Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure p edpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo horoških Slovencev
IjVelja
za; Avstro-Ogrsko . . K 6‘—
» Nemčijo.............» 7'50
» ostalo inozemstvo . » 9-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h.
Za oglasila gg plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se olačuje po 15 h, za parte, zahvale in Izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm*. — Za male o gl a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
PoštnohranilniČni račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 21. junija 1918.
V
St. 25.
Prazno bogoslovje.
V nedeljo 23. t. m. bo naš knezoškof v samostanski cerkvi na Tanzenbergu pri Gospè Sveti posvetil 18 bogoslovcev v duhovnike. Kakor je „Mir“ že poročal, sta med njimi samo 2 Slovenca (Kuhar Lojze iz Kotelj, Orel Jurček iz Železne Kaple). Vsako leto je verno koroško ljudstvo po vseh slovenskih dekanijah z veseljem bralo vest o posvečevanju novomašnikov; saj je vsaka župnija kolikor mogoče skrbela za to, da bo pri številu novomašnikov častno zastopana. Reči moramo, da smo koroški Slovenci v tem oziru daleč prekosili nemško ljudstvo na Koroškem.
Nemško ljudstvo na Koroškem, ki tvori več kot 8/4 vsega prebivalstva, je dalo krški škofiji od leta 1914 do 1. 1918 22 duhovnikov. (L. 1914: 2; 1. 1916: 4; 1. 1916: 1; 1. 1917: 3; 1. 1918: 12.) Slovensko ljudstvo, ki tvori komaj tretjino (uradno samo 82.000), je dalo 19 slovenskih koroških duhovnikov krški škofiji (1. 1914: 3; 1. 1915:
1.	1916: 4+4; 1. 1917: 4; 1. 1918: 2). Število nemških duhovnikov je v primeri z nemškim ljudstvom izraženo s 0’07 °/0, število slovenskih pa s 0‘19 °]0 — torej skoro trikrat več smo v zadnjih petih letih poslali slovenskih koroških duhovnikov na apostolsko delo. Računajmo dalje: Na nemškem Koroškem je med 383 nemškimi duhovniki samo 161 koroških (42'2 %), med slovenskim ljudstvom pa od 186 slov. duhovnikov 104 Korošcev (66-2 °/0). Če po teh številkah primerjamo skrb obeh koroških narodov za duhovski naraščaj, moramo reči, da je slovensko ljudstvo skoro trikrat tako marljivo (0-63 °/0; 1’27 °/0). Saj so res vse slovenske dekanije dobro zastopane.
Iz dekanije Pliberk jih je 21, iz Dobrlevasi, Borovelj in Rožeka po le, iz Velikovca 9, iz Šmohorja 7, iz Beljaka 6, iz Trbiža 6, iz Celovca (okolica) 4, iz Spodnjega Dravberga 2, iz Tinj 1. (Skupaj 103.)
Letos pa smo z revnim koroškim ljudstvom vred z žalostjo brali vest samo o dveh slovenskih novomašnikih. Naša žalost je upravičena, ker se je zaključilo bogoslovje s tako malim, skoro izginjajočim številom slovenskih novomašnikov v tako viharnih časih svetovne vojske. Skrbi nas
Podlistek.
Kako je Kotik zboljševal svet.
AngleSko spisal Rudyard Kipling.	[5
Ko so prišli bolj na sever, so se morske krave nekaj ur posvetovale, in Kotik si je same nestrpnosti že skoro pregrizel brke. Končno so sledile nekemu gorkemu toku in sedaj vsaj je izglodalo, kot hi imelo njihovo obnašanje nekaj pametnega na sebi. Neke noči je bilo — Kotik bi kmalu ne verjel lastnim očem — pa so te debele krave začele hitreje pregibati noge in z vedno večjo hrzino so švigale skozi vodo. Kotiku bi nikdar ne bilo prišlo na um, da ta navidezno bedasta bitja kaj razumejo o plavalni umetnosti in začel jih je skoro spoštovati. Tok jih je prignal na skalo, molečo iz morja, in tukaj je vsa čreda obstala. Nekaj minut so se zopet z mnogoterimi priklanjanji posvetovale, nato pa so hipoma švignile v moije in izginile v valovih, ki so se peneče zgrnili.
Kotik je bil samega začudenja kar onemel, ko je nakrat namesto premikajočih se živali videl le gladko morsko površino pred seboj. Hitro je globoko zasopel ter se kar čez glavo vrgel v vodo ... globoko, zelo globoko. Tu je opazil, kako so krave zginile v temni luknji, ki je bila globoka doli v vodi — sledil je, plaval in plaval, ne da bi videl pred seboj kaj drugega kot črno noč. Kotik je mislil, da je ta predor brez konca, in skoro hi se bil zadušil, ko je zagledal na nasprotni strani svetlobne žarke.
tembolj, ker v tej dobi trpljenja stojimo pred dejstvom, da bo bogoslovje ostalo za več let prazno; saj je vojska pobrala nam vse slovenske abiturijente, katerim se nikakor ne čudimo, če so morda pri življenju v tako pokvarjeni okolici izgubili poklic za bogoslovje. Torej več let brez slovenskih novomašnikov, več let prazno bogoslovje. To pomeni za nas, ker smo v tej borbi za obstanek navezani pri peščici narodno zavednih učiteljev in uradnikov na slovensko duhovščino, težko izgubo.
Da se bodo naši nasprotniki na tihem veselili, ker zapustita bogoslovje samo^ 2 Slovenca (pa 19 Nemcev), verjamemo. Saj žfvi v njih od roda do roda mržnja do slovenske duhovščine. Dogodki iz prve ofenzive, katero so naši koroški nasprotniki začeli v prvih mesecih svetovne vojne proti slovenski koroški inteligenci, so znani. Narod jih pozabil ne bo. Ofenzive se ponavljajo. V zadnjem času so začeli z novo ofenzivo proti slovenskim duhovnikom, ki so jim napoti v njihovem prodiranju do Adrije. Z nemško vztrajnostjo letajo od trga do trga po nemških „Volkstagih“. Izdajajo se povsod za najboljše prijatelje ljudstva, katerim leži najbolj na srcu prava vera, katera je ogrožena — po slovenskih duhovnikih. V Celovcu je stopil posl. J. Dobernig pred „Volks-tagovce" na Binkoštni pondeljek s sledečo izjavo:
„V nas je tudi prepričanje, da se slovenska duhovščina v izvrševanju svoje učne službe ne omejuje, ona je, ki pridiguje nestrpnost — ni mi treba mnogo govoriti o nabiranju podpisov — in ki bo največ kriva, če nastane narodni razdor med Nemci in Slovenci. Dajte nam drugih duhovnikov za jezikovno mešane kraje Koroške, duhovnike, ki res koroško mislijo in vsak prepir bo končan.“
Torej krivi so slovenski duhovniki! Oni pač sejejo namesto čistega semena miru, pravice, vere (to menda sejejo Nemci) ničvredno ljuliko. Do-bernigove besede so na velikovškem taboru drugo izdajo doživele; saj poročajo „Freie Stimmen“, da so volikovški zborovalci „zmerno in brez pre-tiravanj“, in vendar „ostro in resno obsojali vse podlo hujskanje ljudstva, ki ga ravno v velikov-
„Stotisoč črnih polžev !“ je zaklical, ko je končno pihajoč in sopeč prišel na površje. „To je bilo presneto nevarno, vendar izplačalo se je.“
Morske krave so se že posamič razšle po obrežju in so leno mulile rastline, ki so rastle po otoku. Kotiku so se oči veselja svetile: to je bilo gotovo najlepše obrežje, kar jih je kdaj videl. Milje daleč so segale nizke pečine, in bolj proti celini so prešle v krasna peščevja — in krasna igrišča so bila tu in morje je gnalo peneče valove, da je bilo možno, veselo zaplesati na njih — skratka: Kotik je spoznal na prvi pogled, da je bil kraj kot nalašč pripruve.n za domovišče tulnjev. Zdelo se je Kotiku, kof bi se bil za pet let pomladil; splezal je na Seri, plesal je po pesku, se valjal v visoki travi ter nato zopet skočil v morje, da vidi, kako je z ribjim lovom. Pa lov je bil prav uspešen in Kotik j® začel šteti male otoke, ki so v bližini moleli iz sive megle. Daleč v morje v smeri proti severu so štrlele iz vode ostre ko-raljne pečine, ki ne bi bile nikdar dopustile kaki ladji, da se približa, in na nasprotni strani je bil zaliv krit od visokih, neprehodnih pečin, tako da je bil dostop mogoč samo skozi predor globoko pod morskim površjem. .
„Da bi te ta in oni! je zaklical Kotik. „To je stotisočkrat boljše kot vsi Novi stani na vsem svetu. Morske krave so vendar precej modrejše kot izgledajo. V zraku in v vodi že čutim, da ni tukaj Ijndij — in ako bi tudi prišli, njih ladje bi se ob pečinah razbilo, in nihče izmed njih ne more splezati čez te ceri- Stotisoč črnih polžev! Ce je sploh kje na svetu varen kraj, potem je sigurno ta.“
škem kraju izvršujejo tisti, katerih življenjska naloga bi imela biti učiti mir in potrpežljivost. Župnišča postajajo jugoslovanske agentnj^jhstr*.* hovništvo se izvršuje samo še v postranski službi, z nemškim katoličanom se ravna, kakor bi ga ne bilo in se iz cerkve takorekoč izključuje." Čudno, da niso vzeli v resolucijo tudi poziv lista „Bauern-Zeitung" z dne 21. 3. 1918: „Ubijemo te hujskajoče farje, porušimo župnišča in četudi bi se na nas streljalo." Morala je pač biti „zmerna“ resolucija, kar so posebej pripomnili.
Da našo idealno duhovščino v teh veri,"'tfu* hovnikom in Slovencem vseskozi sovražnih krogih tako sodijo, se ne čudimo. Čudimo se pa, da so se za ofenzivo proti slovenski duhovščini dali pridobiti tudi nemški duhovniki, ki do zadnje pičice odobravajo govore in resolucije „Volks-tagov", z navdušenjem se jim pridružujejo, saj je duhovnik Marklet iz Št. Petra v lesu, predsednik nemške duhovske zveze (Deutscher Priester-bund) na binkoštnem zborovanju v Celovcu ob splošnem in živahnem pritrjevanju izjavil: „Bratje, mi smo z Vami, čutimo, mislimo, bojujemo se z Vami, da ostane Koroška, kar je skozi stoletja bila, mirno bivališče dveh med seboj tesno spojenih narodov." In kakor poroča ,,Grazer Tagblatt" (26. maja 1918, št. 192) sta oba koroška duhovnika pri znani deputaciji cesarju podala izjavo, da nemški koroški duhovniki, posebno nemška du-hovska zveza (Deutscher Priesterbund) z več kakor 200 člani stoji popolnoma na strani nemških voditeljev ljudstva." Besedam sledijo dejanja, Na vseh nemških „Volkstagih“ govorijo tudi nemški duhovniki, glasujejo za resolucije, ki niso pridige miru, zadovoljnosti in pravice. S tem si pa sami sebi v obraz bijejo. Oni smejo čutiti s svojim ljudstvom in njegovimi voditelji (več ali manj brezverci), oni se smejo v krivičnem boju proti Slovencem bojevati za interese nemškega ljudstva, posebno za nerazdeljeno Koroško, v kateri naj bi prav kmalu zavladal veri odtujeni, vero zaničujoči Nemec.
Čudna skrb za mir, za pravico, za vero! — Od slovenske duhovščine pa zahtevajo, da bi v svoji dolžnosti, sejati mir, zadovoljnost, molčala k vsem krivicam, ki se gode slo-
In začel je razposajeno poskakovati in plesati v vodi ognjeni ples. Ko se je ravno debeli kravi zadel ob glavo, domislil se je svoje prijateljice, ki jo je zapustil daleč, daleč tam za seboj, in v trenotku je že začutil po vsem telesu mrgolenje in nehote je nameril svoj nos v smer proti Novemu stanu. Komaj si je vzel časa, da si vtisne kraj v spomin, že je skočil v vodo in skozi črni predor plaval v južni smeri proti Novemu stanu.
V celem življenju še ni plaval tako hitro in vendar je trajalo deset dni, predno je prišel do Novega stana. Visoko na pečini je zapazil znano postavo — bila je tulnjska samica, ki je skozi celo leto čakala nanj ter se hrepeneče ozirala po morju. In tudi ona je spoznala na prvi hip, da je našel otok. Holužiki in drugi tulnji pa so se zopet posmehovali: „Aha, poglejte ga, Kotika, kako zboljšuje svet! Topot je pa zares svoj otok s seboj prinesel." Celo njegov oče ga je oštel, da dela sramoto celi rodbini in jo izpostavlja zasramovanju. Neki dober prijatelj pa mu je dejal: „Ti lahko govoriš — ampak med tem ko si bil ti za zabavo na potovanjih, smo se mi borili tu za do-movišča ... in tega še nikdar nisi poskusil, čeravno se tako postavljaš."
„Hvala lepa za vaša domovišča," je odgovoril Kotik. „Kaj pa delate tudi, kot da vzgajate vaše otroke, da jih potem ljudje s kiji pobijejo? Kaj pa ima vaše borenje za namen, če se vaši otroci rodé zato, da jih ...“
„Stoj!“ se je zarežal tulenj in zaničljivo skremžil obraz. „Seveda, če je tako in se bojiš poštenega boja, potem nimam ničesar več pristaviti!"
venskemu koroškemu ljudstvu, naj bi mirno gledala kako potom nemških listov, nemških uradnikov, nemških društev umira narodnost in z narodnostjo vera ter se zapostavljajo gospodarski interesi našega naroda. Kar je pri njih samo ob sebi umevno, je pri slovenski duhovščini napačno, kar je pri njih pravično, je menda pri slovenski duhovščini krivično, kar pri njih služi veri — menda pri slovenski duhovščini veri nasprotuje (v nemških krogih se že z začudenjem vprašujejo, kako smejo nekateri slovenski duhovniki še z mirno vestjo maševati!). Da bi se s tem ne vrezali v lastno kožo! Božji mlini meljejo počasi — a gotovo.
Ofenziva proti Italiji.
Napovedana je bila že v cesarjevem brzojavu na nemškega cesarja v odgovor Klemensóju, ki je objavil potvorjeno mirovno pismo našega cesarja. Tudi Italijani so jo pričakovali, samo da so menili, glavni sunek bo prišel iz Tirol.
V soboto, 15. junija, se je ofenziva začela in so naše armade vdrle v sovražne črte tako na visoki planoti Sedmero občin kakor tudi preko narasle Piave. Že opoldne je bilo v naših rokah nad 10.000 ujetih Italijanov, Angležev in Francozov. Armadna skupina fm. Boroeviča je zavzela Capo Sile, kjer so se predvsem odlikovali z izredno hrabrostjo češki in poljsko-rusinski bataljoni. Armada go. Wurma je prodirala.čez Piavo ob črti Trevizo-Oderzo in na jugu dospela do kanala Fossetta. Više gori je uspešno operirala armada go. nadvojvode Jožefa na gorovju Montello. Na obeh straneh Brente po so začeli silno napadati Italijani. Naši fantje so napade vzdržali. Tudi južno od Asiago Italijani hudo napadajo. Naš plen : 30.000 ujetnikov in več nego 120 topov. Naša veleladja Szent Istvan je bila pri ponočni vožnji v Adriji torpedirana in se je potopila. Pogreša se 80 mož.
Politični pregled.
Parlament — vlada — Nemci. Pl. Seidler je odgodil državni zbor,
•dr
Sedaj pa je mož v veliki zadregi. Ljudstvo trpi lakoto in pomanjkanje na vseh straneh; Seidler pa na zahtevo pangermanov kljub-temu noče sklicati parlamenta, ker nima zase večine. Upa nekoliko le še na socialne demokrate, da bi glasovali za proračun. Nemški na-cionalci pa podpihujejo Seidlerja, naj ne skliče parlamenta in naj sledi absolutističnim stopinjam rajnega Sturkgha. To so prijatelji ljudstva! Tudi nemški narod bo obračunal ž njimi. Na dunajskem Volkstagu 16. t. m. so delali sklepe, kakor bi živeli še v letih 1914 in 1915. Ljubljanski Nemec Eger je končal svoj govor: Ali bo Avstrija nemška, ali pa je ne bo! Zahtevali so, naj se prepove
prodajati zemljo Nenemcem, sami pa hočejo preko slovenske zemlje do Trsta. Vlada jim je tam že dala mornariško šolo. Kregali so se, da ne-nemški visokošolci zasedajo dunajske visoke šole; kadar pa n. pr. Slovenci zahtevamo svojo univerzo, so vsi Nemci pokonci. Zahtevali so, da mora Dalmacija od Avstrije stran k Hrvatski in postati naravno bogata Galicija samostojna, da bi lažje zatirali Čehe in Jugoslovane, katere imenujejo veleizdajalce, ker po istem načelu zahtevajo svojo samostojnost. To pa so le oni sami.
Toda to je gotovo in dobro, da tudi pangermanska drevesa ne rastejo do nebes.
Dnevne vesti.
Knezoškof dr. Jeglič — častni meščan ljubljanski. Na predlog dr. Novaka je bil knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v seji 11. t. m. izvoljen za častnega meščana ljubljanskega.
Cerkvene vesti. Na župnijo Javorje je pre-zentiran g. Ludovik Viternik, provizor na Apačah. Za provizorja v Sattendorfu je nastavljen gosp. Ferd. Huber, upravitelj v Šmohorju. — Birmova-nje bode tudi 30. junija v Mičigu, 7. julija pri Devici Mariji na jezeru (Prevalje) in 14. julija v Gradežu.
Dr. Fran Pavletič j*. V Gorici je umrl, zadet od kapi, dne 10. t. m. odvetnik dr. Fran Pavletič. Vojna ga je pregnala iz Gorice v Ljubljano. Minoli teden se je podal na komisijo, kjer ga je zalotila smrt. Kot človek in politik je bil enako simpatičen in splošno priljubljen, kot katoličan globokega verskega prepričanj a, ki je verske dolžnosti tudi natančno izpolnoval. Čeravno je bil bolj slabega zdravja, ga bodo slovenski Goričani kot izbornega delavca hudo pogrešali. N. p. v m.!
Kavnateljstvo vojno-kreditnega zavoda za južno vojno okrožje se usoja naznanjati, da se nahajajo njegovi uradni prostori odslej v Celovcu, Villacherstrafie 6 (telefon št. 1118).
Celovčani pri Madjarih. Iz Celovca in Beljaka so šli mestni zastopniki na Dunaj in v Budimpešto, prosit za živila. Deputacije so se udeležili iz Celovca podžupan Rach in Lojze Fuchs, iz Beljaka Maier in Eger. Ogrski prehranjevalni minister princ Windischgratz je njihovo prošnjo za mast in moko odbil in ni dovolil izvoza masti, ki je bila pred meseci na Ogrskem za Celovec in Beljak kupljena. Najprej morajo spraviti skupaj množino masti, ki so jo obljubili Avstriji. Ogrska sama trpi. Sicer pa odloča avstrijsko prehranjevalno ministrstvo, kam da pošlje ogrsko mast in kako da jo razdeli. Ogri torej ne morejo pošiljati posameznim avstrijskim mestom. Sedaj imajo Ogri le še zgodnji krompir, zelenjavo in sadje, ki je lahko pošljejo na Koroško. Zadnji mraz je pa na Ogrskem uničil 30 do 40% krompirja in zelenjave. Kar bo ostalo, se bo razdelilo med Nemčijo in Avstrijo po ključu 1: 1. Tudi pri ministrskem predsedniku Weckerlu so bili, pa je samo obžaloval, da se koroškim mestom tako slabo godi.
Nezgoda. Pri zidarskih popravilih pri Količu v Sekiri ob jezeru je padel pomožni delavec K. Martinc in se je tako hudo poškodoval, da so ga morali z rešilnim avtomobilom prepeljati v deželno bolnišnico.
Izprememba vlaka. Osebni vlak št. 418 vozi iz Celovca na Maribor od 16. t. m. naprej ob 7'30 zjutraj (prej 6\37).
Tobak na karte. V Celovcu se bo prodajal tobak na karte za čas od 17. do 30. junija po trafikah šele 2. julija. Pri tej prodaji bodo trafikanti odrezali odrezke 5 do 25.
Tobačno nadomestilo za pipe obstoji iz 40 delov bukovega listja, 40 delov hmelja in 20 delov viržinia-stebel.
Jekleni zvonovi. Neki g. župnik piše: „Sedaj ko sem jekleni zvon dobil ter ga slišim, odsvetujem vsakomur, da bi tak zvon naročil. Zvoni kakor velik pisker; glas ima, dokler udarja, ne doni pa ne! Krivda je v tem, ker je zvon prevlečen s terom, da ne zarjavi. Znabiti kje drugje vlivajo boljše zvonove iz jekla, z jeseniškim dro nisem zadovoljen.41
v Podporo dobiva, pa liste naročuje! Nemcev in nemškutarjev morebiti nobena reč tako ne vznemirja in ne srbi, kakor če vidijo, da se razširja med Slovenci slovensko časopisje. Če Nemec naročuje nemški časopis, Italijan italijanskega in Oger ogrskega, je to naravno in samo ob sebi razumljivo, če pa se v slovenskem kraju razširja in bere slovensko časopisje, je to neodpustljiv greh, hujskarija in šuntanje, srbofilstvo in veleizdaja ! In posebno, če si naroči slovenski časopis priprost delavski človek, ženska, ki dobiva državni prispevek, ker je mož v vojni, potem je to nekaj nezaslišanega! Če bi taka ženska tisti denar zapila ali celo zakadila, ali na kak drug neumen način potrošila, bi ne bilo tako hudo, kakor če naročuje slovenski časopis! Ima sicer popolno pravico do tistega denarja, saj to ni nikako darilo, ampak samo odškodnina, ker je mož v vojni službi in ne more sam preživljati družine, — a slovenskega časopisa bi si žena ne smela naročiti ! Posebno navadna kmečka ali delavska žena ne! Kam pa pridemo! Svojo kozo ali kravo naj molze, svinje naj krmi, če jih ima, in za otroke naj skrbi, a da bi brala časopise, to vendar ne gre! Kaj njo briga, kaj se godi po svetu, kako je z vojsko, koliko je upanja na mir itd.! — In nazadnje, če bi brala kak nemški časopis, ne rečem, naj bi že bilo, a da si naroči slovenski tednik, to vendar ne gre ! Potem je nevarnost, da se ji bo sčasoma slovensko zdelo ravnotako ali pa še bolj „nobel“ kakor pa nemško, in da bo začela namesto „koroško“ (t. j. breznarodno ali celo nemškutarsko) slovensko čutiti! — Ali ni torej opravičen ogorčeni klic: podporo dobiva, pa slovenske liste naročuje! Dà, z vse-nemškega stališča je ta klic zelo upravičen in razumljiv, ti pa slovenski kmet, mladenič, žena, dekle povzemi iz tega, kako važno in potrebno je, da naročuješ in bereš slovenski časopis! Beri ga odslej še z večjo vnemo, ali če ga še nimaš, nemudoma si ga naroči, oziroma prosi koga, da ti ga naroči. Če ga že imaš, priporoči in naroči ga še drugim, prijateljem, znancem in sosedom! Dober časopis je kakor dober prijatelj, učitelj in
„Ali hočeš iti z menoj na novi otok, če te v boju premagam?44 je vprašal Kotik in srepo gledal nasprotnika.
„Prav rad — seveda, če me premagaš.44 Hladnokrvno je to govoril tulenj; pa ni imel časa, se okreniti, ker že ga je držal Kotik za vrat. Napad je bil tako nepričakovan in silen, da se je predrzen dečko zakotalil po produ, med tem ko ga je Kotik obdeloval z zobmi in tresel sem-tertje, kot bi bil riba, ne pa dorastel tulenj. In ko je naposled padel v vodo ter pordečil bele pene s svojo krvjo, je prosil milosti. Kotik ga je izpustil in tekel po produ navzgor. „Radi vas sem se zadnjih pet let tako mučil,44 je rjul. ,,V vseh morjih sveta sem za vas iskal, vi neumni tulnji ! In končno sem našel kraj, kjer bi lahko srečno in nemoteno živeli. Ali vi se mi posmehujete in mi nočete verjeti . . . dotlej pač, da tudi vam neumno glavo od telesa ločijo. Dobro torej! Če vas ne morem rešiti, vas hočem naučiti vsaj spoštovanja! Pazite! Branite se!44
Galebi, ki so vriščaje letali okrog, so obsedeli : kaj takega, kot je bil Ko tikov naval v sredo med tulnje, še niso videli, akopram so že leta gledali boje tulnjev.
Na največjega tulnja, ki ga je mogel ugledati, se je vrgel Kotik, mu zasadil zobe v vrat ter ga tako obdeloval, da je ta kmalu hropeče prosil milosti. Pustil ga je okrvavljenega ležati ter se vrgel na drugega. Kotikovo telo je bilo kaj pripravno za boj ; vsled mnogih potovanj si je utrdil živce, in telo je postalo prožno. Drugi tulnji pa so po svoji navadi že mesece stradali in bili so
vsled tega čisto ob moč. Bilo ga je krasno gledati, ko se je od enega nasprotnika vrgel na drugega ter tresel s svojo dolgo grivo in gledal okrog z žarečimi očmi. Ko so že vsi starejši tulnji pred njim zbežali, mu je zaklical stari Ostrozob: „Sinko, če tudi si norec, ali najboljši boritelj si gotovo izmed vseh tulnjev ! Poglej sem !... Tvoj oče ti hiti na pomoč!44
Stari Ostrozob se je nakrat začutil pomlajenega; dirjal je in pihal predse kot vlak ter bil v trenotku Kotiku ob strani.
Matka in Kotikova prijateljica, ki je toliko časa čakala na njegov povrat, sta gledali čez pečine in lajali svojcem v pohvalo. Bil je to res krasen boj, in obadva sta sekala, dokler je bil še kak tulenj na produ ; ko pa so se vsi poskrili, je capljal Kotik z očetom po produ gor in dol, glasno lajajoč in tresoč z grivo.
Ko se je ponoči zasvetila severna luč ter usipala svoje žarke skozi meglo na pečine, je splezal Kotik na visoko čer ter gledal na porušena domovišča nizdol. „Drugače niste hoteli,44 je dejal jezno; ,,poskusil sem vsaj, da vam ubijem nekoliko mislij v vaše neumne butiče!44 Potem je glasno rjul, da so krvaveči tulnji boječe poslušali: ^Poslušajte me, trebušasti ježi. Kdo izmed vas hoče iti z menoj na novi otok? Odgovorite mi, če ne vam bom usta odprl!44
In po vsem produ se je razlegalo kot mrmranje morja, ki se po oseki povrne iz zemskega naročja. „Hočemo ti slediti,44 je mrmralo na stotine glasov. „Pelji nas, Kotik, beli tulenj !“
Pa ko bi bili le natančneje pogledali, bi bili videli, da Kotik ni bil več bel tulenj, kajti vsa njegova dlaka je bila od glave do repa z rdečo krvjo pokrita. Samozavestno se je držal ter za-mežal z očmi in niti na um mu ni prišlo, da bi svoje rane le enkrat pogledal...
Teden pozneje je zapustilo velikansko število tulnjev — skoro deset tisoč — otok. Bil je Kotik s svojo čredo. Prvi je skočil Kotik v morje in dal znamenje za splošni odhod. Zadosti se je čutil odškodovanega za vsa zasmehovanja, kar jih je moral prestati. Deset tisoč pripadnikov — to je bilo več, kar je sploh kedaj upal. Pa že naslednjega dne je postalo njegovo srce žalostno, kajti čim bolj se je oddaljil od otoka, tem manjša je postajala njegova čreda. Začetkom so ga zapuščali posamič, potem kar trumoma, da se vrnejo na Novi stan ter se puste tam pobiti.
Pa sčasoma se je priučil Kotik potrpljenju. Čeravno ni mogel rešiti vseh bratov, vendar pa je ustanovil varno domovišče za stotine tulnjev, ki so se na tisoče pomnožili in še danes živč v nemoteni sreči.
*
* *
Kotik je dosegel visoko starost in videl še mnogo rodov na svojem otoku. Večkrat pa je na-nagloma zgrnil in govorilo se je, da se popolnoma samcat vrača na Novi stan ter ondi ure in ure samotno ždi na pečini... čisto sam.... ker vsi neumni tulnji so že zdavno zgubili svoje življenje pod kijevimi udarci zlobnih ljudi...
\
svetovalec ter družabnik, za dober časopis nam ne sme biti nikdar žal denarja, nikjer se denar tako dobro ne obrestuje kakor v dobrem časopisu — zato v vsako slovensko hišo slovenski časopis!
Kdo so narodni hujskači? Ni je dežele v Avstriji, kjer bi kak narod trpel takšne narodne krivice, kakor Slovenci na Koroškem. In vendar ravno koroški nemški nacionalci vedno in povsod vpijejo, da so za narodni mir in slogo, Slovenci — uboge, ponižne pare — pa da smo hujskači. Toda narodni mir in slogo si predstavljajo naši narodni nasprotniki tako, da mora biti Slovenec tih in miren, ako dobi zaušnico. Če te slečejo s kože, moraš biti miren, sicer si narodni hujskač. Če pa še korajžno nastopiš zoper krivice, potem pa je ves nemški protestantizem s svojimi duševnimi pripadniki vred pokonci. Kak krik in vik so zagnali Nemci v Celovcu in uprizorili pravcato gonjo proti našemu uredniku, ker jim je uspešno mešal štrene v obrambo Slovencev! In če bi prišel kak Slovenec v mestni občinski svet, bi mu tam sploh ne bilo obstanka. In v Ljubljani ? V mestnem občinskem svetu sedi par Nemcev, seveda samo po milosti Slovencev; pri volitvah v odseke so jih Slovenci — oj ti slovenski hujskači! — volili v odseke kakor vse druge. V stavbenem in aprovizacijskem odseku je znani nemški agitator Pammer celò podnačelnik, Stau-dacher pa v personalnem in pravnem odseku in upravnem odboru. V deželnem zboru koroškem pa nacionalci posl. Grafenauerja niso izvolili v noben odsek. V občinskem svetu v Celovcu so Nemci delali nasilne naklepe zoper našega urednika, istočasno skoro pa je v Ljubljani govoril župan dr. Tavčar: „Govori se zadnje čase o neki preiskavi in pravijo, da je tisto zadevo sprožila občina iz »gehassigen nationalen Griinden«. Kes je to, da je zaplenila občina po načelu »Not kennt kein Gebot« dva vagona. Kazenske ovadbe pa ni napravila nobene. Kot župan izjavljam, da ne bi mogel gospodarsko komu škodovati, če je Nemec, in tudi pri tej zaplembi ni šlo za to, ker so prizadeti slučajno tudi nekateri, ki so nemškega pokolenja.11 — Celovški občinski svet, poslušaj ! Gospodje, Vas ni nič sram. Vas, ki tako radi govorite o kranjskih hujskačih, ki jih ni! Gospodje Wetzlar, Wilfan in tovariši, kdaj boste postali taki „hujskači“ kakor so v Ljubljani Slovenci? Češe dvignete do takega „hujskaštva“, bomo pa z Nemci zadovoljni.
Oddaja tobaka v celovški okolici. Stalnim odjemalcem se bo prodajal ob torkih, sredah in četrtkih od 8.—12. ure op. in od 2. do ^ 8. ure zvečer, drugim ob petkih in sobotah od 6,—Va 8. ure zvečer. Stalni odjemalci dobe na teden 9 cigar ali 27 cigaret ali Vi s^e zavojčke cigaretnega tobaka ali 1 1ja pisma tobaka za pipo. Drugi odjemalci dobé 1 cigaro ali 3 cigarete..
Vojnokreditni zavod za južno vojno okrožje. Kolegiji cenzorjev oziroma tajništva za Trst, Istro, Dalmacijo in Tirolsko so že pričela poslovati. Kolegija cenzorjev za Trst in Istro imata skupni urad v Trstu, v hotelu Bristol. Kolegij cenzoijev za Kranjsko sedaj še ne posluje, ker njegov tajnik še ni oproščen vojaškega službovanja, kar pa je v kratkem pričakovati. Za Goriško uraduje tajništvo cenzorjev v Gorici, via Seminario št. 5. Opozarja se, da se morajo vse prošnje za posojilo pri tem zavodu vložiti brez izjeme pri svojem pristojnem tajništvu cenzorskega kolegija, kjer se dobé tudi vsa zaželjena pojasnila. Uraduje se v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku.
„Slovenska žena.* Upravništvo prosi naše narodno čuteče žene, naj se priglase kot pover-jenice. V to svrho dobe nabiralne pole. — Uredništvo pa prosi, naj naše slovensko ženstvo pridno dopisuje. — Naslov: Uredništvo in upravništvo „Slovenske žene", Ljubljana 7.
Guštanj-Ravne. V težavnih in žalostnih razmerah živijo delavci in njihove žene ter otroci iz tukajšne grofovske tovarne. Delavci, ki niso tako srečni, da bi bili doma kako svinjo zredili in zaklali, že cel mesec ne morejo kupiti, masti ali olja; morajo jesti solato in ves živež nezabeljeno, ker se gospodje uradniki in pa guštanj-ska občina premalo brigajo, da bi se preskrbel najpotrebnejši, živež za revno ljudstvo. — Boljše bi menda bilo, ako bi ti nemški gospodje uradniki skrbeli, da bi se dobilo za delavce in druge ljudi v Guštanju zadosti živeža in masti, kakor pa da hodijo na nemške shode (Volkstage), kjer se hujska zoper mirne Slovence.
Ravne prit Guštanju. Ker tukajšnji delavci že cel mesec . ne dobijo nobene masti in ker : se brez masti težko živi, je šlo okoli 100 žensk dne 12./6. k ravnatelju g. GOhryu s prošnjo, da vendar takoj priskrbi masti in druzega živeža. — Obljubil je, da se bo že storilo, a bojimo se, da bo ostalo samo-pri obljubi, kakor nas uči žalostna izkušnja.
Ze pred par meseci so bili delavci pri g. GOhryu radi kruha, ker celih 14 dni ni bilo kruha, — g. ravnatelj GOhry je sicer trdil, da on izhaja Sitem, kar dobi na predpis, a delavci se čudijo, da g. GOhry potem še ni izgubil svoje masti! Mogoče pa grajščak Osiander večkrat kolje debele svinje in če vsakokrat povabi nemške uradnike na „ko-line" in če se do zjutraj ponoči pije in mastno je, potem ta nemška gospoda lahko uganja nemško politiko, a delavci stradajo in trpijo. Dobro bi bilo, če bi blagi gospod grof prišel pogledat, kakšni da da so njegovi uradniki in kako suhi ter izstradani so delavci.
Črna. (Žrtev vojske) je znana „Vot-lica" na meji črnske in možiške župnije. Domačinom in tujcem, ki so kdaj hodili iz Možice v Črno, je znana naravna lepota, ki se je razprostirala v lepem skalnatem oboku čez deželno cesto in pod katero je moral vsak popotnik, zato ime „Votlica“. Na tem naravnem oboku je stal kamenit nad en meter visok križ z napisom: „Barthlma Hobel 1860“. Stari ljudje se še dobro spominjajo, da je omenjenega leta razsajala grozna morilka kuga po Spodnjem Koroškem, ki je zahtevala tudi v Možici svoje žrtve; toda Črni je prizanesla. Zanimivo je namreč, da se je ravno pri zadnji hiši možiške župnije pred „Votlicp“ ustavila ta bolezen. V spomin na ta zgodovinski dogodek je kupil Jernej Hobel omenjeni križ v Mariboru; postavil ga je na skalnati obok neki Kraut, ki je po dolgem presledku zopet začel kopati svinčeno rudo v Peci. Blagoslovil ga je Jernej Hobel, ki je bil od 1. 1832 do 1840 župnik v Črni in umrl kot penzijonist 1. 1867 v starosti 71 let. Letos pa, ko gradijo poljsko železnico od Prevalj do Žerjava, so razstrelili ta zgodovinski spomenik, ki je bil hkrati tudi naravna lepota. Drugod gledajo povsod na to, da se naravne lepote in zgodovinski spomeniki ohranijo. Tukaj pa so zaradi železnice, ki ne obeta veliko, vse zrušili v Mežo. Torej je tudi pri nas vojska zapustila sledove za seboj. A vendar pa so prizanesli kamenitemu križu, ki ga bodo zopet pritrdili na istem mestu h skalnati steni, da bo še poznejše rodove spominjal na kugo v 1. 1860. in na razstrelbo „Votlice“ v vojnem 1. 1918.
Železna Kapla. Pred nedavnim časom je izdal vsenemški „Štajerc“ iz Ptuja neko prilogo, iz katere pač vsak razumen človek bere strah — strah — kakršnega imajo na pr. ljudje s slabo vestjo. No, in za tisto prilogo so zvedeli tudi naši Kaplčani in so jo dobili kar cele „kupe“, da jo sedaj delijo med nas Slovence. Na vse pretege se trudijo, da jo za gotovo vtlačijo v ! vsako hišo. Kar naravnost čakajo pred šolskimi vrati ali pa že v šolskem poslopju in delijo tiste | liste otrokom, ki jih morajo potem nesti domov, ali pa še gredoč raznašati po sosednih hišah. (Je j zakon o kolportaži še veljaven ali pa veljajo zakoni samo še za Slovence? Op. ured.) Kaj bi neki rekle tiste pobožne nemške dame, ki so nas pred nedavnim časom obirale v „Štimcah“, ko bi zato vedele? Sedaj se pa ne bojijo, da se jim pokvarijo otroci (če jih prav nimajo) pri raznašanju tako nesramnih laži, katere more pisati le izmeček prave človeške družbe! Kaj ne? Pri veronauku tam se pohujšajo, a na poti iz šole pri takem čtivu, ki sploh ni za otroke, tam se pa ne! — Toda berimo, kar so nam usilili v roke! — Aha, razdreti hočejo Avstrijo! (Bežite, bežite! Avstrijo postaviti na trden in pravičen temelj, se vendar ne pravi razdirati jo, ampak sedanjih nezdravih in neznosnih razmer ozdraviti!) In slovenski del Koroške hočejo še tudi imeti „Jugoslovani“! Da, da! Ubog si „Štajerc“, da si moral na svojo sivo starost učakati še take stvari. In kako si postal ponižen, pošten in — pobožen! (Svoj čas si še nesramno udrihal čez Lurd!) Kako vidiš naše poštene in spoštovanja vredne duhovnike pokvarjene! Ti^siromak ti, hinavski! Vidiš li, kako se nam smiliš? Toda pomagati pa nečemo! Mi imamo dovolj takih neumnosti, dovolj laži, siti smo krivic, ki so se nam v obilni meri delile pred vojno in še tudi ob času vojne, in sklenili smo svojo postelj drugače postlati! Vse vaše nemškutarsko delovanje je zastonj! Vedite, da stojimo mi Slovenci vedno v sprednjih vrstah, pripravljeni hrabro braniti našega presvitlega vladarja Karla L, našo ljubljeno mater cesarico Zito, pripravljeni pa tudi braniti našo premilo slovensko domovino pred zahrbtnim navalom nemške povodnji. Zato pa, Slovenci in Slovenke Širnega ' Korotana, na delo s podvojenimi močmi!
Zdaj solze v stran! Orodje v dlan!
Dom znova vstati mora,
Oj dom krasan, tako prostran,
Da bo. za. vse prostora:
Za brate naSe rodne vse Zapadne in pa vzhodne vse.
In s severa in juga —
To krasna bo zadruga!
Slovensko dekle iz Železne Kaple.

Brdo pri Šmohorju. (Pogreb družbe-nice Marijine družbe.) Dne 6. t. m. smo pokopali 22letno dekle Terezijo Cvik, ki je bila družbenica melviške Marijine družbe. Jetika jo je spravila v prezgodnji grob. Vdana v voljo božjo je voljno prenašala dolgo in mučno bolezen. Bila je pridno, pobožno in pošteno dekle; zategadelj ji je Marija izprosila, da je umrla kot Marijina hčerka. Nekaj ur pred smrtjo je bila na bolniški postelji sprejeta v Marijino družbo. Opoldan je bil sprejem, zvečer pa jo je že Marija vzela k sebi. Pogreba se je udeležila vsa melviška Marijina družba z družbeno zastavo. Prihitelo je k pogrebu tudi nekaj zastopnic sosednje goriške Marijine družbe in obilo drugega ljudstva. Pogreb so vodili domači gosp. provizor Matej Wornig ob asistenci voditelja Marijine družbe gosp. Lovra Božiča, župnika v Melvičah. V ganljivih besedah so se voditelj Marijine družbe poslovili ob odprtem grobu od rajne in opisali, kako lepo in srečno umrje Marijin otrok.
Globasnica. Naš „uarodni divadlo" ima zopet en slavni list več v svojem lavorjevem vencu. Vprizoritev igre „Tri sestre" je bila izvedena v splošno zadovoljnost; in kako tudi ne, ko imamo moči, za katere nas lahko marsikateri oder zavida. Marljiva proizvaja vlog, vestna duševna poglobitev v njih vsebino ter energičen, obenem pa naraven nastop zasigura že vnaprej dober uspeh. To je vesel znak probuje in narodnega olikoželja naših mladih ljudi. Pa tudi občinstvo je pokazalo, da zna ceniti plemenito zabavo in duševno izobrazbo. Kljubtemu, da je bil „Mir“ s svojim vabilom gotovo namenoma nekje zadržan in dospel v Globasnico še le v pondeljek, bil je obisk naravnost impozanten, dvorana do zadnjega kotička zasedena. Naši «dobrodelni nameni" bodo imeli za razdeliti lepo svotico. Mi pa gledamo jasno v bodočnost in korakamo!
Št. Lipš pri Dob rii vasi. (Zlata poroka.) Na Plaznici se je prikazal ognjeni žar ob prvem mraku v nedeljo 2. rožnika, veseli spevi okrog ognja pričajo, da se pripravlja in dogaja nekaj nenavadnega — drugi dan imel se je obhajati petdesetletni spomin zakonske poroke v vrli rodovini Urhove hiše. Zlata poroka priljubljenih zakonskih Jožefa Urha in njega vredne žene in gospodinje Marjete se je približala — Zato og-njeui žar naznanja okolici in v daljavo veseli dogodek, presrečni dan 501etnega jubileja. «Petdeseto leto moraš posvečevati", govori sv. Duh v sv. pismu stare zaveze. Radostnim srcem sta se tej božji volji častitljiva zakonska uklonila, da sta prišla drugi dan 3. rožnika v župno cerkev čast in hvalo dajat Vsemogočnemu za prejete dobrote in za milost, da sta dočakala ta slavni dan zlatega jubileja. In zares giuljiva svečanost se je vršila v cerkvi sv. Filipa! Mil. gosp. prošt iz Dobrlevasi so povodom kan. vizitacije darovali sv. zahvalno daritev za zlatoporočenca ob strani dveh le vi tov. Gospodje iz Žihpolj, iz Žel. Kaple, iz Žitarevasi in iz Št. Lipša darovali so sv. daritev za zlatoporočenca. Po sv. veliki maši so imeli mil. g. prošt prisrčni nagovor na jubilanta, katero nista pri sklepanju prvega zakona mislila, da bodeta sprejela od nebes to izredno milost zlate poroke; katero nista pri sklepanju prvega zakona mislila, da bodeta sprejela od nebes to izredno milost zlate poroke; veselje preveva po pravici oba jubilanta, pa tudi njih otroke, kateri so razun dveh sinov, v vojski se nahajajočih, bili vsi pri zlati poroki svojih ljubih rediteljih, veselje žari na obrazih vseh pričujočih, kateri so prišli se udeleževat tega izrednega jubilejskega slavja. Pred 60 leti nosila je mlada nevesta cvetoč venec na glavi — zdaj opleta glavo še vedno krepke neveste častitljiv venec belih las — ženin-jubilant je krepke postave, je v dolgih težkih dneh 50-letnega gospodarstva in marsikaterih težav marsikatero žalost občutil — zdaj ga venča častni kinč sivih las — kakor govori sv. Duh: «Venec za stare je obilna skušnja, .strah božji njih čast". Slavljenca sta obdana od obilnih gostov v gostilni pri Škofu posvetni del te slavnosti obhajala, kjer je hišna mati z ljubeznivostjo stregla. Naj bi še zlatoporočenca doživela diamantno poroko, želijo njima vsi njiju prijatelji še enkrat nebeško že-nitnino pri božjem Jagnjetu.
Brnca. (Bratovščino presv. Jezusovega Srca) smo upeljali s tridnevnico od 7. do 9. junija t. L Gospod profesor dr. Gregor Rožman nam je v krasnih govorih slikal neskončno ljubezen božjega Srca. Kakor hladilno nebeško zdravilo so nam bile te, besede v tem času diyjega vojnega sovraštva, ki razjeda celi svet. Uspeh je bil za sedanje razmere zelo lep: 164 obhajancev, 66 udov bratovščine! G. doktorju se zahvaljujemo-za; tolažilne besede. Naša želja je: Gospod doktor, prav kmalu zopet pridite na Bruco; radi bi Vas zopet poslušali in Vam potožili svoje notranjemu zunanje-križe in težave.
Bruca. (Tatovi) se pridno oglašajo tudi v naši okolici. Spraznnjejo shrambe in svinjske hleve. Kaj to pomeni za gospodarja ali celo za ubogega goštača, si vsak lahko misli. Dobro in potrebno bi bilo, organizirati ponočno stražo. Oblast nam ne more več pomagati, pomagajmo si torej sami!
Naše žrtve.
Kostanje. Možje: Burger Jurij in brat Biirger Miha; Dragašnik Sebastijan, pd. Kuhling; Lavrič Jos.; Lepušič Martin pd. Kašnih; Snoj France pd. Malej; Zehiier Andrej; — mladeniči: Ambruš Pavel, Čemernjak Jos., Dragašnik Janez, Le s si a k Gottfried, Oprisnik Ivan, Schmuck Jos., Teppan Janez, Tischler Kristijan in Weifi Andrej... Počivajte v miru! Domovina se vas bo spominjala, mi pa bomo molili za vas!
Vojaško pismo.
Pisemce iz tujine.
Pošilja Anton Stražar.
Vojna pošta, 2. 6. 1918.
„Bili so zlati časi, ali takrat nismo znali zanje .. . Posebno na današnji praznik je bilo lepo. Fantje smo nosili bandera, za nami in pred nami so šli ljudje lepo opravljeni; spredaj pa duhovni gospod pod baldahinom. Hiše so bile vse ozaljšane z zelenjem, v oknih pa so gorele svečke. Hodili smo tudi med zelenimi travniki in njivami, kjer se je v lahnem vetriču zibalo lepo žito. Če si pa pogledal po travnikih, se ti je zdelo, kakor bi pogledal na lep cvetlični vrt, kjer so bile cvetlice vseh vrst.“
„Bodemo pa zdaj znali ceniti te nekdanje čase, Jurjevec !“
„Dà, dà, Stražar !“
*
* *
Kadar gremo na desno stran iz naše vasi, nas vodi pot mimo lepega znamenja, ki je sedaj kaj lepo okrašeno, nad obokom pa ima napis: „Ave Maria !u
Tam navadno vselej malo počivamo. Mislim, da prihaja vsem kot meni na misel: Tudi po naši domovini imamo lepa Marijina znamenja in cerkve, kjer naše verno ljudstvo opravlja majniško pobožnost. Tudi jaz sem rad hodil k Šmarnicam na Brdo. Sleherno leto smo imeli kaj ljubko ovenčan veliki oltar, v katerem imamo našo dobro mater Marijo za zaščitnico.
Popoldne 30. 5. smo šli tudi obiskat svoje novodošle tovariše, ki so se pripeljali za nami in so v sosednji vasi. 'Naletel sem na več znancev, kakor na Jožefa Pozniča iz Trnave pri Lukovici, Fr. Lavtarja iz Pretrža pri Moravčah, J. Šmona iz Kresnic in Fr. Bibiča iz Dešnja pri Moravčah. Ti novi tovariši so došli izvečine vsi iz ruskega ujetništva. Zato so prišli v čisto novi kraj in malo tarnajo, ko hodijo po tukajšnjih strmih gorskih potih. No, pa se bodo že privadili, kakor smo se mi.
Po menaži 1. 6. so odšli od naše kompanije tudi v „Šturmkurz“. Tako sem izgubil tudi najboljšega tovariša Toneta Jurjevca. Sedaj ne bodeva več skupno .kuhala. Dal Bog, da bi tega več ne bilo treba; da bi nam znova kuhale naše dobre mamice!
Naši vojaki.
Odesa, 31.5. 1818.
Nepričakovano sem bil odpoklican iz priljubljenega mi kapelskega kraja na daljni vzhod, kjer se ob obali Črnega morja sprehajamo in srkamo ob solnčnem vzhodu mrzli in nezdravi morski zrak. Naš posel je zlasti ta, da se kontrolirajo vojaki, ki se vozijo na dopust v domovino; civilne osebe kontroli niso podvržene. Sicer je tukaj vse mirno, ker je tu precejšnje število naših in nemških vojakov. Ljudstvo, zlasti revnejši sloji, so na nas silno nevoljni, ker so mnenja, da po-vzročujemo mi tukajšnjo strašno draginjo za vse blago, da se res ne da primerjati z avstrijskimi cenami. Tako stane tu n. pr. liter mleka 5 kron, 1 kg bele moke 16 K, ena moška obleka 600 K, par čevljev 240 K, pranje ene srajce K 2,50, škatlja vžigalic 60 vin. Mesto je veliko, lepo in moderno zidano. Pričakujem domovinskega pozdrava in novic. Pozdrav! Janez Babič.
Za dekleta in žene.
Ples v vojnem času.
Na samotnem kraju stoji enonadstropna hiša veleposestnikova. Štiri pridne hčerke so njegovo veselje. Vse štiri si štejejo v čast, da so v Marijini družbi. Deklice imajo močan, čist, krasen glas, so cerkvene pevke in kamor pridejo, raz-
veselijo s petjem in dostojnim obnašanjem marsikatero srce. Ce je ženitnina, je navadno ena teh deklet „teta“ (družica). — Bile so nekoč na obisku v sosednji vasi pri sestrični Boziki. Bozikin oče je sviral na gosli pesmi in valčke. Prišli so fantje ter prosili dekleta, da bi šle plesat. — „Plesat pa ne ! Marijine hčere smo, naš oče in dva brata so v vojski, vojaki na fronti zdihujejo v brezmejnih bolečinah in umirajo. Kdor zamore v vojnem času plesati, nima srca za trpečega bližnjega.41
Bilčovs. Dekleta! Vzdramimo se, ker domovina nas kliče! Navdušujmo se za bodoče delo za srečnejšo bodočnost naroda! Me smo sedaj zato poklicane, da pomagamo zboljšati naše domove ih slovenski narod. Pred vsem pa naj brani vsako dekle svojo dekliško čast. Dovolj je žalostnih zgledov, kolika nesreča je razuzdano dekle za družino in za vsako faro. Pošten glas seže v deveto vas. Izogibajmo se pregrešnega znanja vedno in povsod. Poštenost naj nam bo čez vse ! Fant, kateremu sta noč in slab list najljubši „evangelij“, ni pravi krščanski fant in tudi nikdar ne bo pravi krščanski mož. Naj nas nasprotniki zato zasmehujejo, me dekleta smo dolžne tako storiti, če hočemo biti zveste geslu: Z Bogom in Marijo za našo domovino. Besnica je in ostane: Najmočnejša bramba za vsak narod je njegovo nepokvarjeno ženstvo. Pod Marijinim okriljem zbrane spoznavajmo, kakšne nevarnosti prete naši domovini in našemu rodnemu jeziku. Vero svojo moramo ohraniti, naš mili slovenski jezik hočemo obvarovati. Zato stopimo tudi me v boj za našo dekliško čast in ljubo slovensko domovino ! Le tako bomo naj lepše preživele prelepa dekliška leta, tako bodemo zdaj in pozneje največ koristile cerkvi in domovini.	Dekle iz Bilčovsa.
Slovenke !
Boj za našo našo narodno samostojnost, za našo troedino Jugoslavijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije je jasno dokazal, da so naše slovenske žene, naše slovenske matere, naša slovenska dekleta vedno in povsod pripravljene stopiti v prve vrste bojevnikov za našo staro pravdo. Ko njihovi sinovi, očetje, možje, bratje prelivajo svojo kri tam zunaj, se bore slovenske žene, da ohranijo svojo lastno grudo.
Treba je pa, da se te množice naših slovenskih žen strnejo, organizirajo, združijo, da pojdejo vse za eno, ena za vse. V ta namen je pa treba skupne vezi — in to naj bo časopis „Slovenska žena", ki bo začel izhajati v najkrajšem času. List bo organiziral, združeval. Prinašal bo pa tudi zabavno in podučno čtivo izpod peres naših najboljših pisateljic in pisateljev. Ze prva številka objavi članke naših prvoboriteljev, gč. Cilke Krekove, načelnika «Jugoslovanskega kluba", drž. poslanca dr. A. Korošca, voditelja tržaških Slovencev, drž. poslanca dr. T. Bybafa, drž. poslanca J.Gostinčarja, povesti naših najboljših pisateljic in mnogo podučnega čtiva.
Pozivljemo vse slovensko ženstvo, naj se oklene tega našega glasila, naj ga naroča ter razširja od vasi do vasi, od hiše do hiše. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi ne imela naročene «Slovenske žene".
«Slovenska žena" bo izhajala enkrat mesečno in bo veljala za celo leto 14 kron. Naročnino in rokopisi pošiljajte na upravništvo oziroma uredništvo «Slovenske žene", Ljubljana 7. — V Ljubljani, dne 30. maja 1918. — Konzorcij.
Domači zdravnik.
Omedlevica. 1. Če je bolnik bled (pomanjkanje krvi v možganih), odpri vsa okna! Položi bolnika vodoravno brez blazine, da bo glava nekoliko niže. Odpni vso obleko, ki • ga tišči (ovratnik, telovnik, pas; steznik, podvezo). Obraz (in prša) škropi z mrzlo vodo. Daj mu večkrat povohat za kratek čas kolinsko vodo ali pa sal-mijakovec. Pozneje mu daj nekoliko vina ali črne kave.
2.	Če je bolnik rdeč v obrazu (prenapol-njenje možgan s krvjo) : Svež zrak ! Glavo visoko podložiti! Odpni obleko, ki ga tišči! Mrzle obkladke na glavo in srce, ki jih je večkrat obnoviti. Pokliči zdravnika!
Padavica (epilepsija). Pazi prej, da se bolnik pri padcu ne bo ranil. Podloži odejo ali obleko. Odpni obleko, ki ga tišči! Stisnjenih pesti ne odpiraj ! Če je mogoče brez sile, vtakni med zobe žlični ročaj ali gladek les, da se bolnik morda ne vgrizne v jezik; nikdar pa čeljusti s silo odpirati ! Sicer ga pusti v miru, da bo napad mirno minil.
Izpahnjenje in izvinjenje. Takoj rahlo odstrani obleko, ki pokriva ranjeni del telesa, če drugače ne gre, prereži (škornje!). Dotični člen naj mirno'leži in devaj nanj mrzle obkladke (vodo, sneg, led). Pokliči zdravnika, ker je mogoče, da se je natrla tudi kaka kost.
Notranje krvavenje. 1. Krvavenje iz nosa. S čistimi (!) prsti zvij daljši zamašek iz bate, na katero nakapljaš lahko nekaj citroninega soka. (V vsaki hiši naj bi imeli karbolno bato iz lekarne.) Ta zamašek vtakni globoko v nos, da bo luknjo v nosu dobro izpolnil, in ga pusti notri več ur. Mrzli obkladki na nos in čelo.
2.	Krvavenje pljuč. (Če se kri izkašljuje ali če se vlije kri.) Znaki : Svetlordeča (penasta) kri se izkašljuje. Pokliči zdravnika ! Svež zrak! Pomiri bolnika: «Ni tako hudo," «bo že nehalo." Položi bolnika mirno, bolj sedečega ko ležečega. Mrzle obkladke na prša in srce! Bolnik naj kašelj zatre, kolikor more. Naj vzame eno do dve žlički drobno stolčene kuhinjske soli, nato naj pije nekoliko mrzle vode.
3.	Krvavenje želodca. (Bruhanje krvi.) Znaki: Temna (strjena) kri se izbruha. Takoj pokliči zdravnika! Pomiri bolnika. Naj se v postelji popolnoma mirno zadrži. Mrzle obkladke ali vrečico z ledom na želodec. Požiranje koščkov ledu, ledene vode s citroninim sokom.
Raznoterosti.
500 obtožencev. «Slovenec" piše: V Judenburgu se je dne 5. junija začela pred tamošnjim okrošnim sodiščem razprava zavoljo nekih izgredov, o katerih pa časopisi niso smeli ničesar poročati. Obseg teh izgredov si moremo predstavljati po tem, da je obtoženih okoli 500 oseb.
Judovska vlada na Ruskem. Buško poslaništvo v Berolinu je sestavljeno takole: Joffe Mozes, Daniel Hirschberg, Jakob Jakobsohn, Mozes Bosenberg, Lev Prager, Adam Marbus in Lev London. Sama židovska imena!
Dogodek v Forminu pred poroto. Svoj čas smo poročali o umoru komisarja Wiederwohla v Forminu pri Ptuju. Zoper obtožence se je 8. junija vršila obravnava pred mariborsko poroto. Obtoženi so bili posestnica Muršič, dekla Marija Žuran, vdovec Andrej Zamuda, posestnikova hči Apolonija Horvat in Antonija Mikec, vsi iz Formina. Obtožba očita omenjenim hudodelstvo upora in umora. Eekvizicijska komisija, ki jo je poslalo lani v Formin ptujsko okrajno glavarstvo in ki ji je načeloval Jožef Wiederwohl, davčni uradnik, je pobrala Forminčanom skoro vse zaloge zrnja. Kljubtemu je glavarstvo 3. januarja odredilo novo rekviriranje. Prišel je zopet Wiederwohl, ki je bil vsled brezobzirnega, da, krutega postopanja strah in trepet kmetov. Ljudje so bili silno razburjeni, in obtoženci so šli nad Wiederwohla. Pobil ga je Ludovik Muršič, ki je slaboumen in je v graški vojaški bolnišnici. Prišli so še ostali obtoženci, da bi zabranili članom komisije priti Wiederwohlu na pomoč. Po soglasni izpovedi vseh obtožencev in večine prič je bil Wiederwohl pretirano strog in brezobziren. Neka priča je izpovedala, da je Wiederwohl celo pleve, v katerih je bilo le nekoliko zrnja, označeval kot zadnje žito, le da je mogel odvzeti večjo množino žita. Na nobene opravičene razloge se ni oziral. Okrajno glavarstvo je dalo spričevalo, daje imel pri rekvizicijah vedno izborne uspehe. Nekoliko ur pred dogodkom so obtoženci pozivali drugi drugega, naj Wiederwohla spodijo, preženejo. Ko se je približala komisija, so ji šli z orožjem nasproti. Bazsodba se je glasila: Alojzija Muršič je bila kot neposredna in dozdevna povzročiteljica, ker je pozivala obtožence, da naj preženejo Wiederwohla, obsojena na 21li leti težko ječe, ostali obtoženci Marija Žuran, A. Zamuda, Apol. Horvat in Antonija Mikec pa na 4 mesece ječe. Vsem je bil petmesečni preiskovalni zapor vštet v kazen in so bili torej razen v 2ll2 leti ječe obsojene Al. Muršič vsi obsojenci izpuščeni na svobodo.
Društveni vestnik.
47. letno poročilo centralnega sveta društev sv. Vincencija Pavlanskega za prostovoljno oskrbo revežev v vojvodini Koroški za 1. 1917. je ravnokar izšlo; iz njega vzamemo sledeče podatke:
!•) Deška sirotišnica «Vincentinum" je 1.1891 ustanovljena in ima 55 gojencev v oskrbi; lijih obiskuje meščansko šolo, eden še ne obiskuje nobene šole, drugi obiskujejo ljudsko šolo.
2.) Deško zavetišče je bilo 1. 1877 otvorjeno, je vsled izbruha vesoljne vojsko prekinilo svoje delovanje, a je bilo meseca novembra 1. 1877 zo-
pet otvorjeno in ima sedaj 7 zanemarjenih fantov v oskrbi.
3.	) Zasebna oskrba bolnikov se je v minolem letu pri 17 strankah razširila na 754 dni 490 noči; ena častita križarka je čula 14 noči in je napravila pri 85 strankah 148 domačih obiskov.
4.	) Oskrba revežev se razteza na delovanje sledečih dveh konferenc: Konferenca Sv. Petra in Pavla v Celovcu je 1. 1872 ustanovljena, šteje 19 udov in podpira 4 družine s petimi otroki in štiri samce.
Konferenca Sv. lija v Celovcu je 1. 1876 ustanovljena, šteje 11 udov in podpira 10 družin z 12 otroki in 10 samcev.
Konferenca Sv. Jakoba v Beljaku je ustanovljena 1. 1888, šteje 11 udov in podpira 17 oseb.
Konferenca Marijinega oznanjenja v Špitalu ob Dravi je ustanovljena 1. 1890, šteje 9 udov in podpira 4 družine z desetimi otroki in 3 samce; skrbi za tri sirote v sirotišnici v Trebnjem pri Beljaku. Dve križarki ste čuli od 1.1. do 30.11. 1917 1. pri 21 strankah 374 dni in 394 noči, med temi 42 dni in noči pri takih bolnikih, ki so imeli grižo.
Konferenca Sv. Janeza v Brežah je 1. 1902 ustanovljena, šteje 9 udov in podpira 6 družin in 13 samcev.
Konferenca za Št. Rupert pri Celovcu je ustanovljena 1. 1912, šteje 4 ude in podpira 6 družin s 14 otroki in dva samca.
Konferenca za Št. Lenart v Labudski dolini je ustanovljena 1. 1916, šteje 7 izvršujočih udov in podpira 10 družin s 17 otroki in 29 samcev.
Konferenca za predmestno župnijo Sv. Lovrenca v Celovcu je bila ustanovljena 17. vinotoka 1. 1916; 1. 1917 je štela 8 delujočih udov in je podpirala 15 družin s 55 otroki in 6 samcev.
Konferenca Sv. Marka v Volšpergu v Labudski dolini je ustanovljena 25. listopada 1. 1917 in šteje zdaj 20 delujočih udov.
46. letno poročilo Elizabetnega društva za 1. 1917 nam pove, da je društvo v imenovanem letu podpiralo 68 revic; tekom leta je 11 revic umrlo, tri so bile sprejete v hiralnico, tri so bile odpuščene, 15 jih je bilo na novo sprejetih.
Sprejem dijakov v Marijanišče.
Kakor prejšnja leta bo tudi letos sprejetih v Marijanišče večje število fantov, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na kn. šk. ordinarijat. Pogoji za sprejem so: Prosilci morajo biti zakonskega rodu in v krško škofijo pristojni. Za I. gimn. razred naj bo starost med 10. in 13. letom. Sprej-.mejo se samo fantje, ki so telesno popolnoma zdravi, moralno nepokvarjeni ter imajo trdno voljo postati duhovniki in kot taki nekdaj delovati v krški škofiji.
Prošnji za sprejem se naj priloži:
1.	Zdravniško spričevalo in spričevalo o cepljenju koz.
2.	Izjava starišev, da je njih želja, da postane sin duhovnik, da ga hočejo radi tega v vzgoji podpirati, da plačajo vsako leto 500 kron za oskrbo. Če bi pa cele svote ne mogli plačati, morajo v prošnji za sprejem pristaviti, koliko morejo vsako leto za oskrbo plačati. V tem slučaju morajo prošnji priložiti
3.	ubožno spričevalo ali imovinski dokaz.
Gojenci obiskujejo c. kr. državno gimnazijo.
Zato morajo napraviti tam sprejemni izpit, ki se vrši letos 4. in 5. julija od 9. do 12. ure dopoldne. Vpisati se morajo 3. julija od 9. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne, in 4. julija
od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni (učiteljišče, Kolodvorska cesta). Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vpisnina znaša 10 K 20 v. Pri sprejemni skušnji se zahteva nemško pravopisje in analiza, iz računstva temeljni računski načini s celimi številkami.
Če je prosilec sprejemno skušnjo napravil, se naj oglasi in predstavi osebno pri ravnateljstvu „Marijanišča“, ki se nahaja sedaj v bogoslovju. Upamo, da bodo koroški Slovenci tudi letos zastopani s častnim številom novih dijakov.
Vabilo
k
slavnosti na čast sv. Alojziju
katero priredi
Marijina družba v Št. Rupertu pri Velikovcu v nedeljo, dne 23. rožnika 1918, ob 2. uri popoldne (po starem času).
Spored:
1.	V župnijski cerkvi v Št. Rupertu : slavnostni govor in slovesno sprejemanje novih članic v Marijino družbo; litanije z blagoslovom.
2.	V telovadnici ,,Narodne šole“: Igra „Človeški poklic" v Štirih dejanjih; predstavljajo otroci Marijinega vrtca. Vmes petje slovenskih narodnih pesmi.
Prostovoljna vstopnina k igri se hvaležno sprejema.
K obilni udeležbi vabi vse dobrotnike in prijatelje
vodstvo „MariJine družbe".
I) Sl 1- o vi.
Dohrlavas. Za sklad, s katerim se bo po srečno končani vojski zopet sezidala od sovražnika porušena Marijina romarska cerkev na sv. Višarjah, so v naši župniji še sledeči darovali: Podgornik Helena 2 K, Greif Lorene 2 K, Terezija Varh zopet 2 K, Kert Ana zopet 2 K, Kert Janez zopet 2 K, Laškolnik Marija 1 K, Terezija Sablatnik 1 K, Canker Marija 10 K, Hribernik Roza 2 K, Vrienc Ana 1 K, Temei Neža zopet 1 K ; Marjeta Ebervein nabrala v Gosel-nivasi 144'20 K in sicer: Eva šiher 2 K, Katarina Krajger
1 K, Janez Drobež 0'40 K, Martina Resman 2 K, Marija Jergač 1 K, Katarina Pavlež 1 K, Marija Rižner 1 K, Marija Martinc 1 K, Marija Koler 1 K, Tomaž Zdovc 5 K, Ana Zdovc 2 K, Marija Sager 0'80 K, Jožef Kušnik 2 K, Tomaž Pivk 1 K, Susana Vričko 4 K, Roza Pavlič 2 K, Helena Hobel 2 K, Jurij Hobel 2 K, Helena Škof 10 K, Barbara
Božič 10 K, Marija Šavc 2 K, Marija Vedenik 2 K, Jera
Prosen 4 K, Jožefa Lesjak 10 K, Anton Lesjak 3 K, Marija Pekec 7 K, Helena Sablačan 10 K, Helena Štefan 10 K, Ana Rigl 10 K, Helena Rigl 4 K, Marija Lesjak 4 K, Marija Šimon 2 K, Ivana Selan 1 K, Andrej Verdnik 3 K, Simon Ebervein zopet 5 K, Rudolf Sabic 2 K, Jožef Pavlič 2 K, Florijan Rigl 10 K, Ema Škorjanc 1 K, Tomaž Topar 1 K; Uršula Matevžič in Helena Mihev nabrali v Lovankah 95’60 K in sicer: Ana Creselnik 1 K, Vovk Ana 1 K, Frančiška Brežjak 1 K, Kolirčeva mati 10 K, Marija Brežjak 1 K, Uršula Brežjak 1 K, Mihael Vovk 1 K, Elizabeta Vovk 1 K, Apolonija, Vovk 8 K, Jožef Sekol 5 K, iNeža Sekol 5 K, Ana Lipnik 2 K, Ana Lipič 4 K, neimenovana
4	K, Gregor Toplič 2 K, Otilija Lužnik 1 K, Lucija Lužnik 1 K, neimenovana 1 K, Roza Šenk zopet 2 K, Tomaž Ilgovc zopet 2 K, Tomaž Uje 2 K, Sagmajster Marija 1 K, Janez Somrak 3 K, Elizabeta Kariči 2 K, Kus Katarina 1 K, Marjeta Kušnik 3 K, Janez Kušnik 4 K, Jožef Kušnik 2 K, Kovačeva dekleta 4 K, Marija Kuster 0‘40 K, trije r. voj. ujetniki 4 K, Sovak Marija 2 K, Rudolf Lucija 2'20 K, Šranc Janez 1 K, Šranc Ana 1 K Uršula Matevžič 2 K, Helena Mihev zopet 2 K, Neža Sinčnik 1 K, Marija Uje zopet 2 K; Ana Kuhling in Marija Želodec nabrali v Be-lovčah, na Dobravi in na Homcu 100-60 K in sicer: Ana Želodec 1 K, Tomaž Petek 4 K. Katarina Smesic 1 K, Lucija Lužnik 2 K, Jakob Smrtnik 0-60 K, Janez Karl 10 K, Štefan Fera 4 K, Jera Pogačnik 1 K, Matilda Pogačnik 1 K, Ana Markec 1 K, Franc Grašer 1 K, Ana Telavec
5	K, Neža Somrak 3 K, Marija Cunder 10 K, Helena Rigelnik 10 K, Vincencija Osterman 1 K, Apolonija Matic
' 2 K, Simon Gide 1 K, Ana Gide 1 K, Ana Kuhling 2 K, Uršula Kuhling zopet 6 K, Marija Pridnik 2 K, Ana Gaio 4 K, Marija Jerin 10 K, Ana Rižner 2 K, Jožef Prek zopet
10 K, Marija Mikic 2 K, Uršula Mikic 2 K, Vincenc Kuhling zopet 2 K. Skupaj 948-70 K. S prejšnjimi izkazi vred 1975-60 K. — Za porušeno cerkev na sv. Gori pri Gorici je daroval Simon Teme! pd. Prunč v Poddobu 100 K; za Spominsko cerkev v Celovcu so darovali: Marija Vasti 2 K, Carf Marija 1 K, Kurat Marija 1 K, Ana Koberer 1 K. — Darovi se bodo poslali na škofijstvo. Bog plačaj vsem blagim darovalcem, darovalkam in nabiralkam !
Proštijsko-župnijski urad Dohrlavas.
Za popravo cerkve na Sv. Višarjah je daroval č. g. Anton Pelnaf, župnik v Štebnu na Žili, 1000 K IH. vojnega posojila.
Pri onesnaženju kože na obrazu, glavi in telesu, pri bolečinah in srbečici, kakor pri preobilnem potenju in preveliki občutljivosti proti mrazu je potrebno, primešati vodi, s katero se umivamo, antiseptični, desinfekcijski dodatek, ki pospešuje trdnost kože. Kot tak je zelo priljubljen Kellerjev dobrodišeči, bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“. Z vodo mešan učinkuje brez vtiranja ali drgnenja hladilno in osvežujoče. Isti odstrani kožne nečednosti posebno naglo, uniči bolezenske kali in odstrani kožno srbečico in preobilen pot. Vsled svojega učinka, da vzbudi kroženje krvi, prinaša s tem novo življenje v omrežje kože, tako da postane ista zopet čista, mehka in rdečkasta, kakršna pač mora biti zdrava koža. Kellerjev „Elsa-fluid“ bi se naj radi tega v vsaki družini uporabljal. 12 steklenic stane na vse strani samo 14 K 32 h. Naroče se pristne edinole pri lekarnarju E. V. Keller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvatska). Našim čitateljem priporočamo, da imajo to izvrstno domače zdravilo vedno v zalogi, ker se isto lahko uporablja pri negovanju telesa mnogoterno. Kot odlično, zdravniško preizkušeno želodčno zdravilo priporočamo Fel-lerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice". 6 škatljic 7 K 37 h franko.	(su)
Lastnik in izdajatelj : Cžregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar USlhAlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Okoli 1200 m3 lepega = smrekovega lesa =
v Slov. Plajberku se potom pismene ponudbe odda.
Natančnejši pogoji se zvedó pri župnem uradu v Kapli ob Dravi ali v Slov. Plajberku.
Ponudbe se sprejemajo do 7. julija 1918, do 12. ure opoldne pri župnem uradu v Kapli ob Dravi, pošta Svetnavas.
Nadarbinsko predstojništvo v Slov. Plajberku.
Vabilo
na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tinjah
s sedežem v Slov. Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva za 1.1917.
2.	Čitanje zapisnika 1916 in odobrenje.
3.	Odobrenje računskega zaključka 1917.
4.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor se vrši v hranilničnih prostorih dne 29. junija 1918, ob Vz 4. uri.
V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši ob 4. uri ob vsaki udeležbi drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Odbor.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
sprejema kot oficijelno subskripcijsko mesto prijave na
osmo avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih:
I. davka prosto 5 '/VVo amortizacijsko državno posojilo II. davka proste 5 727o odpovedljive državne zakladnice
• • • • •
• • • • •
po K 91-54; ** 99 95*50.
Tiskovine za prijavo in pojasnila strankam so brezplačno na razpolago.)
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni saklad: K 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celie, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznanijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter Številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne hi poSiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Kupim ohranjen harmonij. JdkeTi.
Fr. Grafenauer, p. Brdo pri Šmohorju, KoroSko.
Rllhinin pošteno dekle, ki je vešča tudi gospodinjstva, nUllUrluU želi dobiti novo službo, najraje v kakem župnišču. Naslov pove uredništvo.
Mlinar
se sprejme na kmetski mutni mlin. Naslov pove npravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26.
Kot dekli
za poljska dela
se sprejmeta takoj dve pošteni dekleti v župnišče. Plača dobra, služba lahko trajna. — Več pove npravništvo „Mira“, Celovec, Vetrinjsko obmestje.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice v Galiciji na Koroškem
r. z. z n. z.
ki se vrši
v nedeljo, dne 23. junija 1918, ob 3. uri popoldne, v posojilničnem prostoru v Galiciji na Koroškem.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva o poslovanju.
3.	Potrditev letnega računa za leto 1917.
4.	Volitev odbornikov.
6. Sklepanje zaradi čistega dobička.
6. Slučajnosti.
Opomba. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan v istih prostorih eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal pri vsakem številu zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
hvaležni odjemalci potrjujejo, da koreninski pokoncevalec ,Riabalsaml v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurje oči, bradavice, trdo košo. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol odpravlja „Fides“, Če trdovraten revmatizem povzroča zobobol, kadar so vsa sredstva odrekla in če so zobje votli. Če ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K, 6 škatliic 11 K. Nič več zobne kamnene nasede, nič več slabega duha iz ust! Snežno-bele zobe (dobite po zobnem fluidu „Xirls“. Takojšnji učinek! Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši
se popolnoma iztrebijo 100 zahvalnih pisem. C uničuje z zalego vred
prašek zoper uši zraven 2 K.
KEMENtf, Košloe (Kassa), postni oddelek 1210/60, Ogrsko.
SppBlema vloge na hniižice in nn tekoči račun. Hnkup in prodala vrednostnih papirjev oseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Hiša na prodaj.
Iz proste roke se proda hiša št. 10 tik cerkve na Žili pri Beljaku. V hiši je gostilna in trafika. Pojasnila daje: Anton Tuder, Marija na Žili, pošta Beljak.
Paramente L
kakor mašna oblačila, pltrviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Mefovega društva o Celovcu.
Kuharica
išče službo v kakem župnišču; je pošteno dekle v starosti okrog tridesetih let.
Naslov pove npravništvo lista „Mir“ št. 24.
Framydol
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3'26.
Rydyol Jve0rdtnat"
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'45. — Povzetje 45 h več — Naslov za naročila:
Han. Brolich, drožerlia pri angelu, Brno G38, Morava.
Darve!
in v zavitkih po	v trg
pri »Zvoncu" Cel
Prve vrste, preizkušene, znamka „Tekla“, za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga, se dobijo sledeče: Črna, siva, modra (plava), zelena, rdeča, ruj ava
in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini IJT I |	• I
pn »zvoncu" Celje Kdri Lomner
Vsak si lahko sam pobarva obleko in platno ter prebarva staro obleko!
Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve „ „	„ bluzo „	„	„	3 zavitke barve
Za en predpasnik ,, „	„	2 zavitka „
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.
Do K 5000•— brez
zdravniške
preiskave.
C. hr. avstr, shlad za vojaške vdove in sirote
■— zavarovalni oddelek za Korožko ■
Celovec, Paulitschgasse St. 15.
Vojno zavarovanje tudi za vojake na bojiSču brezplačno.
bfi tfi tfi tfi W !fi tfi
»
S
£
hfi
»
Ifi Ifi
» tfi ■Ji Sfi » !fi S W
ir:
£ ifi !JJ
m m
s
Wi
Ui
s
s
L-p
Vojnoposojilno zavarovanje
z enkratnim vnaprej-vplačan,jem vseh premij.
Za 1000 K 8. drž. posojila se mora kot enkratno vplačilo vseh premij vnaprej vplačati :
za zavarovalno dobo	za zavarovalno dobo
10 let...........K 640-45	15 let...........K 640-82
12 let...........» 603-25	20 let.............. 476-74
Po tem času dobi podpisovalec K 1000-— vojnega posojila. Ce nmrje prej, se zaostalim izplača
K 1000"— vojnega posojila in razen tega v gotovini neporabljene premije, torej pri 15 letnem zavarovanju na pr.
razen K 1000-— državnega posojila v gotovini
v 1. letu....K 505-76 v 3. letu......K 452-— v 5. letu.......K 393-—
Enkratna premija se pri zavarovanjih do K 5000-— plača lahko z vojno-posojilnimi koai VIII. in vseh prejšnjih emisij po kurzni izdaji. Vsak posestnik vojnega posojila more torej brez gotovine in brez kurzne izgube svojo vojnoposojilno posest podvojiti in zagotovi vrhtega za slučaj smrti svoji družini precejšnjo svoto v gotovini. Zavarovanje se sklene na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje „Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi še sedaj zavarovalni oddelek za Koroško
c.lii’. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote
Celovec, Paulitschgasse $t. 15.
Zahtevajte naše prospekte!	Dopisnica zadostuje.
Yse odvlšne obresti za zavarovane.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva nlioa it 7.
>■ nradnje vsak dan, Izvzemšl nedelje In -----------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št 7.