rentabilen.
Sicer pa smo se ukvarjali predvsem s tradicionalnimi dejavnostmi. Markacisti so skrbeli za Badjurovo krožno pot, ki jo obiskuje čedalje več pohodnikov, ki tako spoznavajo lepote naše občine.
Uspešno smo izpeljali 11. spominski planinski pohod na Tišje.
Zelo dejaven je bil mladinski odsek, kjer so uspešno izvedli planinsko šolo in planinski tabor v Bohinju. Na Jančah pa smo bili gostitelji 11. srečanja mladih planincev iz Zasavja. Številni predstavniki drugih društev So mi čestitali za odlično organizacijo tega srečanja.
Pri društvu deluje tudi alpinistični odsek, ki ima za sabo že lepe uspehe. V novi večnamenski dvorani so plezalci dobili umetno steno, s čimer so se bistveno izboljšali pogoji za vadbo, še zlasti za izvedbo plezalne šole.
Rad bi tudi poudaril, da vseskozi zelo dobro sodelujemo z vsemi planinskimi društvi iz Zasavja in Posavja. Za usklajevanje planinske dejavnosti skrbi poseben med-društveni odbor.
Potem, ko smo imeli po daljšem času problem poslovnih prostorov še kar dobro rešen v zgradbi Doma TVD Partizan, so z izselitvijo šole iz te zgradbe znova na-
Albin Jesenšek
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Mija Bernik, Stane Črne, Vera Dušak, Lojze Erjavec, Vida Klemenčič, Simona Franki, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična priprava: Multigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jo-vanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografu in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list KS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
stopile težave. Novi lastnik Cen-tromerkur nas sicer ne podi iz zgradbe, vendar ta ni več ogrevana infcato pozimi v njej ne moremo poslovati. Zato intenzivno iščemo novo lokacijo.
Problem so tudi čedalje bolj skromna sredstva, s katerimi skušamo izpeljati zastavljene cilje.
Predsednik društva ste že dolgo, od leta 1971, kakšne spremembe opažate v tem času?
Od leta 1953/54, ko seje začela gradnja PD na Jančah, je bila po-
dana precejšnja zagnanost takratnih planincev, od katerih so nekateri, t. i. veterani delovali že pred vojno.
Struktura članov je bila vseskozi raznolika, od intelektualcev do delavcev in od učencev osnovne šole do upokojencev.
Ni več tako množičnih izletov kot so bili včasih, je pa več individualnega planinskega udejstvova-nja. S tem pa usihata tista družabnost in planinsko razpoloženje, ki
VABILO
Planinsko društvo Litija vabi vse svoje člane, kakor tudi tiste, ki bi to radi postali, na 44. občni zbor planinskega društva, ki bo
Narisala: Darja Smolej
v NEDELJO, 5. APRILA 1992 ob 11. uri v Planinskem domu na Jančah.
Po uradnem delu, ki ne bo dolg, bomo imeli priložnost, da se pogovorimo o planinskih doživetjih v preteklem letu in načrtih za prihodnje, da srečamo stare planinske prijatelje in spoznamo nove.
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno, za dobro voljo pa bomo poskrbeli sami.
Pridružite se nam v svojem planinskem domu!
Planinsko društvo Litija
GRAF£X
ŠTAMPIUKE NAPISI TISKARSKE STORITVEl
Od belega papirja do dobre tiskovine\ je samo en korak, korak skozi tiskarno Grqfex.
VSE IZ ENE ROKE
LJO
MB
GRATOC
TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361
sta bila značilna za začetno obdobje. Pred desetimi leti smo dosegli najvišje število članov, v društvu nas je bilo čez 700, kasneje pa se je ta številka ustalila na 450. Res pa je tudi, da so številni Litijani aktivni v planinskih društvih v podjetjih, kjer so zaposleni.
Na koncu pa bi rad vse prijatelje planin in planinstva povabil, da se 5. aprila udeležijo občnega zbora našega društva v Planinskem domu na Jančah. Prepričan sem, da se bomo tudi tokrat dobili v lepem številu in v prijetnem planinskem razpoloženju.
Predsedniku se zahvaljujem za pogovor, obenem pa mu v imenu bralcev planinskega kotička čestitam za 70. rojstni dan, ki ga je praznoval pred kratkim.
B. V.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Do roka smo prejeli 59 rešitev, od katerih je bilo le 18 pravilnih, kar pomeni, da je bila križanka trd oreh, reševalci pa premalo dosledni.
Poglejmo rešitev: Litija, Erevan, vi, epi, INA, EC, Sa-vona, IV, zaseka, A V, noj, mag, L V, Ineiba, Ksaver
Žreb je nagrade razdelil takole:
1. Gabrijela Gretič, Valvasorjev trg 9, Litija - kemični izdelki v vrednosti 2.500 SLT (Kemični izdelki Berčon, Litija)
2. Joži Mlinaric, Gesta Zasavskega bataljona 12, Litija - meso in mesni izdelki v šmarski mesnici v vrednosti 2.000 SLT (Mesarija in prekajevalnica Litija)
3. Marija Omahen, Jeze 7, Šmartno - blago po izbiri v vrednosti 1.800 SLT v trgovini KZ (Kmetijska zadruga Litija)
4. Irena Vizlar, Cesta komandanta Staneta 14, Litija -kosilo ali večerja za dve osebi v restavraciji na gradu Bogenšperk (Gostinsko podjetje Litija)
5. Zofija Pevec, Litijska 1, Šmartno - cvetje po izbiri v cvetličarni Vijolica v vrednosti 1.000 SLT (Tončka Ula-nec, Litija)
Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo, darovalcem nagrad pa se zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje. Naslednjo nagradno križanko bomo objavili v aprilski številki Glasila občanov.
SMO MED NAJCENEJŠIMI V DRŽAVI SLOVENIJI
Trgovina »MOTOCOM«
v blagovnici CENTROMERKUR Litija
Po posebno ugodnih cenah lahko pri nas kupujete: - gume za vsa vozila »SAVA« I. in II. - gume »PIRELI« in »SEMPERIT« - sedežne prevleke - filtre za olje, zrak in gorivo -izpušne lonce in cevi - avtoelektrične dele - zavorne obloge in disk ploščice - prtljažnike za vse tipe vozil - motorna olja
Nudimo vam spomladanski brezobrestni kredit na 3 obroke za kolesa. Posebna ugodnost: Pri nas kupljene gume lahko montirate 50 % ceneje.
TUDI POCENI NAKUP JE LAHKO KVALITETEN SE PRIPOROČAMO
CEPLJENJE PSOV
Obveščamo vse lastnike psov na območju občine Litija, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1992 po naslednjem razporedu:
6.4.1992: ura:
LITIJA - gostilna Kovač 7.00
ZG. LOG - pri Kovaču 8.30
SP. HOTIČ - pri Drnovšku 9.00
VAČE - gostilna Situla 10.00 ZG. HOTIČ - gostilna Kimovec       11.00
JESENJE-Okoren 12.00
RIBČE-Lovše 13.00
7. 4.1992
LITIJA-Ježa 12 7.15
GOLIŠE-Abtar 9.00
JEVNICA-Šteful 10.00
JEVNICA - zadr. dom 10.30
KRES. POLJANE - Kos 11.30
KRESNICE-trgovina 12.30
PODŠENTJUR - Fakin 14.00
8.4.1992:
LITIJA-Ježa 12 7.15 ZA VRSTNIK- gostilna 8.30 ŠTANGARSKE POLJANE-trgovina 9.30 VEL. ŠTANGA - gostilna 11.00 REKA GOZD-Štrus 12.00 PONOVIČE-grad 13.00
9.4.1992:
CEROVICA-Zavrl 7.00
ZG. JABLANICA - Baje 8.00 VEL. KOSTREVNICA- trgovina 9.00
RAZBORE - avtobus, postaja 10.30
JEŠČE 11.00
PRIMSKOVO - Kopačija 12.00
SOBRAČE - Fajdiga 13.00
VRATA-Rebolj 13.30
10.4.1992:
MORAVČE - trgovina 7.00
GABROVKA - trgovina 8.00
TIHABOJ - Jerič 9 00
BREZOVO - Rismondo 9.30
DOLE-gostilna 10.30
11.4.1992:
LITIJA-Ježa 12 7.30
ŠMARTNO - Gaber 9.30
VAČE - gostilna Situla 11.00
KRESNICE - trgovina 12.00
DOBOVICA - gostilna 12 00
GRADIŠČE-Oblak 13.00 13.4.1992:
JAVORSKI PIL-koča 7 00
VEL. PRESKA - Nograšek 8.30
POLŠNIK -Majcen 9.30
PREVEČ-Košir 10 30
KONJŠICA-gostilna 11.30
RENKE- cestna baza 12.30
14.4.1992:
MAMOLJ-šola 7.30
VINTARJEVEC- Hauptman 9.00
SP. LOG - gostilna Simončič 11.00
SAVA-Berdajs 12.00
TEPE - Poznajelšek 13.00
15. 4.1992:
GOBROVKA-trgovina 8.00
DOLE-gostilna 9.30
POLŠNIK-Majcen 10.30
LITIJA-Ježa 12 12.00
Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, starejše od 4 mesecev. Po končanem rednem cepljenju pa mora skozi vse leto lastnik poskrbeti za cepljenje psa takoj, ko izpolni 4 mesece starosti. Tako zahteva odredba o preventivnih cepljenjih (Ur. 1. RS, št. 4/92). Vsi lastniki psov, ki ne bodo privedli psa na cepljenje, bodo prijavljeni sodniku za prekrške, necepljeni psi pa bodo odstranjeni - pobiti.
VET. ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE
p.o. Grosuplje DE LITIJA