Ciganska.
Oj, cigan, cigan ti v hosti,                     ti, ki, veš, da ho na veji
ti, ki vse veš: kdaj pomlad                    list zelen porumeni
pride s svati, pride z gosti                     in postane zrak-hladneji,
v naše gozde svatovat;                           nas jesen razžalosti.
in ki veš, Itdaj kukavica                         Oj, zapoj natn o jesenl
naše kraje zapusti,             .                   dolgo pesem iz srca,
kadar nam zori pšenica                         da jo čuje hrib megleni,
,.    . .         in poletje se rodi;                                  da uti/me sred gora!
»Kaj naj zapojem vam, kaj naj izpojein ?
Vse, kar rumenih je listov na tleh,
toliko žaloslnih misli je v mojom
srcu čuteiem, solza pa v očeh /"                        Jan Reginov
(Jlica v Plovdivu