o. Posle v Garantu bo pregledal posebni revizor ni' » i 1 .»A Direktor policije na sojenju za poskus umora - h ' . J - št. 72/Leto 64/Celje, 15. september 2009/Cena 1 EUR □ Odgovorna urtdnlca MP Tabana Cvim Naj se trgatev začne! Dobrih lemmut za Slovenska vinska kraljica Karolina Kobal je v Slovenskih Konjicah z umitimi nogami stopila v škaf z grozdjem in mečkala prve obrane sladke jagode. Letina bo baje dobra. kolesarski vzpon na Celjsko kočo Umetnost na laških ulicah Ukinite umazano razvado, ugašajte motor avta! novi tednik Zupani in podjetniki, pomagajte otrokom! Izkupiček od prodaje koledarja gre za ureditev varnih sob, kjer zaslišuje^ najmlajše žrtve iztirjencev in nasilnežev Nâ Celjskem narašča šte-vilo nasilnih dejanj, v katerih so žrtve najmJajši. Ne gre ]e za najstnike, ampak tudi za malčke, ki so pogosto izpostavljeni spol-nim zlorabam, fizičnemu in psihičnem nasilju, in ko je njihovo življenje že zaznamovano, jih Čaka še trnova pot Števiinih postopkov, ki 80 jim izpo-slavljeni pri islcanju krivcev. Žal pa je vedno znova videti, da so iztirjenci in nasilneži bolje zaščite-ni kot njihove žrtve. Društvo za pomoč žrlvani nasilja Beli obroč poskuša za* to s pomočjo donatorjev v vseh večjih krajih v Sloveniji opremiti lako imenovane vame sobe. Gre za sobe, opremljene z igrali in igra-Čami> kjer najmlajSe, ki so žrtve kaznivih dejanj» zaslišijo. »Ko gre za spolno zlorabo, nasilje, je treba otroke Čim manjkrat zaslišali. Če se le da, samo enkrat. Takrat» časovno čim bližje travmatičnem dogodku, morajo povedali vse, da jim ne bo treba teh stvari ponavljati- Pogovor z otrokom se posname med i^o, če ima soba takšno opremo. Posnetek si nato strokovnjaki lahko večkrat ogledajo, tudi v sodni dvorani, proučijo otrokov govor, gibe in se bhko odločijo, ali so njegove izjave verodostojne ali ne. Mnogi obtoženi med postopkom pravijo, da so bile izjave otroku vsiljene in ravno to bodo lahko zdaj proučevali,« razl^ predsednica Belega obroča Vlasta Nussdoríer. V Radovljici in Krškem sta sobi že popolnoma urejeni, opremljeni sta tudi z videokamerami in mikrofoni. Soba ima pravzaprav dva prostora. V drugem so lahko sodnik, tožilci odvetniki in kriminalisti. Otrok za snemalne naprave in ločen prostor ne ve. Pomagate z nakupom koledarja Ravno v Celju je bila odprta prva vama soba v Sloveniji že pred časom, žal pa v njej še ni snemalnih naprav. Ni jih tudi v sobi v Trbovljah. »Letos naj bi varne sobe uredili še v Ljubljani, Kopru, Novem mestu In Novi Gorici,« Še dodaja Nussdorferjeva. Da bi to uspelo čim prej, so se v Belem obroču domislili projekta, v katerem občinam in gospodarstvenikom ponujajo posebne vrste koledar za prihodnje leto. Gre za koledar, na katerem so zapisani vse telefonske številke in elektronski naslovi tistih ustanov, ki nudijo pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Koledar stane le 5>90 evra, žu- pan celjske občine Bojan Srot pa že obljublja nakup večje količine le-teh. »Naša občina je bila vedno pripravljena pomagati» kadar je govora o problemu nasilja in ni naključje, da je bila prva vama tuša odprta ravno v Celju. Pozivam pa kolegico in kolege župane ter gospodarstvenike v Savinjski regiji, da sodelujejo pri projektu. Naša občina bo DniStvo Beli obroč pomaga žrtvam nasilnih dejanj tako finančno, nato tudi psitaosodal-no. Ravno psihoterapja je i^emnega pomena. >»2rtve le s tem delno omilijo rane, ki ostanejo zaradi nasilja,« meni Nussdorferjeva, ki želi, da bi psihoterapevtske delavnice prišle Še v ostale kraje po SkTveniji, trenutno jih imajo le na Gorenjskem in v Ljubljani. Žrt\0m nudijo tudi brezplačno pravno pomoč, v posameznih primerih priskilrijo tudi odvetnika. »Slednje je najtfi^, saj ne moremo pričakovati, da bodo odvetniki za Beli obroč delali brezplačno, čeprav so izjeme. Ravno v Celju sta dve odvetnici, Branka Stane in Nuša Maček, tr^a je odšla med sodnike, to je Petra Ciacomelli, ki nam še nikoli niso odrekle brezplačne pomoči,« pravi Nussdorferjeva. Pisala je tudi odvetniški zbomid in iH'edlagala, da bi vsak slovenski odvetnik enkrat na leto brezplačno pomagal žrtvam nasilja. Člani društva Beli obroč spremljajo žrtve tudi pri okrevanju po travmatičnih dogodkih in pri iskanju slu^, če ^ za zaposljive osebe. »V preteklem času nam je uspelo neko gospo, ki je bila zaradi nasilja že na robu obupa, usposobiti za maserko, ji s pomočjo sponzorjev kupiti tudi masažno posteljo, da se bo lahko preživljala s tem. Drugi gospe smo pomagali izučiti se za nego starejših.« Vlasta Nwdorfer koledarje kupila, nato pa jih bomo poskušali dostaviti in postaviti na tista javna mesta. zavode, šole, kjer bodo ljudem • potencialnim žrtvam nasilja - najbolj dostopni. « SIMONA ŠOLiNlČ Foto: Sherpa Lobnikar ugiba tudi sam Podpredsednik stranke Zares in državni s^cretar na ministrstvu za javno upravo Celjan Branko Lobnilw je odštel s svojega mesta v ministrstvu. Pojasnil je> da se je odločil za kariero na iakuJ-teti, vse več namigov pa je, da želi na lokahUh volitvah kandidirati za župana C^ja. »Eno leto pred volitvami ni čas za napovedovanje kandidature, je pa čas za začetek resnega dela, za pripravljanje programa in tudi izbiranje ljudi. ki bi bili kadrovsko sposobni program tudi udejanjiti,« pravi Branko Lobnikar. »To pomeni, da stranko Zares v Celju Čaka pol leta resnih pri- prav na lokalne volitve, nato pa odločitev, s kom in s kak-Šnkn programom bomo nastopili. zadeva u^banje... O tem, aii bom ali ne bom kandidiral za župana, ugibam tudi sam. odgovor na to vprašanje pa bo znan čez šest mesecev.« RP Posledice julijskega neurja tudi na državnih plečih Vladaše jena četrtkovi seji seznanila z oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic julijsl^;a neurja, ki je prizadel osem slovenskih (Min, med njimi tudi l^ko. Polzelo, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Skupna škoda v Sloveniji presega 5,87 milijona evrov, od tega je škode, ocenjene na vodotokih, skoraj 4 milijone, na objektih pa 1,7 milijona evrov. Ocenjena neposredna Škoda presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna, zato bo pii odpravi posledic neurja pomagala tudi država. Ustrezen prodam za odpravo posledic morajo sedaj pripraviti v ministrstvu za okolje in prostor Kot so še ugo- tavljali v vladi, so bili neposredni ukrepi za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje v večini prizadetih območjih vzpostavljeni v prvih dveh dneh. Posamezne intervencije na poškodovanih objektih zaradi plazenja tal pa so se izvajale tudi v naslednjih dneh, kot se je to dogajalo v Šoštanju. US Proti ukrepom vlade Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje in Občina Žalec sta pri dvorcu Novo Celje pripravila srečanje upokojencev iz 32 občin, kjer deluje 72 društev, ki ^upaj štejejo kar 27 tisoč upokojencev. Srečanje se je udeležilo kakih 1.500 upok(^'encev in drugih gostov. Zbrane je nagovoril predsednik PZDU Celje Emil He-džet, v imenu gostiteljice ob-čine Žalec pa je župan Lojze Posedel poudaril, da v občini veliko pozornost name- njajo krepitvi medgeneracij-skega sožitja in sodelovanja. Slavnostna govornica, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, je upo- •»Pnuikujvno, da bo prsmiar Palicrr uresničil svoja predvolilne obljuba in zaščitil najbolj revne,« so med dnigim poudarili na srečanju. - it. 72 • 1 S. septembar 2009 • kojence pozvala, da še naprej zbirajo pooblastila za Izredno skupščino Vzajemne, na kateri nameravajo zamenjati nadzorni svet. Odločno je tudi proti ukrepom vlade, ki v svojih protikriz-nih ukrepih namerava ustanoviti rast pokojnin in socialnih transferjev. Kožuh Novakova je nekaj kritičnih besed namenila tudi ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ker v posebno skupino, ki pripravlja predlog pokojninske reforme, niso povabili nobenega strokovnjaka iz vrst upokojencev. V imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je Janja Romih, vodja sektorja za domsko varstvo in socialne zadeve, največ govorila o strategiji varstva starejših do ieta 2010. Srečanje so popestrili godbeniki ZabukoWca, mešanj pevski zbor DU Šempetfřr otroSki pevski zbor OŠ Šern-peter in tenprist Andrej Bre-mec, ki ga je s harmoniko spremljal viki Ašič. TT www.ra(liocelje.coiii novi tednik Obianř naselja Broda na sastanku o problaniatiki plaoi. Upa/o, da se bodo uresničila napovadi strokovnjakov, ds se pisi v fetu dni ne bo mi\n\ tako, da bi jih ogroial. Program drage sanacije plazu šele čez leto dni Sto let Star plaz v Brodeh oživila gradnja Sončnih vrtov -Počasen plaz na) ne bi ogrozil ljudi - »Kupili mačka v žaklju« pobočje neposredno nadgradnjo. Sedaj nas Čakaj o raziskave celotnega območja s pomočjo osmih vrlin globokih 25 metrov in geodetske meritve,« načrte razkriva Ribičič. Z dodatnimi raziskavami bo* do skušali predvideti potrebne ukrepe za ublažitev in sanacijo posledic plazenja. »Plaz je relativno počasen, zato ne obstaja veijetnosc, da bi se nenadoma premakjiil za meter ali dva in ogrozii stabilnost objektov in ljudi. V kolikor pa bi oas situacija presenetila, bomo presodili, aJi ljudi izseliti ali ne,« pojasnjuje Ribičič. Po besedah Stanislava Škrabla iz mariborske fakultete ZA gradbeništvo bo plaz mogoče sanirati, vendar pa naj bi višina del močno presegla vrednost vseh ogroženih objektov. Zâ sprožitev plazenja SkrabI neposredno ne kaže s prstom na izvajalca del, Gradiš. »Ne gre jih krivili, če na to niso bili opozorjeni. Sam mdj oisem prepričan» da bi jim v začetni fazi prepovedal gradiri.« ObčinsIU âtab civilne 2aSčite je potrdiJ program enoletnih raziskav na plaza In imenoval tričlajiskc komisijo za spremljanje stanja plazenja, ki bo pripravila projektno nalogo za izbiro izvajalca razisksv. V okviru tega bo potrebno izdelati tudi program sanacije meteorne in fekalne kanalizacije in O razmerah obvestiti UE Žalec. Karajaoe pozivajo, da vsakršne nove razpoke na objektih evidentirajo in sporočijo ob-činski upravi. Ob tem pa omenjeni primer še zdaleč ni edini, saj je Slovenija posejana s bi* Šami na plazovitih območjih, česar bi se morala temeljito lotiti država, sta si enotna geoioga. Po besedah izvršnega direktorja podjetja Gradiš skupina G Klavdija Kovačiča bo gradnja stanovanj ustavljena toliko Časa, dokler ne bodo opravili vseh raziskav, čeprav trije doslej zgrajeni bloki naj ne bi bili ogroženi. »Brez stroke in nadaljnjih ukrepov si ne moremo privoščiti posegov v prostor. Kupiii smo celotni projekt skupaj z gradbenim dovoljenjem in se po domače povedano >nasankali<.« Gradbeni projekt naj bi od* kupili od podjetja Monsun, pravi KovačiČ. Občinska uprava občine Vransko naj bi sedaj izbrala izvajalca za izvedbo rajska v in nato sprejela ukrepe in program sanacije. Sanacija enega večjih plazov v Sloveniji ter}a ogromno stroškov, ki jih občinski proračun ne premore. Glede na to, da je za izdajo gradbenega dovoljenja in za nadzor gradnje pristojno ministrstvo za okolje in prostor, vranski župan Prane Su-šnik od države pričakuje sredstva za raziskave in sanacijo plazu. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Polzenje tal v Brodeh je posledica nekaj sto let starega plazu, ki ga je lani poleti dodatno sprožila gradnja stanovanjskega komplek&a Sončni vrlovi. To sta na javni predstavitvi problematike plazenja prejšnji teden potrdila strokovnjaka s področja geomehanike dr. Mihael Ribičič in dr. Stanislav Škrábl Plaz je globok več kot 17 metrov in ogroža 11 objektov. Program sanacije plazu bo možen šele Čez leto dni. Do takrat naj ne bi prišlo do večjih premikov tal, ki bi lahko ogrozila življenje krajanov. Najmanj leto dni bo ustavljena (udi gradnja okoli 4 milijonov evrov vredne naložbe, katere investitor in izvajalec je ljubljansko podjetje Gradiš skupina G. Ugotovitve strokovnjakov mi. Upamo, da bodo držale so nekoliko ublažile strah prebivalcev nad novogradnjo. »Nismo neposredno ogroženi, saj je hiša na vrhu pobočja. Smo na območju, kjer bodo opravljali dodatne raziskave tega velikega plazu. Poznajo se razpoke na vrtu in balkonu, še vedno pa je teh manj kot na tušah pod na- besede, da se plaz v letu dni ne bo razširi) do te mere, da bi nas ogrozil. Zaenkrat pa bomo škodo pokrili iz lastnega žepa»« pravi krajanka Aleksandra Kumer. »Gradnja blokov je plaz močno intenzivirala na območju direktno nad gradbiščem,« pravi geolog iz ljubljanske na- ravoslovnotehniške iakultete ?^lihael Ribičič. Plaz najbolj o^oža pet hiš in gospodarski objekt neposredno nad novogradnjo. Širi se navzgor po pobočju, k^er dodatno ogroža pet objektov. Program sanadje bo znan čez leto dni Pred tem pa bo potrebno opra^ti obsežen program raziskav. Kupili projekt in se »nasankali« »Doslej smo raziskali območje, kjer se je gradilo in Stanislav ŠkrabI (desno) za plazenje neposredno ne krivi Gradisa. Po besedah Klavdija Kovačiča eo kupili proiekt z gradbenim dovoljenjem vred in se »nasankali«. mmti csLOE mMZR&v p T^-")!! lOOJ «U MHt wm msm POZDRAV PTIC MIRU m* mi^'tmmià m^^m'rn mi^ u 1 dodatnimi raziskavami bodo v letu dni kušali predvideti potrebne ukrepe za ublažitev in sanacijo posledic plazenja. »Plaz je relativno počasen, zato ne obstaja veijetnost, da bi se nenadoma premaknil za meter ali dva in ogrozil stabilnost objektov In ljudi,n ob tem zegotevija Mihael Ribičič. Osnovna Šolo Uvo, Celj^ GiAimi mdAVEC, »EiiA imiKeiniiK, 1UMCAÍ9K, MJUlKe ¥OZELd ARSTVO novi tednik Posle V Garantu bo pregledal posebni revizor Nivo opozarja na lastnika, ki je v izgubi - S prihodnjim mesecem znova delo v dveh izmenah Na izredni skupščini Garanta je največji delničar, družba Nivo, dosegla svoje. Poslovanje podjetja v zadnjih pelib letih bo pod drobno^ed vzel revizor. Odprto vpra^nje pa ostaja Še, kdo bo ta revizor. Kot pravi direktor podjetja Dragan Manjulov» to ne bo revizor, ki ga je predlagal Nivo> direktor Nivoja Danilo Senič pa, da imajo o tem še različna mnenja. Poleg pojasnil s strani direktorja Dragana Manjulo-va, ki je mesto direktorja zasedel šele decembra lani, je bila edina točka dnevnega reda pravzaprav imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal posle v zadnjih petih letih, s posebnim poudarkom na kapitalskih spremembah, poslovanju s povezanimi osebami. Pregledal bi večje posle, ki bi lahko pomerili izčrpavanje družbe ter prelivanje sredstev na tretje osebe, »Mi smo zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Tako ali tako si tudi sami želijo priti resnici do dna,« je komentiral direktor Nivoja Danilo Seaič. Pa čeprav je delničar Alfa Holding iz Ljubljane pri imenovanju revizorja, ki ga je predlagal Nivo. podal nasprotni predlog. V Nivoju so izpostavili tudi podjetje Alfa Holding, saj so zaskitljeni, kerto podjetje očitno sploh ne deluje. V lanskem letu je ustvarilo vsega en evro prihodkov ter 75 tisoč evrov izgube. Zato bi bilo po mnenju Nivoja pametno razmisliti o odkupu delnic, ki jih ima v lasti Alfa Holding, da ne bi ta družba živela na račun Garanta. Direktorja imajo radi Brez velikega okoliSenja je jasno, da največji delničar v Garantu nima besede (uspelo mu je le to, da bo posle pregledal posebni revizor) ali posebnega vpliva. Nima niti predstavnika v nadzornem svetu, saj ga ostali povezani lastniki pri vsakem predlogu gladko »povozijo«. TUdi sedanjega direktorja sta izbrala predstavnika podjetij Alfa Holding ter P 33, ki poleg predstavnika zaposlenih sestavljata nadzorni svet. Po dru^ strani pa je jasno tudi, da je direktor pri delavcih izjemno priljubljen. Včeraj so vsi kar malce strahoma čakali izredno skupščino in (o, kaj vse bo največji delničar na njej zahteval. »Saj menda ja ne bodo zamenjali našega direktorja,« so se spraSevali. »Ker la je pa res pravi.« »Pravi« pa je očitno tudi za neuradno «največjega lastnika« (kot človek,, ki vodi ve- Ko smo pred tednom pregledovali lastništvo Garanta, so bili kot pomembnejši lastniki vpisani Nivo, P 33, Alfa Holding in 13 BMV. Včeraj so bili po podatlûh baze Gvin vpisani delničarji Nivo> P 33 in Garant. Po besedah Ma-njulova se lastništvo od njegovega prihoda v podjetje do danes ni spreminjalo. Oragan Manjulov pravi, da ho draga poluvica teta uspeinsjša kot prva, S1. oktobrom bodo ^taN ukrap cakar^e na dalo, kar pomeni, da sa bo na ddo vrnilo 77 delavcev. Garant je imel lani slabib 53 tisoč evrov izgube, v prvem polletju letos naj bi ta narasla na skoraj 400 tisoč. Kot pravi Manjulov. bo poslovanje v drugi polovici leta bistveno boljše kot je bilo v prvi. Dobili so nova naročila» zato bodo s 1. oktobrom znova začeli z delom v dveh izmenah. To pomeni, da bodo s čakanja na delo poklicali vseb 77 delavcev. čino vtem podjetju, se omenja Boltjan Marolt). Takoj po skupščini in po popiti kavici s Seničem, je bilo pred vrati njegove pisarne slišati, kako nekomu na dolgo in široko poroča o poteku skupščine. »Ste kakšnemu od lastnikov poročali, kaj je bilo na skupi-čini?« smo pobezali v direktorja. »Ne. ne. Z naročnikom sem se pogovarjal o novih poslih.« Upamo, da je bolj odkrit z delavci. ROZMARl PETEK Foto: Grup A Zlatarni Celje recesija ni prišla do živega Naslednje leto bodo osvajali nove trge - Na Hrvaškem zaradi imena izgubljajo stranke čeprav zlato spada med takoimenovane luksuzne dobrine, katerim se v času krize ljudje najhitreje od-povemo, se Zlatarna Celje ne more veliko pritoževati. Upad prometa sicer beleži, a je še v mejah planiranih ciljev za to leto. Izjema je Hrvaška, ki pa lahko dolgo-ročno âe obrodi sadove. ZJatama Celje, ki letos preznirje 16&4etnico. js s svojimi kreacijaflii» ki 80 jih predstavili plesalci na ledu, Ljubljančanom jemala dih, UkupIČalt draSie razstavljenih izdelkov bodo namenili delovanju dnjstva Beli obroč Slov^ije. Zlatarna Celie se je na laizo pripravila. Zmanjšala je vse mo^e stroške poslovanja, zaprla je dve trgovini in namesto desetih ali dvanajstih, kot je povprečjevobičajnih letih, od-pria le sedem novih o^vin. V Sloveniji in na tleh bivše Jugoslavije ima skupno 86 trgovin, od Eega najslabši promet beležijo tigovine na hrvaških tleh. "Upad prometa smo povsod pričakovali, le Hrvaška nas je precej presenedla. N^j je za^ tovo kriva splošna gospodarska recesija, nekaj izredno slab finančni položaj Hrvaške, nekaj pa naše ime. Če bi se imenovali Zlatarna Zagreb, upad gotovo ne bi bii tako opazen,« opisuje vulja marketinga Jure Ce-kuta mlajši. >»Vseeno dolgoročno verjamemo v ta trg, zato bomo tam odprli še tri nove trgo-vine.« Rihodnje leto se namerava Zlatarna Celje, ki v Sloveniji zaposluje 200 ljudi, skupaj pa kar 400, širiti še v Bolgarijo, kasneje pa še v Romunijo, na Češko in Poljsto. Pred dnevi pa so blestey precej bli^e domu, v Ljubljani, saj so naLjub-jjanskem gradu pripravili tretjo prireditev Bâlet nakita. Na njem so izvedli tudi licitacijo iá^ranega nakita, izkupiček pa bodo namenili delovanju Belega obroča, društva, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj. RP Tudi Maksima holding ob zastavljene delnice Trgovanje na ljubljanski borzi se |e v preteklem tednu nekoliko razživelo, saj se je promet zaradi svežnjev z delnicami Telekoma Slovenije in Intereurope moćno povečal. Delnice so se v povprečju podražile. Na rast na domačem kapitalskem trgu vpliva optimizem, ki je v zadnjem času prisoten na večjih tujih kapitalskih trgih, kjer tečaji delnic Iz dneva v dan dosegajo najvišje letošnje vrednosti. pregled tečajev v obdobju med 7.9. in 11.9.2009 OtMk» 1 \m UtnáíMí h «MtVm mm. QCG Cinkflma Celjs 46.50 6,50 •2.02 CetU 0.00 0,00 O.QO 6RVG Goranje 11,10 625,80 5.31 PILA Pivovarna laiko 29.00 67,90 <92 JTKS Jirteks 41.00 12,20 2,50 ETQG £tol 13S.50 m •3,12 Poleg večjega zaupímja v delnice na domaČem borznem parketu se optimizem počasi vrača tudi na trge po Balkanu. Delnice v Beogradu so se v preteklem tednu v povprečju podražile za dobrih 11 odstotkov. Domači borzni indeks SBl 20 je medtem pridobil 2,7 odstotka in se povzpel do 4.256 indeksnih točk, V središču dogajanja so bile delnice Telekoma Slovenije in Intereurope. Z njimi sta bila sldenjena dva svežnja v vrednosti 8 milijonov evrov. Pri lem je šlo za zaseg delnic omenjenih družb, ki jih Je imela v lasti Maksima holding. Maksimi holding, ki je četrtinski lastnik holdinga Istrabenz. je le delnice zaplenila KLB. Cena dosežena pri obeh svežnjih je bila blizu trenutne tilne cene, sama zaplemba pa tudi ni bistveno vplivala na tečaj delnic Telekoma in Intereurope. INDEKSI MED 7.9. IN 11.9.2009 I {khMU SBI20 issmmmmi^sgm 4.2S8.11 2.43 Glede na dogajanje na domačem kapitalskem trgu lahko sklenemo, da v zadnjem obdobju svežaji delnic rešujejo obs^ prometa, ki je brez navedenih poslov na dnevni ravni Še vedno okrog rmlijona evrov. Vsekakor optimizem, ki ga spremljamo na večjih svetovnih borzah, vpliva na rasi domačih borznih indeksov- Izkoristite nizke tečaje vrednostnih papirjev in pristopite k vzajemnim skladom kar od doma preko prve spletne aplikacije ILIRIKA eSKLADI. TEA LORBERG, borzna posrednica ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Med nagrajenci pet domačinov Na sejmu so v petek podelili tradicionalna sejemska priznanja najboljšim razstavljavcem, ki jih vsako leto izbirajo organizator Celjski sejem» Mestna občina Celje ter Obrtno-pod-jetniška zbornica. Organizator Celjski sejem je podelil devet priznanj, med njimi sta bila s Celjskega iz-delovalec sončnih celic Bi-sol iz Prebolda ter Eko plus iz Štor. ki izdeluje izdelke iz reciklirane plastike. Občina Celje je podelila tri nagrade, vse so odšle izven regije. Krovna obrtniška zbornica vsako leto podeljuje cehe. Poleg zlatega je podelila âe dva srebrna ter Šest bronastih. Srebrnega je med drugim prejelo podjele Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, brooasta pa braslovško podjetje Ter-mo-tehnika, ki Izdeluje to-plome črpalke, ter Eltras iz Solčave, ki se ukvarja z avtomatizacijo proizvodnih procesov. RP novitednik www.novitednik.com 30 let delovanja, a vse manj dijakov I\idî vrste v Dijaškem domu Celje so zdesetkane - Prostora dovolj tako za dijake kot študente Dijaâki dom Celje, ki letos obeležuje 30-letnjco delovanja» je v tem Šolskem letu ponovno sprejel prve varovance» predvsem dijake srednjih àol. Caka še na študente viSjih in visokih Šol. Tisti, ki so že oddali vloge, bodo o namestitvi obveščeni najkasneje do 20. septem* bra. tako dijaki kot študenti pa imajo še vedno mož-nost prijave. Dijaški dom ima namreč v zadnjih letih več kot dovolj prostora. Domska oskrbnina dejansko za marsikoga ni ravno majhen zalogaj. Najcenejša na mesec znaša na primer za dijaka, ki biva v Croposteljni sobi, 201 evro, za dijaka, ki biva v svoji sobi, pa kar 60 evrov več. Za študenta, ki biva v Criposteljni sobi in v domu zajtrkuje, znaša skoraj ISO evrov, Če ima vse tri dnevne obroke, pa 232 evrov. Bivanje v enoposteljni sobi je bistveno dražje tudi za Študente - z zajtrkom 134 evrov, z vsemi obroki skoraj 266 evrov. hajajo iz skoraj vseh delov države. Zelo raznolika je tudi njegova izobraževalna struktura» saj varovanci obi- Nataša Kajba Gorjup (Foto: MM, arhiv NT) V celjskem dijaškem domu so ponosni na 30-leinico delovanja» za katero menijo, da je dokaz dobrega delovanja in dela z mladimi. Eden največjih domov v Sloveniji ima kar 564 ležišč» pri čemer sprejema dijake, ki pri- skujejo tako programe tehniških in poklicnih šol kot tudi gimnazij. V zadnjih letih dijaški dom sprejema tudi študente fakultet ter višjih in visokih šol. vendar se skupno število vpisanih že nekaj let znižuje. Demografija ne prizanaša »Upad števila dijakov je posledica različnih dejavnikov.« meni ravnateljica celjskega dijaškega doma Nataša Kajba Gorjup. Med glavne sodi splošen upad generacij, ki se vpisuj ejo v srednje šole. »Zelo vplivajo tudi dostopnost srednjih Šol in izobraževalnih programov v manjših krajih, v posameznih regijah in seveda boljše prometnepo veza ve. Pri tem ne smemo zanmariti tudi sprememb. ki so posledica spreme-n j enih materialnih in socialnih okoliščin, v katerih so se znašle družine.« meni Kajba Gor-jupova. Jienutno je v dijaški dom vpisanih 250 dijakov, število študentov bo znano ob začetku študijskega leta. Dom je lahko letos razpisal kar 200 mest za dijake, ki so se vpisovali prviC, in skupno kar 140 mest za študente- H, kot je znano, ne kažejo velikega zanimanja za bivanje v domu, kjer se morajo do določene mere seveda prilagajati domskemu redu za mladoletnike, ^to so v minulih letíh gostili le kakšnih 30 do 40 študentov, kar ministrstvo za visoko šolstN^ uspe- 0Íjaški dom še sprejama dijake in študanta. (Foto: KATJUŠA, artinr NT) šno uporabi tudi za argument, da potrebe po gradnji novih ka-padtet za štud^te v Celju sploh ni- Sicer v domu še vedno sprejemajo vloge za bivanje dijakov in Studený.. »Domski dijaki« bolj uspešni Kajba Gorjupova medtem našteva prednosti bivanja v dijaškem domu. Poleg tega. da sta jim prihranjena vsakodnevna naporna vožnja in čas, domstó red narekuje tudi disciplinirano učenje. »Učniuspdi dijakov, ki bivajo v dijaških domovih, je praviloma višji In tudi v celjskem dijaškem domu je uspešnost dijakov, ki bivajo v njem, visoka. Podatek se pribli^je Ponovno velja opozoriti na zakon o brezplačnem bivanju otroka za starše, ki imajo v dijaškem domu dva ali več otrok s statusom dijaka. »Tem staršem je omogočeno brezplačno bivanje za najstarejšega otroka> ki kot dijak biva v dijaškem domu. Vloge za pridobitev tovrstne subvencije oddajo starši teh otrok lahko v katerem koli dijaškem domu v Sloveniji» kjer biva eden od njihovih otrok.« pojasnjuje Kajba Gorjupova. idealnim stotim odstotkom,« zatrjuje Kajba Gorjupova, Prepričana je, da k učni uspešnosti pripomorejo prizadevanja »izkušenih pedagoških in strokovnih delavcev, ki imajo dol-goleme in bogate izkušnje pri nuđenju učne pomoči in podpore mladim v izjemnih situa-djah«. To je Se posebej dobro-došlo v časih, ko v domu opa- žajo, da imajo dijaki in stai^i zaradi siceršnjih družbenih sprememb težave pri poravnavanju stroškov oskrbnine, »"ftk-Šoim staršem poskušajo zaposleni pomagati z nasveti in usmerjanjem k pristojnim službam za izboljšanje sodalnega položaja.« pravi Kajba Gorjupova. POLONA MASTNAK Elaktranskfl lupo ja v uporabo knjižnici predale elanica Lions kJuba Moiaik Calja, Klavdija Sitar. Lažje bo brati Slabovidnim )e v Osrednji knjižnici Celje na voljo elektronska lupa vredno aparaturo. Še posebej pomembno je, da je v prostorih knjižnice javno dostopna in s tem na razpolago vsem slabovidnim,« je uspešno akcijo komentirala članica Lions kluba Mozaik Celje, Klavdija Sitar. Lupa na preprost način omogoča povečevanje gradiva tudi za 50-krat, namenjena pa je tistim slabovidnim, ki imajo le še manj kot 30 odstotkov vida. Možnosti povečav so različne, prav tako možnosti prilagoditve kontrasta, lupa pa omogoča tudi pisanje, reševanje križank in podobno. Aparaturo je z nadgradnjo mogoče priklju-Čiri tudi na računalnik. »S tem pripomočkom je knjižnica veliko pridobila, saj bo na ta način še bolj dostopna skupnostim ljudi s posebnimi potrebami- Še ta teden, ko opravimo potrebno usposabljanje zaposlenih, bo ta naprava na razpolago vsem slabovidnim. Do selitve v no- NAKUPOVALNI CENTER 18.9. Osrednja knjižnica Celje je bogatejša za sodobno elektronsko lupo za pomoč pri branju knjižničnih gradiv. Naprava je namenjena predvsem slabovidnim uporabnikom knjižnice. Akcijo za nakup elektronske lupe je izpeljal ženski tíons klub Mozaik iz Celja ob pomoči Citycentra. »Lio-nisti na sploh veliko pomagamo slepim In slabovidnim, zato smo se članice WW w.veleja park I NTSR S PAR kluba Mozaik odločile za to akcijo. Ponosne smo, ker smo s pomočjo darovaJcev, ki so ob otroškem parku Džungla darovali v namensko skrinjico, lahko nabavile to, več kot 2.100 evrov otvoritev 2009 ob 10,0( ve prostore bo nameščena v oddelku za odrasle in mladino, kjer jo bo mogoče uporabljati že ta teden,« je povedal direktor osrednje knjižnice mag. Branko Go-ropevšek. BRST Foto: SHERPA www.radíocel|e^in park ® VBomlo SM naMMA O NAKUP MeOSPRSHODOM! m IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Na včerajšnji novinarski konisrend so predstavniki Velenja povedali, kaj vse priprav-Ijajo ob jubQeju oziroma 50-letnici mesta. NajmJajše in najlepše slovensko mesto sicer jubilej slavi že nekaj Časa, ^vnino prireditev pa pripravljajo konec tedna. V sredo se bodo poklonili evropskemu tednu mc^ilnosti in odprti novo avtobusno postajo, v petek nov trgovsld cen* ter in položili temeljni kamen ZA gradnjo Gaudeamusa. Prav tako v petek se bo ob 20. uri začela slavnostna akademija. v soboto pa napovedujejo velik rok koncert vseh znanih velenjskih skupin, ki so v goste privabile kar nekaj zanimivih imen. V nedeljo se začenja Pikin festival, seveda pa bo vmes obilo različnih Športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, s katerimi želijo prikazad energijo in zagnanost Velenja. bra dobili $tirí Ficke, seveda pa bodo z nekaterimi svojimi 'I' I I' II prebivalci obiskali tudi festival,« Pikine kroglice pregelk e—í se obiskovalci lahko že v četr- Pred nedelfskim uradnim začetkom Pikinega festivala so proslavili 20-letnlco največjega otroš- ^^^ onemoglosti napokaii kega festivala ^ ' » kroglic pregelk. vsem so tek- Že v četrtek u vslenjski dom kulture napolnile Kke. Začelo se je s Pikinim d-cidnewm na Titovem trgu. Potem so prizorišče prenesli v Rdečo dvorano, od koder so veselili na prireditveni prostor ob Velenjskem jezeru. Vmes je enodnevno dogajanje preraslo v osemdnevni Pi-VSn festival, ki bo v nedeljo, 20. sept«nbra, odprl vrata slovenskim otrokom. Letos rdečelaska s kitkama in z različnima nogavičkama vabi v Velenje že dvajselič, Vmes je seveda na kupe spominov, dogodivščin in nepozabnih druženj, ki so jih obujali minuli Četrtek, ko so proslavljali jubilej Pikinegđ festivala. »)Če človek v sebi l^bi ocroškosi. radoživost in veselje, je z njim konec,« je nizal velenjski župan Srečko Meh besede zahvale vsem Pikinim ustvarjalcem. Veliko se jih je zvrsdlo v minulih dveh desetletjih, mno^ s festivalom in z otroki rastejo vsa leta. In nikoli ne bodo postali zares veliki. Verjetno bodo soustvaifali tudi Evropsko prestolnico kulture, kar bo Velenje skupaj z drugimi mesti postalo v letu 2012, precejšen del dogajanja pa bodo gradili na prigodah in izn> âlu majhne neustr^ne rdečelaske. Rdečelaskine skrivnosti Rkin festival je rasel iz dneva v dan, iz leta v leto, iz zgodbe v zgodbo, z njim pa je raslo Število posameznikov, ki so v četJtek dodobra napolnili velenjski dom kulture in tako pokazali, da so Pikini prijatelji. »Spomnim se prijetne utrujenosti, ki je zajela mesto po zaključeni prireditvi, in tudi ve- V ff i -T' I 4 f ^ «r Ç i mi Z otroki in 28 otroke so delali številni znani VelenjČani, ki so se jim pndmžili tudi dragi ljubitelji neustrašne deklice. seljâ ' zavedali smo se, da |e naše mesto veliko ljudi zapuš-čab če ne boljših, pa vsaj bolj Na zdravje z mlekom! Kmetija Lavbič iz Dramelj je na Hudinji, vUiid frankôlovskih žrtev, postavila prvi mlekomat v Celju. Na njem si bodo lahko Celjani vsak dan natočili sveže mleko, liter slane evro. Prve dni je bilo povraSevanja toliko, da je mleka zmanjkalo tako v soboto kot nedeljo. Kot pravi Anton Lavbič. so se za postavitev mlekomata odločili prav zato, da strankam ponudijo sveže domaČe mleko, takáno, kakršno se namolze na kmetiji, pa tudi zato, ker so odkupne cene mleka na slovenskem tržišču nizke in ga bodo raje prodajali neposredno kupcem. Foto: SHERPA zadovoljnih,«< je enega od zgo-dovinsldh utrinkov ut^ Marko Mandič, nekdaj velenjski Pikec. Festival je vedno imel pokrovitelja, med prvimi je bil to častni občan Velenja Matjaž Kmecl, ki je sicer ob pn-hodu na oder med Rkami pogrešil katerega od slovenskih junakov. Zadnja leta imenujejo Pikino ambasadorko, letos bo to Vlasta Nussdorfer, prireditve pa se je udeležila Štefka Kučan. Kar vreli so spomini na prijazen sprejem in lepo Velenje, Kučanova pa je s svojim pripovedovanjem tako navdušila Špance, da že prirejajo podoben festival. Sicer bo letos Pika na jubilejni festival prvič uradno prikorakala na oder v nedeljo ob 16. uri, ko ji bo, seveda Če bo dovolj prldm, velenjski župan Meh za teden dni izročil župansko lento. Dogajanja med tednom smo že vajeni, tudi za letos pa napovedujejo 15 razstav, predstave se bodo zvrstile na treh Plkinih odrih, veliko bo dna^, sRko povezanili aktivnosti, osrednje pa bo seveda dogajanje vdelavnicah ob Velenjskem jezeru. Na celodnevnih delavnicah bodo osrednje Pikaste ideje, predstavil se bo lahko vsak, ki misli, da dovolj doit. 72 -15. september 2009 - bro pleše ali poje, na zaključni dan, 26. septembra, pa napovedujejo osrednji Pikin dan. »Letos smo se povezali z živalskim vrtom, ^er bodo okto- nile. Pii?a je namreč otroška junakinja. kot je omenila Pia ZemJjič, ki jo morajo spoznavati predvsem velikL US m k ' Ldtoinja uradna Pika Moflavička novi tednik iCRAJEV Prvošolčki v brlogu Vstop v šolo je za vsakega prvošolčka oekaj posebnega. Mnogi otroci komaj čakajo, da bodo dobili šolsko torbico z vsem» kar sodi vanjo id postali pravi šolarji. Letos je šolski prag prvič prestopilo 388 celjskih otrok. Zanje, pa tudi za pr-vošolčke iz driigih občin so v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje minuli teden pripravili sprejem. PrvoŠolČke je sprejel in pozdravil sam Herman Lisjak. Pripravil jim je cel kup presenečenj. Najprej jih je povabil v deželo črk, kjer se je izkazalo, da so prvošoič* ki, čeprav so komaj zakora* kali v šolo, že pravi učenjaki. Ko so se otroci skupaj s plesalkami Studia za ples Igen sprehodili skozi abecedo, jih je Lisjak Herman popeljal po razstavi o kraškem ovčarju. Bilo je silno zabavno, so povedali, tako kot je zabavno hoditi v šolo. Največje presenečenje pa je Herman Lisjak za otroke pripravil čisto na koncu - pogostil jih je s torto. Otroci so se od Hermana poslovili z obljubo, da ga bodo njegov brlog tudi v bodoče z veseljem obiskovali. Njihovega obiska pa se veselijo rudi vmuzeju. kjer prvošolč-kom želijo, da bi vsa leta tako z veseljem kot sedaj hodili v Šolo in da bi si v njej nabrali veliko znanja. BA. foto: SHERPA '»V 3 Prvololčki so na sprejemu pri Hermanu Lisjaku dokazali, da so že pravi ufenjaki, saj poznajo že čisto vse irke. Umetnost na gredicah Moarske^ gaja Dotiki Mozirsicega gaja Mozirski gaj je v soboto na široko odprl vrata novim vsebinam, ki so jih med gredice prinesli umetniki s celega sveta. V parku s-lovenskih vrtnarjev so namreč postavili prostorsko postavitev del 26 umemi-kov iz 13 držav, razstava pa nosi skupen naslov Sožitje dotikov. Za tuje avtorje je izbor opravil Enzo Marino» med slovenskimi pa je izbirala Milena Koren Božiček. Kuratorka je med drugim omenila» da so umetniki ustvarjali brez omejitev, praktično v neskončnem prostoru Mozirskega gaja. glavno vodilo pri izboru avtorjev pa je bilo specifičen način doživljanja dotikov. Predstavljenih je več umetniških trendov, kar nekaj stvaritev pa bo s časom in U'ajanjem razstave doživelo razpad in postalo del gaja. Že v soboto bodo v Mozir-skem ga) u postavili na ogted še zadnjo razstavo v letošnji sezoni « in sicer razstavo buč, ki privablja precejšnje število obiskovalcev. US VELIKA NAGRADNA IGRA IBobKar Mi^' bo yi\£OL bobK^rt oíívis-HO^t -nag-^i^fr-Kiv Zbirajte svoje BobKart vozovnice in sodelujte v boju za bogate nagrade! Letna smučarska karta na Celjski koči Welness razvajanje v dvoje v hotelu Celjska koča Bon v vrednosti 100 EUR Vidim optike Nagradna igra traja od 11.9. do 25.9.2009. Pošljite vaše vozovnice in osebne podatke na naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom BobKart. Zmagovalce bomo razglasili na zaključni prireditvi v soboto, 26. 9.2009, ob 12. uri na Celjski koči. Pod šotorom Novega tednika & Radia Celje bomo od 10. ure izbirali naj l^omentatorja in spoznavali gobarsko učno pot, In nagrade? Klasična masaža za dve osebi, nedeljsko kosilo za dve osebi na Celjski koči... SpÍAČ-íi se- priti -nft Koto! HOTEL- C E LJ S K A If ® VIDIM •jpt liKa Centef optike Manbor^ka cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 CfO. gdm: 070/ 846 180 Podrobnosti nagradne igre na www.radiocelje.com,www.novitednik.com ali vmw.celjska-koca.si Mini živali na Celjski koci Pogrešanega zebuja so medtem našli, kmalu bo imel družbo Na Celjski koči imajo po novem pravi mali živalski vrt Obiskovalci si lahko ogledajo kar pet različnih vrst ovac (v kratkem bodo dobi* li Še šesto vrsto), koze, dve vrsti mini prašičkov, zajce in morske inraáičke. V ogrado pa se je med tem časom vrnil tudi zebu, ki so ga pogrešali nekaj dni. Da bodo uredili pravi mali živalski vrt, seveda le z domaČimi živaimi, so se na Celjski koči odločili zato> da bi k njim prihajalo še več družin. In družine, predvsem otroci, imajo zdaj res kaj videti. Tudi pogrešani zebu se ne skriva več. Gre za govedo, podobno kravi, ie da ima grbo. Na Celjski koči so dobili telička, starega pol leta, ki je kaj kmalu zapustil ogrado in očitno mu je bila svoboda všeč. saj se do pred kratkim ni vrnil, Mladi zebu, ki je zaenkrat velik komaj 80 centimetrov in gaje zato še težje opaziti, bo kmalu dobil družbo. Oktobra bodo namreč na Celjsko kočo pripeljali še dve telički iz Kamnika. Do zdaj mlademu ze-buju Še niso privoščili ženske družbe, imajo pa zebu-ji veliko željo po parjenju. Mogoče ga bo nova družba Vs010 Živafi so odrasle, kar pomeni, da no bodo nic več zrosle. zadržala v domaČem oko-lju ... Vendar zebu in malo večje ovce ter koze niso edina živalska pridobitev na Celj- ski koči. V eni ogradi so namreč naselili same mini živali, Tam lahko vidite ovčke in mini koze, ki ne bodo nikoli zrasle do velikosti, kot smo ovac in koz navajeni. Mimogrede, mladiček take koze je velik kot pivski vr^k. Mogoče sta Še bolj zanimivi dve vrsti prašič- kov. Manjši so ameriški ali minnesota mini pujsi, pri katerih je odrasel samec težek največ 25, samica pa 20 kilogramov. Imajo pa tudi malo večjo pasmo pujsov, in sicer mini gottinger puj-se. Pri teh pujsih samec doseže težo 40 kilogramov, odrasle samice pa so težtci v povprečju m^ 25 in 30 kilogrami. Mini gôttinger pujsi so izredno pametni, saj jih imajo ponekod tudi za tekmovanja v agilityju. Poleg teh mini živali lahko vidite tudi zajčke in morske prašičke, ki si delijo domo* vanje. Vse te živali na Celjski koči tudi delajo! A brez skrbi, nič hudega se jim ne godi. V prihodnjih letib tako ne bodo plačevali delavcev, da bi prihajali kosit travo, saj so te živali prave bioko-silnice. Zato njihove ograde ne bodo vedno na istem mestu. Pozimi pa bodo živali ostale na Celjski koči. Ker so vse prostoživeče. jim bodo postavili le odprt hlev, kamor se bodo lahko zatekle. Vse ovce so tudi nestriž-ne, kar pomeni, da se poleti ogulijo in jih ni treba striči. Skratka, dela z njimi ne bo prav veliko. Dajejo pa veliko zabave, predvsem otrokom. 2a ogled vsaj enega dela živalskega sveta vam tako ni treba več hoditi v Ljubljano v živalski vrt. 5K, foto: SHERPA Ne tie ne miš V različnih slovenskih krajih, tudi v Kokarjah v nazarski občini, so v zadnjih d^h tednih pripravili več prireditev, s katerimi so ^AsHli Evropsko noč netopirjev 2009. Na tabornem prostoru Društva tabornikov rod So-točjeNazarje so organizatorji pripravili različne delavnice, na katerih so učenci iz Mazanj in Mozirja ter z Ljubeč-ne spoznavali te posebneže, edine sesalce, ki so sposobni aktivnega letenja. Otroci so med drugim izvedeli, da je ljudski izraz »ne dČ ne miš« zelo ustrezen, saj netopirji ne spadajo niti med ptiče ni- ti med miši. V Sloveniji živi kar 28 različnih vrst netopirjev, kar predstavlja tretjino pri nas prostoživečih vrst sesalcev. Značilnosti naših netopirjev so: sposobnost letenja, razvit poseben sistem za nočno orientacijo, nočna aktivnost. prehranjevanje z žuželkami. menjava zatočišč tekom leta. pravo zimsko spanje in relativno dolga življenjska doba. Pravijo jim živali, ki letajo z »ro^mi« in gledajo z »ušesi«. Netopirji spadajo tako pri nas kot tudi v Evropi in svetu med eno bolj ogroženih in zato zakonsko zaščitenih živalskih skupin, Ogroža jih predvsem Človek, velikokrat zaradinevednbslioz. nepoz-navanjaživljenja netopirjev, včasih pa tudi Iz čiste objestnosti. Pri ljudeh predvsem zaradi strahu, izhajajočih iz starih vraž, Se vedno zbujajo odpor. Kot so izvedeti učenci, se netopirji ne zapletajo v lase in ne delajo gnezd v laseh! Nekaj teh zanimivosti je učencem predstavila biologinja Janja Mlakar, poleg tega pa so v delavnicah, ki jih je vodil Blaž Po-driŽEiik, profesor biologije, učenci izdelali netopirnice, ki so jih potem obesili na drevesa. Po predavanjih so učenci s pomočjo ultrazvočnih detektorjev iskali oziroma opazovali in poslušali te nočne živali. US Franci Plibersek pravi, daje MIKzraz^tavoPlayfaoYevih fotografij dodal še povezavo podjela z umetnos^o. ayboy odpirata nova poglavja Ucanci so spoznaveli življenje netopiijev ter izdelovali netopirnice. H V podjetju MIK Celje so na Še eni izvirni otvoritvi v petek. II. septembra, prerezali trak 13. salona PVC-stavbnega pohištva na površini 280 kvadratnih metrov. Lokacijo, ki zaokrožuje zgodbo podjetja, so simbolično izbrali med dvorano Zlatorog in nogomet* nim štadionom. Kot je povedal direktor podjetja Franci Plibešek, je MIKOV salon v športnem parku zelo zgovoren, saj priča o navezavi podjetja tako z rokometom kot nogometom. Z otvoritvijo, na kateri smo prvič v Slo- veniji lahko videli razstavljene Playboyeve foto^afije, pa so Športu dodali Še umetnost. Sodelovanje z resajo Playboy je nastalo na pobudo podjetja MIK Celje, ki s svojo domiselnostjo vselej preseneča. Vodja projekta, Mateja Zorko, nam je zaupala» zakaj pravzaprav ta navezava; »Izdelavo PVC-stavbnega pohištva že vrsto let skušamo dvigniti na višji nivo in pokazal, da je pravzaprav tudi to umetnost. Podobno poslanstvo ima tudi revija Playboy, zato je bilo naše sodelovanje le še vprašanje časa. In oboji smo zelo odprtega duha za nove izzive, zaro je bil dogovor o sodelovanju sklenjen v le nekaj minutah.« Med številnimi fotografijami je lako fotograf in novinar Bor Dobrin izbral 20 najboljših. Pod njih so se podpisali Še Dean DubokoviČ. Ivana KreŠič. Klemen Prepeluh in Aleš Bravničar. Razstava bo v Celju na ogled do 8. oktobra, ko se seli v ljubljanski salon MIK. Prav ta dan na- s mreč izide 100. revija Play-1 boy, ki jo bodo obeležili prav -J v salonu MIK Celje. ^ Foto: GREGOR KATiC | - - 8 Umetnost na laških ulicah žirafa, ovca, k uža rokah karoovalt. pisani baloni so na valiko vasel}a otrok v sprotnih fc-.: M VODNIK T0ftEK.1S.9. 10.00 Otroški muz^ Heinmov briog___ Moja iu)líúbia priponka HermflTuw otnJke ustvar-jalmce I0.30-ll.s0 ii3 16.30-17.30 Muzej nov^âe zgodovine Oije_ DemoostTad>a obrti • čevlja pndstavifi se Anion Mužii 19.00 Dom kuJtufe Velenje Peler Rozman: Knapcv-akđ večerja slmfnostnaprvmiemGeda-itSčú Velenje 19.00 Pred Knjigarno Kuliumicâ Wto»_ Velenlskl âvior)i se predata vif a jo-2. deJ Uíerarmbnjnja 19.30 Đomll. slovenskega tabora Žalec_ Koncert zmagovalnih skupin 5. -7. festivala Sreáí zvezd 9letVSCaníemus 2030 Mladinski center Velenje Matevž Cas: Brez naskn^a odpnje nwUimedijskû m-staw: 20. Pikin f^txú IS.OOTIC Žalec Keramika Mojce šon in Zgodovina Žalca odprtje razstav 18.00 Velenjski grad Sandi Čular: Cart^ni tr^ nulki odprtje ^grQfsk£ razstave; 20. Hkin festival 19.00 Stari ^ad Cel)e. galerija v 9ioipu nad Pelikanovo potjo . _ Otvoritev Mograiake razstave Andraža Purga 19.19 Knjižnica Velenje_ Drevesa Velenja predsta\Âtev Jcn/ige in kulturni progmm dijakov ŠC Velenje ĆETirrEK.17.9. 11.00 S ,včeva hiša, Zgornji Mg, ur pav6 Wíj Prireditev ob zaključku proteku Bior^ja • Regi^ 17.00 Galerija Velený_ Meta Brulec in Silvan Omerzu: Kroki tn prijatelji lakovna predstava ob raz' stavi delSiivona 0mci7u)a; 20^ Pikin fesůvaí 19.00 Medobčinska sploSna . knjižnica Žalec_ VeČff » posvečal Paulu Pa-rlnu 19.00 Galerija Velenje_ Sitvan Omeizu: razstava slikarja, lutkarja in režiserja trije skk^Omizja/pnistoi^ ske instalacije • razstava le* 5eni/iíuřfe; Avtomati • lutke bobnarji. Risbe - leto 2000-2009 19.00 M^pa^erijaSoStanj Dr. Tone Ravnikar: Poz-drav iz Šoštanja predstavitev knjige, odprtje razstape starih raz^£d-nic Šoštanja, nastop učencev velenjske glasbene šole 19.19 Knjižnica Velenje. preddmje_ Pogovor z Ivanom AteU-kom z usiasiovite^em in dolgo-lemimdirekiorjemGoTmia sebovokvirudklaWenje • humano mestopogpvoija-laSor^aBrecko «NO ljudje • ptice? Kje so tla in kje nabo? Laški Šmoci je v petek pripravil Street Art Festival Da prostem» s katerim se je poslovil od poletja, hkrati pa poskušal oa ulice Laákega prenesti nekoliko drugačen utrip. LetoSnji festival so poimenovali Umetnost na ulice. v goste pa povabili Številne giasbene skupine, akrobate tn cirkuške artiste ter giedališčoike. Mimoidoči vseh generacij so lahko vse do jutranjih ur pod milim nebom uživali v kolažu giba in zvoka. Zabavali so se ob adrenalinskih vra-golijah gibčnih cirkusantov ter uživali v glasbi več iz* vajalcev. Manjkalo ni niti delavnic in ognjenih spektakle v. PM Foto: TIM EINSPIELER Testravnotaqa IHIEmiZ!^ amk. 15.■ tli KfMiiMinfi li priÉži^B 9nm9 do tprmtab9 ^ratr*»!. EhŽBvni HWHSIIÍU 1740. 20.3Q Bm peiritfc* i. 30 cHUpAa }8.3Q, 21.50 Sriim, koBSdn» (18^) 2130 Coc9 Cfetaml. bioanfska drama 16.0D. 21.2D GatfMtf ta fWïWl ntww, i» inr»r>« domilljiisU phtMtfovIâna • antmrúírm 15.20, V20, t».4a G-foro 3D« dornlTjijska pustriovf diie*pod(ushivljm 15.30.17.30 mata, rwTwtííiH tavneiSjs 16.S0, IS.OÛ. 2110 H«TY PtttW ia pnK iiHiat kr % domiâlisfc« pustDhn^ofu 10.20 Udena «loba 3: Zon tfamww. «mrana tarnad^ • whrnKW 3 n IfitO Maalavnt bante, akoja 17,00. 2m Smtóimr. nmantifiru komedija irn 1â40.2li)Q V» nil IňH ninBnâm koma^ 18X. 2asa Če kateremu slučajno rekvizK pade v Savinjo, bo žreb določil, kdo ga gra pobrat topak to se izkušenim artistom na moro zgodrtí. 10 TAZA novi tednik Škratovsko obarvano pivo Pri velenjskem muzeju premogovništva so nabrali hmelja za sto litrov piva - Povezovanje med hmeljarji in rudarji Legenda pravi, da je nekoč ob slabi letini bmelja zavetnicâ rudarjev, sv. Barbara. rudarju iz Savinjske doline naročila, naj nese na stari »šaht« v Velenje dve sadiki hmeSja. Eno sadiko naj bi rudar odnesel v ja-mo in lam skrbel zanjo, dni-go pa zasadil ob starem |al* ku, kjer so zdaj uredili Muzej premogovništva Slove* nlje. Za obuditev te legende so v lorek obrali hmelj, ki je zrasel na sadiki ob starem ja$ku. Seveda hmeljna rastlina ni iz Časa sv. Barbare, je pa vseeno na njej veliko lepih, dehtečih ko-bul, iz katerih bodo v žalskem Inštitutu za hmeljar^ tvo in pivovarstvo Slovenije »skuhali« sto litrov piva. In kaj se )e zgodilo s prvo hmeljno rastlino, o kateri govori legenda? »Rudarju jo je v jami ukradel jamski Škrat Bergmandeljc. Ta lepo skrbi zanjo in je tudi zaradi tega, ker ima pivo, postal najbolj priljubljen med Škrati. V zamena za sadiko je Ber^nan-deljc izdal recept za varjenje rudarskega piva, ki ga bomo v prihodnje varili tudi v muzeju, globoko pod zemljo, kar bo zagotovo posebnost,« je legendo vtorek popoldne nadaljeval vodja muzeja premogovništva Stojan Spegel. Da se razumemo oziroma pozabimo na legendo: ob jašku zdaj v resnici raste sadika hmelja, ki so ji letos delavci muzeja prvič podstavili oporo in jo pripravili za obiranje. Ženske v ospredju Vedeti je treba, da je bil hmelj včasih doma tudi v Šaleški dolini in da je rudarska trta zelo verjetno potomka z nekdanjih hmeljišč. No, rudarsko pivo bodo varili enkrat v prihodnosti, zaenkrat bo v torek obran hmelj romal v žalski inštitut, kjer ga bodo vključili v gensko banko in ga uporabili za žlahtnjenje piv. VIHP potezo premogovnika razumejo kot povezovanje med rudarji in hmeljarji. »Čeprav,« kot je duhovito omenila direktorica IHP in vitezi- Polna hmeljna rastfîna pri starem jašku v sklopu Muzeja premogovniltvs Slovenija nja hmeljarstva Martina Zupančič» »hm^jaijem za moške ni dosti mar, saj ne prispevajo k pivu.« Poznavalci seveda vedo, da samo ženski storžki nosijo v sebi alfa in beta znělce, ki so odgovorne za prijetno grenkobo piva. »Ob vrčku se seveda ljudje prej pobotajo kot skregajo, hmelj pa je tudi zdravilen, primeren lako za reševanje ljubezenskih kot mogoče tudi gospodarskih težav- samo pod blazino je treba položiti rastlino,« je nadaljevala Zupančičeva. Če pustimo malce pretiravanja, so nekateri zdravilni učinki hmelja seveda znani. Hmelj sicer v Sloveniji raste dobrih 150 let, prvič pa so ga menihi v okolici samostanov zasadili že mnogo prej, le da ni bil dostopen Širšim ljudskim Ennožicam. Zupan-účeva je ^«lenjskim »knapom« pripovedovala še o drugih značilnostih hmelja, njegovi hitri rasti in tudi tem, da ne raste brez opore, hkrati ^ dodala znan rek, da »kogar hmelj oprasne, ga oprasne za celo življenje«. »Čeprav se s hmeljno rastlino tako ali drugače ukvafjam dolga leta, me vedno znova prevzame, vedno je na njej nekaj novega,« je omenila Zupančičeva. Znan je podatek, da v Sloveniji s svojim hmeljem po* kriva tri odstotke svetovnega trga, mnogi pa dodajajo, da iz »našega hmelja varijo naj-boljSe pivo«. »Želimo, da toliko hmelja raste Še naprej,« je napovedala Zupančičeva. Naj Še povemo, da je obiranje na pravih $a\ânjsldh hme- Vodja muzeje prvmogovniitva Stojan Spegel je s^^l legendo o hmelju in sv. Barbari. Prve kobule zelenega zlata sta obrala direktorica žalskega instituta za hrtieljatstvo iti pivovarstvo ter vitezinje hmelja Martina Zupančič in direktor Premogovnika Velenje dr. Milen Medved. Ijiščih v teh dneh v polnem razmahu. Kaže, da bo hmelja manj, kar smo že napove-dali, vendar bo letina zelo kakovostna. Kar se prodaje tiče, bodo hmeljarji najprej počakali, da bo letina pospravljena v vreče, potem bodo načrtovali naprej. Hmelj za sladoled Zagotovo je ena od časti, ki jih je z veseljem sprejel dr. Milan Medved» direktor Premogovnika Velenje, bolrstvo hmelju. »V Šaleški dolini Je bilo nekdaj, preden je premogovnik začel intenzivno spreminjati podobo doline, v resnici veliko hmelja. Moji spomini na Družmirje, kjer je rasel hmelj in smo ga otroci konec avgusta obirali, so izjem- no lepi. To je bil način za pridobivanje dodatnega zaslužka, nekateri so se celo hvalili, koliko škafov so nabrali. Sara sem pri starem očetu sodeloval twli pri sušenjuhme-Ija, seveda sem rudi obiral. Tako smo si lahko kupili knjige in zvezke, mogoče Še sladoled,« je pripovedoval dr. Medved zgodbo, ki jo je doživel skoraj vsak Savinjčan. »Lepo je, da se je hmelj vrnil v Šaleško dolino in da raste ob jaS-ku škale iz leta 1888. IXidi drugih povezav med hmeljai^i in rudarji ni težko najti, težje se je le odločili, kaj je bilo prej: hmelj ali rudarji in pivo,« je hmeljarsko-rudarske ^odbe nadaljeval dr. Medved in dodal, da »tudi obiranje hmelja v okviru muzeja premogovništva zdaj sodi k obu- janju nekdanjih zgodb in življenja«. Vedeti je treba, je $e omenil dr. Medved, da je bil rudarsld poklic nekdaj izjemno čislan. Novinci so morali pred sprejemom v rudarski stan prestati kar nekaj težj ih preizkušenj» med katerimi je bilo še najlažje spiti vrček piva. Slednje, torej pitje piva, so ohranili še zdaj, saj se sprejem novincev oziroma skok čez kožo dogaja ob vrčku piva. »Ne ob pivu kot alkoholni omami, temveč ob pijači, ki poskrbi, da beseda la^e steče in se prijatelji med sabo pogovorijo,« je zaključil velenjski direktor in nazdravil - kako drugače kot z vrčkom piva. Seveda še ni bil zvaijen iz kobul. ki so jih nabrali v torek. URŠKA SELIŠNIK novi tednik RTAZA 11 Prvi grozdi so obrani. Bo, to pa bo letina! Ko je slovenski vinski kraljici Karolini Kobal skrbno umil noga «no-gradnik Jože Tominsek. jih je obrisal îupan, vinogradniki pa so jo postavili v skaf zgrozdjam. >»Ta pa m.« so si prikimavali, koja odločno mečkala ^adka jagode. Prsti so lepljivi - naj se trgatev začne! »Jesen je najlepSi čas za vinogradnike, še posebej, če je v visogradih tako dobro grozdje kot le(os>« je začel na naznanitvi trgatve predsednik vinogradnikov Dravinjske doline Jože Kotnik ml. Prireditev na Starem trgu v Slovenskih Konjicah je biJa tradicionalna. in bilo je tradicionalno ve-. selo.Vinogradniki in vinarji Dravinjske doline so obudili stare običaje. Gospodinja Stanka Macuh. sicer predsednica DruStva kmetic Zarja, je spet med množico obiskovalcev spustila za zvrhan ko§ o§pičenih. Da je bilo vse v slogu. Je poskrbela tudi kmetijska svetovalka Ivica Podkrajàek: »Bog je videl, da je v Konjicah zrasla nova vinska klet, in je da) dobro letino,« je ugotovila. Hvaležnost je Zlati grič pokazal s sto zastonjskimi tilri vina, ki so ga obiskovalci pridno poskušali. Tradicionalna trgatev prvih grozdov sredi trga je bila letos drugačna zaradi po-magačev. Prišla je nova slovenska vinska kraljica Ka-rolina Kobal z Vipavskega in dokazala, da ne nosi krone Vino ni za otroke in tudi trgatav jih šo tia zanima. Društvo gojitaljav malih avali Dravinjske doline je nto pripravilo razstavo prisrčnih živalic. Zadovoljni so bili starsi in otroci. Miran Goriniak in Elizabet Lassen. Županja na trgatvi še ni bila, saj prihaja iz levemaga dala švedska, kjer ni vinogradov. po naključju. Grozdje je trgala tiidi županja prijateljske švedske občine Sollef-tel Elizabet Lassen s svojo delegacijo. Ker so jo po Konjicah popeljali v družbi konjiškega župana Mirana Gorinška s kar tremi pari konj. je bila nad krajem, ljudmi in sladkim grozdjem prav nič severnjaško navdušena. Seveda so vino^adniki nestrpno čakali naznanitev trgatve. Ko so obrali trto in je grozdje vinska kraljica $ svojimi nožicami stisnila, je Ivica PodkrajŠek naznanila: »Glede na to. da se mi prsti od sladkorja kar lepijo, naznanjam, da lahko začnete s trgatvijo zgodnjih sort.« Pri poznih sortah je svetovala po-trpeiljivosi, saj se obetajo predikati. MBP Foto: SHERPA razpisuje prx^sto delovno mesto: ViSp NARAVOVARSTVENI SVETOVALEC Zahtevani pogoji za zasedbo delovnega mesta: • univerzitetr^a izobrazba naravoslovne ali družboslovne smeri • 4 leta delovnih i^ušenj • osnovna raven znanja enega tujega jezika • vozniško dovoljenje B-kategorije Delovno razmerje horr\o sklenili za določen čas - 1 leto (nadomeščanje porodniškega dopusta) s polnim delavnikom in trimesečnim poskusnim delom. Delovno mesto se nastopi v mesecu oktobru 2009. Vabimo vas, da nam v 8 dneh po objavi pošljete pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: JZ Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda. Za zmagoviti gol Rudana je oriticno podal Rusmin Dedič. Rudar znal izzvati srečo, CM Celje pa ne Celjani ostajajo na tretjem mestu - Velenjčani le še za točko oddaljeni od vodilnega Kopra Velenjčani so z igralcem več precej srečno premagali interblock (Ljubljančani so v uvodu dvakrat zadeli preč* ko Rudarjevega gola) in se utrdili tik pod vrhom razpredelnice. Celjani so v Ljubljani igrali slabo in povsem zasluženo izgubili. Jutri bodo pokalno tekmo odigrali v Zrečah, nato pa bodo trikrat zapored gostitelji v DR Najslabša celjska predstava Uvod v Šiški je minil ob navijanju Celjskih grofov, dobrem strelu Sebastjana Gobca, ki je za meter obSel domaČa vrata» in golu Aoeja Lo-vrečiča. Předložek s prostega strela je bil dober, zadetek pa bolj slučajen» tako kot kasneje celjsko izenačenje (2:2) v 2. polčasu, ko je roko nespretno nastavil Cvijanovič. Uroš Korun je spet odlično izvedel enajstmetrovko, po sredini pod prečko, Bilo je Še nekaj celjskih utrinkov, gledano v celoti pa bi bil remi nezaslužen. Pobude, kJ je značilna za CM Celje, ni bilo. Vzrok je bržkone sprega (dopolnjujeta jo še celjska podjetnika Franci Pliberšek in Boris Kugler], ki jo pri Olimpiji tvorijo bivSi »Celjani«: športni direktor Simon Sešlar» trener Robert Pevni k, ki je za novo sezono pripravljal celjsko moštvo, in pomočnik trenerja SaietHadžiČ. Do potankosti 50 proučili celjske sposobnosti, lastnosti in značilnosti ter ustvarili proiiigro, ki je učinkovala. Po pol ure so CM Celje (4-4-2): Muj^ činovič • Kačičnik, Anđei-koviČ> Mijatovič, Bakarič - Straus, Gobec, Konin, Lo-vrečič • Dvorančjč, Blščan. igrala sta še Rep, Horvat. zagrmeii še Green Dragons, prej pa so tekmo spremljali v tišini zaradi preminulega prijatelja. Najbolj zanimiv in všečen nogometaš pri nas Se-bastjan Cimerotič je spet prikazoval svoje odlike, dolg klubski napis. Radi bi pozdravili vse Olimpiji ne navijače. Še posebej tiste, ki navijajo za Olimpijo, pa ga seveda ne moti Da je bila to najslabša celjska predstava v tej sezoni, se je strinjal trener Milan Duri-£ić: »Ja, lahko bi tako rekli, vendar ne smemo zmanjševati Olimpiji nega uspeha, ki je zaslužen. To ni bila naša slabost. Olimpija je prikazala visoko kvaliteto v drugem polčasu. Mi smo storili nekaj napak, to ni tragedija. Imamo veliko mladih igralcev, ki morajo doumeti, da je nogometni kruh zelo trd,« CM Celje bo zapored gostil Domžale, Koper in Nafto. »To ne pomeni nič. Vsak lahko premaga vsakogar v gosteh. Gremo s tekme na tekmo, pripravljeni dati vse od sebe na vsaki, ki sledi. Na sleherni se je treba potrje-vati> to je dandanes najtežja naloga. Ker gre za mlado ekipo, je možno vse. Moramo biti optimisti- Nogomet je poln presenečenj, zato je Šport številka ena,« zaključuje Duričič, ki ga je prvi v tej sezoni nadi-gral njegov učenec Robert Pevnlk. Polzelan ni hotel razkriti, kaj je govoril moštvu med odmorom. Zagotovo je Še enkrat svojim varovancem razkril vse pomanjkljivosti celjskega múštva, ki jih je dotlej opazil. »Pevac« pa to ned- Rudar(4-5-2-l}:$avič-De-dič, Sulejmanovič, Gpot, Je-seničnik-Trilkovič, Tblimir, Kolsi - De Moraes, Omladlč - Mešíú. Igrali so še Toma-žič Šmiga, Lo Duca, Gibič. vomno zna. Morda je imel srečo, ker je zaradi poškodbe manjkal tihi, a pomembni Dejan Urbanč... »Zelo dobro delo Marijana Pušnika« Rudar je zmagal šestič, čeprav je Interblock tekmo začel veliko bolje, ko je dvakrat stresel domaČi okvir vrat. Že v 10. minuti je moral domači trener Marijan Pušnik opravili menjavo. Marko Kolsi naj bi bil zaradi strganih kolenskih vezi odsoten kar Šest mesecev. Veíenjčaru so povedli v 36. minutí in oddej imeli igralca več. Enajstmetrovko in drugi rumeni karton Jogana je priigral Mirza Mešič. zadel pa je izkušeni branilec Fabljan Cl-pot, V 65. minuti so se izenačenja veselili gostje, kazenski strel je realiziral Dejan Ge-rič. Nato sta si bili ekipi na igrišču povsem enakovredni, PuŠnik pa je v 74. minuti v igro poslal Grbiča, kar je bila odlična in srečna poteza tekme. Denis GrbiČ je namreč v 85. minuti po podaji Dediča žogo pospravil v gostujočo mrežo in postavil končni rezultat srečanja. Marijana Pušnika je bilo tekme zelo strah: »Interblock je bil 2 duhom in moralo na vrhuncu. Celotno tekmo seje boril, a se mu je pozna! igralec manj. Na koncu smo srečno in spretno povedli ter zadržali vodstvo do konca. Zmage sem zelo vesel, kajti Interblock sem dvakrat opazoval v preteklih krogih in videl, da je zelo dober.« Izpostavil je nekaj težav: »Ko spremljam igralce na treningu, vidim, da so tehnično odlično podkovani, a na tekmi tega ne dokažejo. Na domaČih tekmah sla venomer prisotna napetost iji strah, kar mi ni razumljivo. Mi smo ekipa iz sredine lestvice, u'enutno pa se nahajamo na 2. mestu, tako da bi morali igrati bolj pogumno in veselo!« Ifežav okrog širokega kadra ni več: »Igralci med tednom na trenin^h in prijateljskih tekmah dobivajo priložnosti, ki jih lahko izkoristijo. Kljub temu ni pomembno, kdo igra, kar smo videli na današnji tekmi. Grbič je prišel v igro v drugem polčasu in zadel, s tem je naredil vse. Ne delim jih na Francije, Pepije in Štefane. Mislim, da je samo v Sloveniji takšen poudarek. kdo igra in kdo ne. V Arsenalu nihče ne vpraša, kdo igra,« je zaključil Pušnik. Trener gostov Igor Benedejčič zelo spoštuje velenjsko ekipo: »Je zelo mlada in agresivna. Opazno je zelo dobro delo trenerja Pušnika. Kljub porazu svojim fantom Čestitam za borbenost in vztrajnost.« Velenjčani bodo naslednjo domačo tekmo (protí Olimpiji) odigrali Šele 3. oktobra, kajti sieájo tri gostovanja (Nova Co rica, Lendava, Maribor). Drevl bodo odigrali prijateljsko sr čanje v Šmarlnem ob Paki. DEAN SUSTE MITJA KNE Fotot SHERF LESTVICA 1.SNL t.WKAKOfffi 2. RUDAtI 6 rmceut 9 4.mTEfl8L0CK 8 S.0UMPUAI-2J B 6. MARIBOR O 7. LABOD DRAVA 8 B.IUPTA 6 9. KTT GOSICA 8 10. MhlŽALf 8 8 8 IB: 6 : U: 8 ' «:11 ' 11: 9 13;11 ' 11:10 ' 10:13 9:14 10:14 9:10 Različni razpoloženji pred »Mariborom« Celo senzacionalno se je začelo državno prvenstvo za rokometaš Aktualni prvak Gorenje je gostoval v Škofji Loki. Obračun z domačim Merkuijem se je zaključil neodločeno, 33:33. Za velenjsko moštvo zaigral tudi Miha Žvižej, Oljarù v Slovenj Gradcu niso imeli težav zdomačim Preveniom (23:3/ Gorenje in Celje Pivovarna Laško se bosta v nedeljo spopadla v Mariboru. DŠ, foto: SHERI Kar devetkrat je v Slovenj Gradcu zabil Alem Toskić. Pekarna Duh blizu Začela se je nova sezona v 1. ligi malega nogometa, z dvema ekipama s Celjskega, Pekarno Duh in Dobovcem. Že 1. krog je v Celju postregel s tekmo med omenjenima ekipama. Šlo je za pravi lokalni derbi, morda na trenutke preveč vročekrven, a za gledalce v dvorani Šolskega centra Celje je bila prava poslastica. Večna tekmeca sta prikazala dinamično ^o, padlo je tudi pet zadetkov. Igralci Pekame Duh so vodili že z 2:0, a so gostje uspeli izenačiti in v napeti končnici doseči še tretji zadetek. V 33. minuti je drugi domači vratar Jo vica Mi-hajiovič prejel rdeči karton, potem ko je ob žaljenju gostujočih gledalcev nespamemo reagiral, odhitel na tribuno in želel obračunali, kar pa se na srečo ni godilo. Po morda nezasluženem vodstvu Dobovca se je gostiteljem natanko osem sekund pred iztekom tekme ponudila priložnost za izenačenje. Gostje so storili šesti prekršek z nespametnim igranjem z roko v napadu, z desetmetrovke pa vratar Pekame Duh Asmir Alič ni bil natančen. Trener Dobovca Saodl Zdovc je potrdil, da •..... 'V -* fliUil' ■ Mvn riil. '/.TI wirsi Med lokalnim darliijem je bilo vroče tudi na tribuni, it. 72-15. september 2009 - Mijo Adrinek (v belem dresu) ji Pekame Duh na 2:0, kar pa ni ï zmaga morda ni bila zaslu na: »Na to srečanje sem iaj pripravljal dlje časa, kajti c< ska ekipa je ena^ izmed naj kušenejših. Domači so nas p magali v vseh segmentih, a se na koncu obrestovali ž£ in borbenost. Starejša ekip« uveljavila izkušnje, tudi tek ko nas je zaustavila. Z našo i) nikakor nisem zadovoljen, veda pa sem z zmago, ki pć zaslužena. A zmaga je zma Upam, da bo iz tekme v t mo bolje.« Domači trener 1 Zlatorog se je mudil v Poreču. Igralci Aleša Pipana so se dvakrat pomerili z rusko Lokomotivo iz Novosibirská. Najprej so izgubili s 85:79, nato pa zmagali z 71:65. Ponovno je bil najboljši strelec Dražen Bubnić, ki je na prvi tekmi dosegel 20, na drugi pa 19 točk. iarkarski razvoj v Šentjurju spodbudil tudi košarko v okolici Šentjuija: »Zaradi Šentjurske košdrke so se s tem športom predvsem v mlajših kategorijah začeli ukvarjati še na Ponikvi, Planini in drugod. Razvila se je tudi ženska košarka v Šentjurju, nenazadnje pa je naša moška članska eki- pa utrdila svoj položaj v najvišjem državnem razredu.« Poleg odigranih tekem, kjer je Slo predvsem za zabavo in ne rezultat, je Slavko Pečenko v ekshibicijskem metanju trojk nepričakovano prema^ Damjana NovakoviČa. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Jože Palcnik je spremljal Igro veteranov ob robu igrišča. Po Štirih desetletjih Slavko Pečenko, zdaj 28 sinonffn za šentjinko ko$ari(o,ie pnel injglaso^ ovacqe, tako po metanju trojk kot po prejemu priznanja. Ob praznovanju 40. obletnice organiziranega igranja košarke v Šentjurju je domači klub pripravil medgeneracij-sko druienje. Na zunanjem igriSřu v Šentjurskem športnem parku so se zbrali nekdanji in sedanji košarkarji in košarkarice ter ostali ljubitelji tega Športa. Vrhunec prireditve je bila podelitev priznanj, ki so jih med posamezniki prejeli Mirjan Bevc, Peter Lapomik. Slavko Pečenko, Danilo Razbor- šek in Leopold Škoijanc, med organizaciiami pa Aipos d. d., Kemoplast, Košarkarska zveza Slovenije in Občina Šentjur. V osemdesetih ledh prejšnjega stoletja se je v šentjursko košarko vključil Peter La-pomik, ki je imel dolgo tudi najpomembnejšo vlogo v klubu: «Kot velik ljubitelj športa sem si želel, da klub ohranimo in ga v tistih težkih časih postavimo na noge, kar nam je s sodelavci uspelo. Prišli smo v tako želeno 1. A slovensko ligo, to je bil zame najpomembnejši dosežek.« Lapomik se spominja §e ostalih viškov košarkarskega klubd, denimo organizacije tekme med Slovenijo in Madžarsko v kvalifikacijah za EP. Športni del prireditve se je zaključil s tekmo košarkarskih legend, ki so pustile poseben pečat v Šentjurju. Predstavila se je tudi članska ekipa pod vodstvom trenerja Damjana NovakoviČa. Predsednik KK Šentjur Jože PaJčnik je prepričan, da je ko- še vedno borbeni šentjurski veterani vskoku pod kolem. »enzacije k i s Et» ! 1 9 H • sL i 1" -i E ■k- i ♦ ^^ 1 . .v - ^ M iUiirii-!' 1 i M.) II i 1 ; ^^m-1 '"'"i ^ H« ' ; 1, : : 11 il l M 1'J : ; l ; [•■■m 11 niiiiW. V; M Mil Hi R \f 'hiJJ.Ijg/ j J rM ! 1 f u M il Tušev vzpon ponovno Vrečerju koneem 1. polčasa s strelom med vratarjevimi nogami povišal vodstvo volj nhiza točko. nis Delamea je bil upravičeno zadovoljen nad predstavo svoje ekipe: »Z veliko želje in borbenosti smo pokazali, da lahko v letošnji sezoni Še marsikaj storimo. Izgubili smo že dobljeno tekmo, gostje pa so dokazali, da imajo veliko število igralcev in da že nekaj časa uenirajo. Mi lahko igramo tudi brez treningov in z dobro postavitvijo marsikaj opravimo. Morda nam je na koncu za uspeh vendarle zmanjkal kakšen trening.« KJjub vsemu so sedaj že bivši igralci Žvexa, ki imajo novega sponzorja. Pekarno Duh, dokazali, da lahko kljub težkim časom konkurirajo močnim ekipam, tudi brez prave vadbe. Dobovec se je na novo sezono pripravljal slab mesec. Celjanom je novi pokrovitelj zagotovil dvorano za trenirke enkrat na leden. V petek bo Dobovec gostoval na Piuju, Pekarna Duh pa v Tolminu. MITJA KNEZ Foto: GrupA Odlični Robert Vrečer je prejel denarno nagrado v višini 4€0 evrov 2i osvojeno prvo mesto in dodatnih 500 za nov rekord proge. Nekaj manj kot dva tisoč udeležencev je sodelovalo na tradicionalnem vzponu na Celjsko kočo, 468 kolesarjev in 1.500 pohodnikov. Potem ko je bila prireditev zaradi slabega vremena v juniju prestavljena na drugo soboto v septembru, je sedaj privabila veliko obiskovalcev iz celotne Slovenije. Štart za kolesarje je bil izpred Planeta TUŠ, medtem ko so pohodni-ki Štartali v Zagradu» kjer se je tudi uradno začel meriti čas kolesarjem. Najhitreje je s 7,5 km dolgo preizkušnjo opravil Celjan Robert Vrečer, ki je na nadmorsko višino 650 metrov prikolesaril v 16 minutah in 30 sekundah. Svoj lanski rekord je izboljšal za 4 sekunde in prejel denarno nagrado v višini 500 evrov. Za njim sta v cilj prikolesarila Gregor Gazvoda tz Makol in Klemen Šdmulak z Dobrne. Vodj a prireditev pri podjetju Tbš Mateja Pilko je bila zadovoljna, ker je bilo vreme naklonjeno dogodku: »Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme idealno za našo prireditev. Vrečer je ponovno dokazal, da je najboljši, saj je pred prihodom v cilj Še počakal nekaj sekund, naredil krog in šele nato zapeljal skozi ciljno črto. Zanimivo pa je tudi, da je bila najmlajša udeleženka pohoda stara le tri mesece.« MOJCA KNEZ Foto: GrupA NOGOMET 1. SL, 8. kiog: OUmpija - CM Celje (0:1); Clmerotič [51), Škerjanc (59), Tiganj (76. 90); Lovrečič (12), Korun (64-11 m), Rudar - Interblock 2:1 (1:0); Cipot (35-11 m), Grbič (85); Gerič (64-U m), Maribor - Drava 2:2, Domžale - Koper 1:1, Nafta - Gorica 2:1. 2. SL. 5. krog: Senťur -Šentjur 0:2 (0:1): Džakovič (33), Popovič (64), Dravínja 'Krško 2:0 (1:0): Šmon (3), šiante (84). Vrstni red: Primorje 15. Mura 13, Alufni-nij, Triglav 9. Dravinja 7, Bela krajina, šenČur 6, Livar, Šentjur 4, Krško 0. 3. SL - vzhod, 5. krog: Mans Claudius - Vertej 0:4 (0:2), Odranci - Kovinar štore 1:0 (0:0), - Patoma 4:2 (3:1); Mujanovič (18. 23. 45-11 m. 74), Simer Šampion - Dravograd 1:1 (0:1); Bizjak (87), Čarda -Zreče 1:0 (0:0), Vrstni red: Dravograd, Odranci 9, Simer Šampion, Tromejnik, Zreče 8, Šmartno, Stojnci, Veržej, Čarda, Malečnik 7, Kovinar, Pesnica, Mons Claudius 6, Paloma 1. Štajerska liga, 5. krog: Šmarje - Vransko 1:1 (0:1): Mauher (72): Podlesnik (39-11 m), Bistnca - Rogaška 3:1 (2:0); Križanec (76), Podvind • Šoštanj 2:0 (2:0). Vrstni red: Bistrica 15, Peca, Ormož, Pod-vinci 10, Koroške gradnje 9, Šoštanj 8, Pohorje, Gerečja vas 7, Rogaška. Partizan 6, Šmarje 5, Poljčane 3. Bukovci 2, Vransko 1. MALI NOGOMET l.SL, l.krog: Pekama Duh - Dobovec (2:0): V Kugler (8), Adrinjek (18); Šnofl (23, 35). Vojsk (38). ROKOMET 1. SL. 1. krog: Prevent - Ce-Ije Pivovarna laško 23:37 (ll:19);Toskič9, Zorman 5> Savič, Vugrinec, Kojič, Dačevič 4, Gorenšek, Kolja-nin 2, Kokšarov, Mačkovšek, Čančar I, Merkur - Gorenje 33:33 (16:18); Svetelšek S, Doiinar 5; Natek 6, tvílakar, Rnič 5, Bezjak, Golčar, Ši-mič 3, Kavaš, Žvižej, Šiefa-nič 2, DalukaŠvili, Harman-dić 1. 1. SL (ž), I. krog: Krka -Celje Celjske mesnine 37:23 (16:10), Celeia Žalec - Brežice 35:13 (16:8). (KM) ri^RTNi Steda^JlS^. NOGOMET Pokal NZS, 1. krog: Zreče - CM Celje, Odranci • Dravinja (16). Vzpenjali so se tudi enokolesniki NAKRATKO Gerčar odiičen tretji Villars sous Ecot: Moto-krosist celjske Ferode Klemen Gerčar je blestel na finalni dirki za evropsko prvenstvo EMX2 vFranciii. Osvojil je drugo mesio, sezono pa je zaključil na odličnem skupnem tretjem mestu. To je eden Gerčarjevih največjih uspehov. (DŠ) 'ÎTi' 'o • a' 14 'I. KULTURA hoví tednik Jožefov hrib je ena lepirh vsdiit Celfa. Z Jožefovega hriba na Dolgo polje V današnji rubriki bomo zapisali več o poimenovanju in zgodovini ter razvoju Jožefovega hriba nad Celjem. Jožefov hrib. kjer je danes Krajevna skupnost Aljažev hrib, je mestno naselje» ki se na levem bregu Voglajne oz. jugovzhodno od Za vodne dviga nad Celjem. Svet, ki ga danes ob dominantnih objektih fame cerkve in Doma sv. Jožefa poseljujejo individualne stanovanjske hiše, |e bil skozi dolga stoletja gmajna. Zgodovina območja Jože-fove^ hriba je slikovita in precej zanimiva. Leta 1679 je Celje in okolico hudo prizadela kuga. Ko je kuga prenehala moriti» so mehčani na današnji Jožefov hrib v zahvalo ponesli križ, ga tam zasadili in se zaobljubi)!, da bodo na tem mestu zgradili cerkev sv. Jožefa. Že leto kasneje so začeli obljubo izpolnjevati in v letu ali dveh je bila cerkev v slogu baroka, z dvema zvoi^oma, zgrajena, V nekaj letih, natančneje do leta 1?37, so od vznožja griča pa vse do cerkve zgradili še kalvari jo in i»Zmeraj sem občudoval mojstre slikarstva Inlalel slikati, pa so me glede tega narecfiliz dvema levima rokama. Tako sem posegel po fotoaparatu, ki mi omogoča vpogled in upodobitev mojega videnja sveta. Slike, ki bi mi drugače pobegnile, imam tako zamrznjene za zmeraj,« o sebi praw Robert Hutinski. Slovenskim umetnikom turška priznanja v Galeriji likovnih del mladih Celje so ponovno stopili v mednarodni prostor likovnih dogajanj za mlade. V galeriji so namreč slovenskim nagrajencem podelili priznanja, ki so jih dosegi na IZ mednarodnem razpisu za lUun^ dela mladih mesta GaziantepvlbidjL Priznanja in nagrade je ob pomoči vodje galerije likovnih del mladih podeljevala akademska slikarka Mizyal Karabiber Nacaroglu, ki je tu- di vodja tega turškega razpisa. Dejala je, da tudi sama poskuša v svojem mestu na področju promocije likovne kulture mladih delati to, kar v Sloveniji počne Mihailo Li-Sanin. Ustanovila je tudi brezplačno Šolo risanja za revne otroke in likovno galerijo. BA novi tednik LTURA 15 Na obeh gala večerih so po leg gostov navduiili tudi gostitelji. Takole sose na celjskem gala vočeru zavrteli Čtanl FolkJom e skupine KU D Grifo nI; SempetiB. Nasvidenje spet prihodnje leto Celje ima nov pevski zbor Novoustanovljeni zâvod Hiša kulture Celje ima tudi dva stalna projektna sestava - 50-član8kl orkester akademsko izobraženih glasbenikov in nov celjski zbor, ki se je poimenoval po Antonu Schwabu. Zbor vodi Aienka Goršič Ernst> ki je lako, potem ko so ji kljub odmevnim uspehom letos odvzeli vodenje zbora 1. gimnazije, spet dobila svoj zbor. Za zdaj ima zbor 50 članov v starosti od 15 do 25 let, pričakujejo pa, da $e bo po začetku šolskega leta še močno okrepil »S tem zborom uresničujem zamisel in željo svojega očeta» z ustanovitvijo zbora pa se uresničuje tudi moja želja,« se dela z novim zborom že zdaj veseli GoršiC Ernstova. »Postavila bi rada mladinski in študentski pevski zbor. là bo lahko sodeloval pri vseh večjih koncertnih projekdh hiše kulture» ki vsebujejo tudi zborovsko pelje.« Z zborom se nameravajo udeležiti različnih mednarodnih pevskih tekmovanj v mladinski konkurenci, pri čemer bo lahko nastopala le približno polovica zbora oziroma pevci v starosti od 15 do 18 let. V kategorijah odraslih pevskih sestavov pa bo lahko zbor nastopal v celoti. »S tem zborom bomo v Celju zapolnili vizel, ki je nastajala po koncu srednješolskega izobraževanja. V zboru bodo lahko na-daljevah pelje na kakovostni ravni tudi študenti, kar doslej ni bilo mogoče,« je povedala Goršič Ernstova. Zbor se bo prvič javno predstavil konec decembra» ko bo z orkestrom hiše kulture pripravil slavnostni koncert ob 2S0-letnici Handlové in 200-letnid Haydnove smrti. BS» foto: SHERPA FoikJorna skupina KUD Grífon iz Šempetra in Celj-ska folklorna skupina sta uspešno izpeljali še en mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Gostujoče skupine iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, s Škotske 1er iranski glasbenik so navdušili na vseh svojih nastopih, ki so se v Ce- lju, Žalcu in okolici vrstili ves minuli teden, V ponedeljek so se folkloristi podali na povorko po celjskih in žalskih ulicah, uradno pa so sedemdnevni festival odprli v torek. Vmes so se predstavili še celjskim in žaiskim osnovnošolcem. Najbolj bučen aplavz so poželi na peticovem in sobotnem gala večeru, na katerih so se folklorisri predstavih s svojim najboljšim programom. Prvi mednarodni folklorni festival sta Folklorna skupina KÚD Grifon in Celjska folklorna skupina pripraviii leta 2006. Festival je doslej gostil že folfdome skupine z Nizozemske, s Hrvaške, Slovaške, Poljske, iz Srbije, Ma- kedonije, Italije, Španije, z Madžarske in iz Indonezije. Zanimanje tujih folklornih skupin za sodelovanje na festivalu je iz leta v leto večje, tako da se organizatorji In obiskovalci že veseUjo naslednjega, 5. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca. BA, foto: SHERPA Člani novoustanovljenega godalnaga kvarteta Inquartat so pričarali prijeten petkov va^r. v pravo smer Strast do ustvarjanja in ljubezen do glasbe se lahko izrazi na nešteto nači^ nov, pri Č«mer je najlepši tisti, ki najde pot do src poslušalcev, so prepričani Člani novoustanovljenega godalnega kvarteta Inquartet, ki se je celjskemu občinstvu premlemo predstavil v petek. Zasedbo sestavljajo Štirje akademsko izobraženi glasbeniki • violončelist Aleksandar Kuzmanovskl. violinistki Inga Ulokina in Barbara Raje Vič ter violistka Katja Žekar. Vsi imajo za seboj pestro kariero v svetu klasične glasbe in so sodelovali s številnimi domačimi in tujimi priznanimi or- kestri. Pri čemer Inquartet ne igra klasične glasbe, ampak same glasbene uspešnice različnih izvajalcev - Ma-donne, Michaela Jacksona, Metallice ... Oâmo je šla četverica v pravo smer - tako vsaj lahko sodimo po nabito polnem Atriju, kjer se je Inquartet v petek zvečer prňt predstavil Ce-Ijanom. BA Foto: SHERPA www.iioviteili.coiii www.ra(liocelje.coiii Prva likovna kolonija v Kozjem Kozjanski rojak, slikar, grafik in likovni pedagog Peter Krivec je v imenu Rotary kluba Čatež povabil šest likovnih ustvarjalcev na prvo likovno dobrodelno kolonijo v Kozje, ki je potekala v začetku tedna. Na njej so ob Petru Krivcu sodelovali še akademski slikar in likovni pedagog Darko Slavec iz Ljubljane, di- plomirani slikar Janko Orač iz Novega mesta, akademski slikar in restavrator Ivan Bogovčič iz Ljubljane, likovna pedagoginja Nada Zida-riČ iz Maribora, iikovni pe dagog Ervi n Kralj iz Maribora ter publicist in slikar Drago Medved iz Nove Cerkve. Likovnike so med delom obiskali Člani omenjenega rotary kluba s predsednikom Marjanom Šunto na čelu in se seznanili z njihovim delom. Ob zaključku kolonije je vsak sodelujoči umetnik podaril dve iikovni deli, ki jih bo Rotary klub Čatež jeseni prodal na dobrodelni dražbi, izkupiček pa nameni! svojemu programu za pomoč prizadetim z epilepsijo, DM Od l6ve: Ivan Bosoveic, Ervin Kr^lj, Peter Krivee, Janko Oni, Nada Zidarič, Darko Slavec in Drago Madvad v prirejenem ateljeju v prostorih Motela Ribnik, kjar so jim nudili odlične razmere la delo in bivanje. 16 Monika novi tednik Zdravnikove izjave drugačne kot v preiskavi Dvojno zaračunavanje zdravila Eritropoetin še vedno buri duhove celjske bolnišnice E o u ai Minuli petek se je nadaljevalo sojenje v eni večjih afer v zdravstvu. Obtoi^ec je nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo F^kîn, ki naj bi pred več kot sedmimi leti v Cfiiju dovolii predpisovanje zdravUa Eritropoetin. To naj bi bUo sporno» saj je bHo zdravilo že vključeno v ceno dialize, kar pomeni» da ga na recept ae bi smeli pisati. Ker tega zdravnikom na ledvičnem oddelku celjske bolniànice ni povedal, ga obtožujejo goljufije. Ze od začetka sojenja je Fà-kin v čudnem položaju. Kot takratni direktor celjske bolnice je obtoženec, oškodovanec pa kot sedanji direktor Zavoda za zdravstveno za varova-nje Slovenije. Favno ta naj bi bil oškodovan za skoraj 80 milijonov takrauiih lolaijev. Nekdaj obtožbe iz vrst zdravnikov so v petek kar nekako zvode-nele, eden izmed zdravnikov je pred senatom povedal čisto nekaj drugega kot v takratni preiskavi ... Ko naj bi Fakinu vodja oddelka za ledvične bolezni Mar-jeta Lešnik izrazila pomisleke v zvezi s takšnim predpisovanjem, naj bi ji prikazoval, da je takšen način pravilen m ji ponovno odredil, da naj zdravilo predpisujejo narec^. Šlo je torej za dvojno zaračunavanje. Fakin krivdo zavrača in pravi, da ni ničesar zavestno zamolčal. Meni. da so se proti njemu zarotili tisti zdravniki, po katerih Je med časom di-rektorovanja najbolj udaril z novostmi. Te naj bi pokazale, da nekateri zdravniki sploh ne delajo toliko, kot so govorili. So pa eritropoetin v tistem Času predpisovali v več bolnišnicah v Sloveniji. Direktor ptuj- ske boln^nice je bil pri enakih obtožbah oprezen. Pri petkovem zaslišanju prič se je videlo, da je zdaj nekaterim skorajda nerodno govori-Ú o Fakinu kot o krivcu. Zakaj niso tako govorili že prej, ni jasno, je pa jasno to> da je Fakin brez vo<^e řunkdje takrat ostal ravno zaradi eritro-poetina. V tistem času je bil strokovni direktor bolmšnice VUibald Vengust. Na petkovem sojenju je dejal, da mu vodja ledvičnega oddelka Marjeta Lešnik ni rekla, da ji je bilo ukazano, da morajo to zdravilo predpisovati na recept, Ga je pa sodnica kaj hitro spomnila, da Je med preiskavo trdil drugače. Takrat je namreč povedal, da naj bi mu LeŠnikova dejala, da je predpisovanje pri-poročUo poslovodstvo. Ftičala je tudi Damjana Medved Ar- »Kar izvolite.« je varnostnik celjskega sodišča po vsej verjotnosli usmeril Sama f akîna na obravnavo za očitano mu dejanje... beiter, takrat je bila zaposlena vpravni službi bolnišnice. Dejala je, da je o tej aferi izvedela šele, ko je iz ministrstva prišel nadzor. Komentarju pisma - na katerem je bilo pod trdi- tvijo, da je predpisovanje eri-tropoetina na recept zahtevalo poslovodstvo - podpisanih pet zdravnikov, pa se je izognila. Takratni Fakinov pomočnik Marjan Fei|anc, ki Je danes po- slovni direktor, je poudaril, da ni res, da je poslovodstvo kadarkoli od zdravnikov zahtevalo, da morajo za eritropoetin izdajati recept. SŠÓ1, foto: SHERPA Direktor policije na sojenju za poskus umora Kriminalisti naj bi prvega osumljenca zaničevali, v drugega metali kovance »Moje priznanje so zahtevali s fizično silo, podvržen sem bil zaničevanju, trikrat sem doživel živčni zlom. Je to kje sploh zapisano?« je na sodišču dejal Tomaž Starina. Obložen je napeljevanja k poskusu umora, na zatožni kJopi poleg njega pa sedi Zdravko šoba, ki mu obtožnica očita poskus umora. Prvi naj bi drugega celo vzpodbujal k temu> da je oktobra leta 1993 8 kaiašnikovko v Radečah streljal v Branka Jev-ševarja in Roberta Ribiča. Ribič je bil takrat ustreljen v glavo in hrbtenico, zaradi česar je pristal na invalidskem vozičku. V prvem sojenju je bil šoba oproščen, Starina pa obsojen kar na sedem let zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo» zato zdaj sodijo znova. Druščina, vpletena v streljanje, se je srečala pred lokalom Martinčič v Radečah, obtožena pa sta že junija povedala, da sta za dogodek izvedela prvi od sosede, drugi od očeta. Oba su cisto noč sicer biJa v nočnem lokalu, vendar $ streljanjem nista pove- zana, pravita. Šoba dodaja, da je bil tisto noč vinjen in sploh ne bi mogel streljati, še hodil je bolj težko. Toda Ribič, pri katerem so posledice streljanja ostale tudi pri govoru, je popolnoma prepričan. dd je videl Šobo, kako je pritiskal na sprožilec. Pištolo naj bi v rokah držal tudi Starina» kar pa ta zanika. Jo je pa imel, a je tistega dne ostala doma. V petek so kot pričo zaslišali zdaj generalnega direktorja slovenske policije Janka Gorška, sicer kriminalista v ekipi, ki je preiskovala to kaznivo dejanje. Skoraj več kol uro je moral odgovarjati na vprašanja, vezana predvsem na razgovor M rvHR slovefBks pofidje Janko GoiM (desno) in ^^ sti»vàâviDârimD«U(ontosttkta1993prttslm s takrat starejšo mladoletnico Nino Prah, ki je bila v času dogodka dekle Tomaža Starine. Ker je v prvem razgovoru govorila eno, v drugem pa drugo, nato pa dejala, da so ji kriininallsti besede polagali v usta, so Gorška spraševali, če morda ve kaj o tem. A je kategorično zanikal, da bi pri zasUšanju uporabili kakršne koli metode ustrahovanja ali izsiljevanja izjav. Svoje izjave naj bi spremi-n jala zaradi strahu pred Starino, ker naj bi se bala posledic svojega pričevanja, vendar zagovornik obtoženega poskuša dokazati, da Starina na dekle ni vplival» Še manj. da bi jo ustrahoval. Toda Goršek je večkrat poudaril, da je se Prahova baia maščevanja, a ne s strani policije. »Veliko ljudi je v času po tem dogodku zaradi strahu nenadoma izgubilo spomin o tem, kaj se je dogajalo,« je Se pribil. Dlje kot Gorška pa so »pri-vijali« Darka Delakordo, vrsto let strokovnjaka za preiskovanje krvnih deliktov, ki je takrat preiskavo koordiniral. Tbdi on Je moral odgovarati predvsem o zasliševanju Prahove, je pa potrdil, da jo je bilo strah posledic izjav, s katerimi je v enem izmed razgovorov obremenila Starino. Prid je vprašanje postavil rudi Starina, češ, aii je morda kje zapisano to, da naj bi kriminalisti od njega zahtevali priznanje kar s fizičnim nasiljem in zaničevanjem, da je doživel kar tri živčne zlome. Delakorda takšno ravnanje preiskovalcev zanika. Nato mu je pritegnil soobtoženi Šoba, češ da so silo uporabili tudi proti njemu, da ves dan zasliševanja ni dobQ niti kozarca vode, še več, vanj naj bi metali celo kovance... SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA' Zdravko Soba in Tomaž Starina nad nonnarji v dvorani po vsej veijetno-sti nista najbolj navduSsna... Javni zavod Kozjanski park razpisuje prosto dek^vno n>esto tehničriega koordinatoija projekta Marijirva romarska pot (ČezmejrK> sod^ovanje Slovenija-Hrvaška 2007-2013) TEHNIČNI KOORDINATOR PROICHTA Zahtevani pogoji za zasedbo delovnega mesta: • končana srednja šda. • 2 leti delovnih izkušenj smer turizem » voznih dovoljenje B- • znanje vsaj enega tujega kategorije jezika • odgovoi^ost in zanesl^vost Delovno razmerje bomo sklenili za čas trajanja projekta (dve leti) s polnim delavnikom in trimesečnim poskusnim dek^m. Delovno mesto se nastopi 1. oktobra 2009. Vabimo vas. da nam v 8 dneh po objavi pošljete pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: JZ Kozjanski park Podsreda 45.3257 Pod-sreda. novi tednik 17 lIAGS .k , h Šel«, ko bomo sami pri sebi ramstifí. da so Isstia m pogoto zMjenja dni^h v naiih rukah, bomo lahko dolgoročno uredifi varnost na js na novmarski konferon» ob prodstavitvt projekta poudarila notranja nwnatffea Katarina Krasal (v sredini, na levi Elvis A. Herfaaj In na desni Roman Krajne iz Šolskega centra Celje). Alkohol res ubija Celjska interdisciplinama akcijska skupina za varnost v cestnem prometu je minuli petek na celjskem sejmu predstavila projekt Alkohol res ubija. Projekt je namenjen osveSćanju o škodljivi rabi alkohola zlasti v cestnem prometu. 26 udeležencev v prometu je v zadnjih dveh letih izgubilo žitije-nje zaradi alkohola. Samo letos so pridržali skupaj že 742 alkoholiziranih voznikov. Pitje in vožnja pod vplivom alkohola postajata družbeno sprejemljiva, za kar bo potrebna korenita sprememba. Projekt je združil ceJjsko policijsko upravo in bolnišnico, Psihiatrično bolnišnico Vojnik, celjski zavod za zdravstveno varstvo, Šobki center Celje, Združenje šoferjev in avtomeha-nJkov Celje ter Društvo parapiegikov jugozahodne Štajerske- Prvič so projekt predstavili ipTŮÁ letos. VRm čáéii so pripravili šest predavanj na celjskih srednjih šol^ in izdali zbor* nik posvečen aprila letos tra^čno preminuli Damjani Hribar. S prijateljicami in sestro se je odpravila na dekliščino. Na avtocesti izven naselja Ljubečna so na poti domov doživele pro* metno nesrečo. »Storile smo vse, da smo poskrbele za varnost. Najele smo avtobus, ker smo vedele, da se na takšnih dogodkih kaj spije. Ko smo se vračale domov, se je pijani voznik zaletel v nas in povzročil tragedijo, ki je zaznamovala življenja,« )e tragično izkušnjo javno delila Damjanina sestra Mojca. V prihodnjih mesecih skupina načrtuje vrsto aktivnosti. Oktobra bodo v sodelovanju s psihiatrično bolnišnico na temo alkoholizira-nosti izdali zloženko in izobesili plakate v gostinskih lokalih, po šolah iadru^ javnih in* stitucijah, v nekaterih gostinskih lokalih bo na voljo promilomat, na katerem bo mogoče opraviti test alkoholiziranosti. Z aktivnostmi bodo nadaljevali novembra. Na simboličen način bodo opozorili na tragedije na naših ce-stalí. V sodelovanju z Mestno občino Celje bo- do postavili križe v spomin na lanske in letošnje žrtve prometnih nesreč. »47 križev je spomin in v opomin za vse žrtve nedavnih nesreč,« pravi vodja sektorja uniformirane policije na Pli Celje Elvis A. Kerbaj. 16. novembra bo krvodajalska akdja, darovano kri pa bodo namenili poškodovancem v prometnih nesrečah. Velik doprinos k projektu je tudi akcija parapiegikov JZ Štajerske Se véino vozim, vendar ne hodim. O svoji izkušnji, ki jo je pred desetimi leti priklenila na in>^dski voziček je spregovorila Barbara Slaček. Zaradi pijanega voznika je prestala mnogo boiečin. »Najhujša in trajna posledica nesreče je zlom hrl> tenice in poškodba hrbtenjače, zaradi česar sem postaia paraple^ Utrpela sem veliko no-tranjib poškodb, zaradi česar sem bila 14 dni v komi.« Druftvo št^e 135 čianov, od tega jih je 34 odstotkov utrpelo poškodbe v nesrečah na cesti. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal in generalni direktor policije Janko Goršek sta se v petek mudila na delovnem obisku na Policijski upravi Celje in Policijski postaji Žalec. KresaJova je delo policistov ocenila kot zelo dc^ro. Izpostavila je osredotočenost njihovega dela na področju premoženjske in gospodarske kriminalitete ter preprečevanja nasilja v družin. Opozorila je na kadrovski problem, ki ga je deloma rešila premestitev policistov z meje v notranjost, dolgoročno pa ga bo rešila dele temeljita kadrovska politika. Po besedah GorŠ-ka je bil namen obiska seznaniti policiste in od njih dobiti ustreme povratne informacije o napovedanih spremembah zakonodaje in reorganizaciji policije. Jutranja nesreča na avtocesti PoUcisti, reševalci in pet celjskih poidicnih gasilcev je morab v soboto zjutraj posredovati na avtocesti Celje-Ljubljana. V nesreči je bilo udeleženo eno osebno vozilo, ena oseba pa je bila lažje poškodovana. Foto: PCE Celje Vinjen z avtom v hišo Takole se je v eni izmed stanovanjskih hiš v križišču Dečkove ceste in Kersnikove ulici v noči na nedeljo zagozdil mlad voznik. Ta je vozil z neprilagojeno hiux>stjo in pod vplivom alkohola. Voznika so odpeljali v celjsko bolnišnico, pri reševanju pa je poleg reševalcev so-delovalo šest celjskih pokDcnih ga-silcev. Dečkova cesta je bila prizorišče nesreče tudi v soboto popoldne, ko sta trčili dve vozili zaradi izsiljevanja prednosti. Foto: PGE Celje Sedem lažje poškodovanih Do nesreče je prišlo še na cesti v Babnem, kjer sta trčila voznika osebnih avtomobilov. Udeleženih je bilo kar sedem mlajših oseb, k sreči hujših poškodb ni bilo. »Obrali« vikend hišice Neznanci so v petek na Ljubljanski cesti v Celju vlomili v eno izmed garaž in odnesli starejši televizor, DVD-predvajalnik in različno ročno orodje. Škode je za 600 evrov. Istega dne so kradli tudi v stanovanjski hiši na Dečkovi cesti v Cďju. Tat se je odpeljal s kolesom, vrednim več kot 800 evrov. V noči na soboto pa so tatovi barvnih kovin dve vikend hišid na Šmoborju »obrali« za 45 metrov baiuenih žlebov. Lastnika imata Škode za okoli tisoč evrov. Z blagajniškim predalom in menjalnim denarjem pa jo je pobrisal vlomilec, ki je v nedeljo ponoči prišel v eno izmed podjetij na LjubeČni. SSol Nesreča zaradi objestne vožnje ^ v soboto popoldne se je v Kersnikovi ulici v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval motorist. 25-letnik je z motorem voziî iz smeri Gregorčičeve ulice proti Dečkovi cesti. Ko je pripeljal iz podvoza v Kersnikovi ulici, je vozil po zadnjem kolesu, pri tem pa izgubil obiast nad motorjem in padel. Motorist je po padcu drsel po vozišču in trčil v stoječe vozilo 50-letnega voznika ter v betonski robnik. V nesreči je dobil hude telesne poškodbe. SŠol 19. september ob 10.00 na zveidi v centru Celja Man ca S pik Marko VozELJ POZDRAV PTIC MIRU Irena Vrčkovnik Gianni Rijavec 2 X 55 kilogramov brezplačnega kruha Ob rojstnem dnevu Radia Celje sodelujte že danes v veliki nagradni Igri na 090-93-61-70. Breiplačno v dehtečo Provanso in mondeno Ažurno obato! Nasvidenje v šoli! šoUko leto 1985/86 je bilo za dijake nekdanje Srednje šole Borisa Kidriča, razreda SAl - tekstilno tehnološke smeri posebno leto. Zaključili smo izobraževanje na omenjeni šoli» pred nami je bilo novo obdobje našega življenja. Odšli smo s šole. Konec junija 1986 smo imeli zadnjo razredno uro. To-variSIca razredničarka Veronika Korošec Kokot (takrat so bili Še lovarišice in tovariši) namje razdelila zaključna spričevala. Vs^emu od nas je segla v roko, pogledala v oči, zaželela srečo v življenju 2 besedami: »V življenju bodite močni!« Bili smo mladi, razposajeni, a njene besede smo vedno spoštovali. V prvi vrsti nam je bila razredničarka, učiteljica, včasih mama, svetovalka, ob potol-čenih koleiïih celo medicin- ska sestra ... Seveda, takoj smo odšli na pico in koka-koio. Besede je treba jemali resno in dobesedno. Nismo pa razumeli, kakšne globoke misli imajo te besede, niti se nismo zavedali, da jih bomo kaj kmalu morali vsak zase dobesedno upoštevati. Kajti poti življenj so nas vodile po Slovenji, nekatere tudi izven Evrope, Dobro desetletje kasneje smo se vsak zase ponovno iskali v novih zaposlitvah, kajti tekstilna panoga v Slovenji je propadala. Naše poti so se zopet srečale na pobudo sošolca Janeza, ki je s pomočjo razredničarke, sedaj ravnateljice Srednje šole za storitvene dejavnosti in lo^sliko v Celju, poiskal naše naslove, nas poklical in srečali smo se v znanem gostišču Ahacu v Stop-čah, kjer so nas izvrstno po- gostili in seveda tudi dobro razumeli, da so srečanja po več kol 20 letih včasih ganljiva in trajajo do jutranjih ur. Ponovno smo se spoznavali, se pogovarjali, smejali, skratka obujali spomine na naše šolske ure in odmore, obvezno prakso, na maturantski ples, na dogodivščine na maturantskem izletu na Visu... Srečanje smo zaključili s povabilom Še vedno »naše Veronike« na dan odprtih vrat, ki ga organizirajo na šoli. Zapisnika nismo pisali, kot je bil običaj na naših razrednih urah nekoč, kjer je bila prva točka obvezna: izboljšali bomo učni uspeh in redno hodili v Šolo. Pač pa smo si obljubili: »Ostanimo močni in vidimo se v šoli!« SABINA KOLAR Stojijo z Im: Danijela Lapan Floijane, Danijafa Smolai Zdenka Vodliak, Mojca Meznar Bargant, Sabina Šolman Srebot, Marta Šumrada Badrač, Franet PintariS in Uli Braâco Rozman. Saitíjo 2 leva: Darmka Kostar^šak Koitomaj, razradni(aika m nivnataljica Veronika Korošec Kokot, Janaz Bobek in Sabina Kolar. Opravičili so sat Darinka Utaga Kolman, Tabana Bračko Rajh. Marjana Piki in Igor Koštomaj. Planinski pohod gasilic Prebolda in Žalca V soboto, 22. a^^usta, je komisija za delo s gasilka-mi GZ Prebold organizirala planinski rekreacijski pohod gasilk GZ Prebold in GZ Žalec na Smigiovo zidanico. Ob S. uri so se zbrale pred gasilskim domom v Groblji. Ob veselem vzdušju in po' govorih so domače gasilke vse članice pogostile s kavico in domačim pedvom. Vse prisotne je v imenu komisije za delo s članicami GZ Prebold pozdravila predsedni-ca Tatjana Plaskan. V imenu gostitelja je dobrodošlico izrekel poveljnik savinj-sko-šaleške regije Nikolaj Vihar. Sledil je o^ed razstave z naslovom Spomini na Ti- ta in JNA, ki je v prostorili gasilskega doma PGD Groblja v Lackovi vasi. Avtor in zbiratelj gradiva je Nikolaj Vihar, ki si zasluži veliko pohvalo za prizadevnost in vložene ure neumornega dela, da je zbral bogato zgodovinsko gradivo. Igrišče ob Bolski v Kaplji vasi je bilo izhodiščna toč- ka načrtovanega pohoda na SmigJovo zidanico. Z zbirnega mesta so krenile po lepi panoramski gozdni poti do načrtovanega cilja. Tu so se spočile in okrepčale z domačimi sladkimi dobrotami in hladnimi napitki, sledilo pa je tudi telovadno razgiban je pod vodstvom Janje Klančnik. Ob vrnitvi so šle mimo ostankov tovarne v Preboldu, ki Jo je malo pred tem zajel katastrofalni požar • v požarni akciji je sodelovalo preko 200 gasilcev. Zadovoljne in v veselem vzdušju so vse skupaj prispele na igrišče v Kaplji vasi. Sledila je pogostitev in družabni del vseh prisotnih, ki so se udeležili pohoda, tudi gostov. Splošna ocena gasilk je bila, da so se imele lepo, za kar se v imenu vseh udeleženk, ki jih je bilo 50. ter gostov zahvaljujemo komisiji za delo s članicami GZ Prebold predvsem pa predsednici Tatjani Plaskan. Drugo leto zopet nasvidenje in to v še večjem številuí FRANCI CRETNIK Velika dogodka v Rupah pri Šmartnem V vasico Rupe nad Šmartnim v Rožni dolini so se v soboto, 5. septembra popoldne, po vseh poteh zgrinjali Številni obiskovalci. Z gostitelji - s krajani Rup so se pridružili proslavitvi dveh izjemnih dogodkov. DogodUo se je ravno tako, da se je obnova prelepe Na otvorftavcesta v Rupe ja prišel tudi celjski podžupan Marko Zidanlak. AnderČakove kapele končala ob istem času, ko je bil mimo nje položen asfalt od začetka vasi proti dolini. Kapelo je obnovila družina Trezike in Rudija Olenška. Sinova Peter in Bojan sta si še posebej prizadevala, da je bila obnovitev izpeljana po usmeritvah spomeniškega varstva. Družina s spoštovanjem tradicije dokazuje, kako si le-ta zlahka podaja roko z novodobnimi potrebami, saj so med prvimi podprli pristop h gradnji ceste. Blagoslov kapele in odprtje ceste smo proslavili skupaj. Do Rup iz Šmartnega je bila zgrajena cesta pred dobrimi dvajsetimi leti, letos pa so jo podaljšali še skozi vas in čez dva najbolj težavna klanca. Tako je v celoti posodobljen del ceste, ki sodi v občino Celje. Upamo, da bo nadaljevanje asfaltiranja ceste proti Lembergu občina Vojnik vključila v svoje načrte tako učinkovito, kot je to storila MO Celje. Po tako težko pričakovani rešitvi so krajani Rup dobili zadoščenje, da so v cestni povezavi končno izenačeni z ostalimi občani. Tako samoumevno razkošje je za Lanšperžane, kot se krajani Rup imenujejo po starem, razlog za pravo slavje. Kdo bi dejal, da je to pretirana skromnost. Stara modrost pa pravi, da se počasi daleč pride. Prvi korak smo zastavili v prepričanju, da bo napredovanje odslej bistveno hitrejše, saj gre cesta proti Lembergu samo - navzdol! IRENA ART ANK Obnovljena kapela z njenima lastnikoma m it. 72 - 15« 8«ptMifMr 2009 Druženja z veliko dobre volje Medobčinsko društvo delovnih invalidov združuje Člane iz občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Včlanjenih imamo 1.670 invalidov,ki so si status pridobili na podlagi odločb o invalidnosti, in druge invalide. Društvo bo letos praznovalo 40 let svojega delovanja. Imamo več vrst dejavnosti, ki pa jih izvajamo s pomočjo prostovoljcev. Letos smo pripravi kar nekaj srečanj, ki se jili je udeležilo precejšnje število naših članov. V okviru socialnih programov, Sporta in druženja smo v maju pripravili o^ed Strunja-na. Udeležilo se ga je 96 članov, ki so si ogledali še oljarno in priznano klet domačije» ki doma prideluje zelenjavo in se ukvarja z vinogradništvom: pridelujejo največ malvazije in drugih žlahtnih iň priznanih vin. Vjuniju smo bili na Brezju. Športno srečanje smo pripravili ob Šmartinskem jezeru, kjer smo se pomerili v nam prilagojenih Športnih panogah. Poveselili smo se ob zvokih harmonike in preizkusili kulinarične dobrote z žara. Tega druženja se je udeieâlo preko 120 članov. Družba se je kmalu raz-živela in manjkalo ni niti plesa. šal ter razi^ iger> ki so bile tudi nadjene. Ob klepetu in dobrem razpoloženju se je dan kmalu prevesil v večer, ki smo ga zaključili s toplo malico pri naši članku Brigiti. Kmalu za tem smo se udeležili srečanja MDDI na Kopah, ki se je odvijalo v naravi in v dobrem ražpoloženju, za katerega je poskrbela pevka Tanja Ža^. V gozdu smo nekateri nabirali gobe in borovni-ce.lbdi tukaj so organizatorji poskrbeli, da nismo bili ne lačni in ne žejni. Na pobudo članov je vodstvo MDDI priredilo v avgustu tudi kopalni izJet v Malo Nedeljo. Udeležba je bila velika, saj smo napolnili dva avtobusa. Že na avtobusu so se Člani Šaini, prepevali, skratka vzdušje je bilo zelo sproŠčeno.TCTmalno kopal^^ siœr nima bo^tih hotelov, raznih toboganov itd., smo pa zato naleteli na prijazno, čisto, lepo urejeno kopališče z zelo toplo termalno vodo, Predali smo se kopanju in toplim sončnijn žaricom na le-žálnikih.Tlidi ta dan je minil prehitro in verjamem, da bo vsem ostal v lepem spominu. Vem, da je za takšna srečanja potrebno veliko priprav in organizacije, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so nam to omogočili, predvsem pa seveda predsednici društva Dragici Mimik. STANE ŠlEFANEC Tam sem jaz doma, kjer je pesem Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev pod vodstvom zborovodkinje Darinke Stagoj je bil od 29. do SI. avgusta že petič na gostovanju v Ilbenstadtu v Nemčiji. Tokrat smo se odzvali povabilu ob praznovanju 850 let stare bazilike, ki jo vodi naš rojak dr. Vinko Kraljič. in krajevnega praznika. Mašno slovesnost je vodil kardinal Lehmannn, navzoče pa sta nagovorila tudi župan ilbenstadta in deželni poslanec. Ob vračanju na ponedeljkovo jutro je začel po avtobusu krožiti nemški časopis, ki je predsta\il praznovanje in poudaril navzočnost našega pevskega zbora, ki je, kot je pisalo, dodal nepozabno vzdušje.^, .. ^ Prepevanje našega zbora je navdušilo udeležence praznovanja, saj so slovenske pesmi prinesle s seboj sporočilo slovenskega Človeka in njegovega srca. Ganila sta nas aplavz in želja poslušalcev po dodatkih, prav tako pa tudi izpoved mnogih, da jim je naše petje božalo srce. Naš koncertni in mašni repertoar je zajemal raznolikost, solistične vložke, pesmi dueta Biser ter pestro spremljavo naših pevcev na različne instrumente. Seveda pa vzdušje ne bi bilo pravo, če ne bi prostega programa pred cerkvijo in večernega druže-jnîà popfsirili z oarodnoza-bavno ^asbo. Ob triu mladih glasbenikov iz Nove Cerkve smo se zavrteli že pred cerkvijo in nadaljevali ob tabornem ognju vse do poznih nočnih ur. Zmeraj pa je bil ob naših gostovanjih višek, ko smo skupaj zapeli kakšno pesem z dr. Vinkom KraljiČem, ki je odličen solist. Tlidi tokrat smo ob slovesu zapfeli pesem z refrenom: Tam sem jaz doma» kjer je pesem, kjer lepo pojo, tam dom je moj. ŠPELA OPRČKAL Tabor Libeliče 2009 Letos se je mladina GZ Celje odpravila na gasilsko letovanje oziroma taborjenje v Dom Ajda v Libeličah. V ponedeljek» 17. avgusta» se je 46 otrok, šest mentorjev in vodja tabora odpravilo proti Koroški, do pobočja Libeliške Gore. Po pnhodu v Dom Ajda smo se razdelili v skupine, se nastanili v večposteljnih sobah in si ogledali okolico doma. Opazili smo, da nas obdajajo hribi, pašniki, gozdovi, torej neokrnjena narava, kjer se bomo lahko naužUi svežega zraka in uživali v mirni okolici. Da nam ni bilo dolgčas so poskrbeU mentorji in vodja tabora, Lidija Voršič, ki so nas vzpodbujali in nam pridno pripravljali različne aktivnosti- Veliko časa smo preživeli na prostem ter igrali odbojko, nogomet, med dvema ognjema, namizni te- nis, vrtni šah, badbinton... Imeli smo tudi športno plezanje ter se pomerili v lokostrelstvu. Izvedli smo različne delavnice, kjer smo se urili v prvi pomoči, spajanju cevi na trojak, prenosu vode, korakanju ter na koncu izdelali tudi skupno zastavo tabora. V sredo smo se že zjutraj odpravili proti Dravi, saj nas je tam Čakala vožnja s kanuji, česar smo se vsi zelo veselili. Ob Dravi smo preživeli zelo lep dan. Po kosilu, ki smo ga imeli kar ob Dravi, smo se odpravili v manjši kraj U-beUče, kjer nam je vodič razkazal nekaj znamenhosti lega kraja. Med drugimi tudi kostnico, cerkev in muzej. Naslednji dan nas je obiskala gasilska mladina iz PGD Libeliče, s katerimi smo se porrverili v tekmovanju z ve-drovko. Naše druženje se je nadaljevalo vse do večera. Ob večerih smo izbrali najbolj »odštekano frizuro«. lahko smo pokazali svoje spretnosti, preživeli večer ob glasbi, igrali družabne igre in še kaj. Med nami je bilo veliko druženja, zabave, pogovarjanja, športnega tekmovanja, polivanja z vodo in različnih iger, Vse pohvale gredo osebju Doma Ajda, ki je skrbelo za naše dobro počutje, še posebej za naše žeiodčke, pridnim in nasmejanim mentorjem, Franciju, Luciji, Marku, Andreji, Poloni in Martini. Prav tako pa ne smemo pozabili na vodjo tabora, Lidijo Voršič, ki nam je vse to organizirala in izpeljala ter oas zdrave in zadovoljne pripeljala domov. Ob koncu lahko rečemo, da smo preživeli prijetno in zabavno šestdnevno bivanje na Koroškem, ki bo marsikateremu ostalo v lepem spo-minu, kljub temu, da v bližini ni bilo morja. Gasilska mladina GZ Celje 20 pnRIMOŽČI - PRIDELKI novi tednik IpŇáČEMO TOPEL DOM »Frizerske« storitve 'Jt! ..'i;,. In kaj nsj vam povej jaz? Kot vidita, m j je se vedno vroče, četudi se pote^ prevaia vjesen. Aja, pa novega lastiika išcem-tikam na prava vrata? (7267) Ce ste zavetišče kdaj obiskali med vikendom, ko so organizirana sprehajanja za naSe kužke, ste verjetno že dobili v ro* ke krtačo. Tisto za pse, mislim. Upam, da ne zamerite» sicer pa verjamem» da vam ni biio odveč še počesati kužka» ki ste ga peljali na sprehod. Zelo natrpan umik čez teden oskrbnikom običajno ne dopuSCa, da bi počesaii prav vsakega kužka. Po navadi so v vrsti za »frizerja« najprej dsti, ki so res nujno potrebni striženja in česanja (na primer kuiki z res zavozlano dlako» z ranami, ki jih je potrebno ob-stiiči in obriti...), nato pa so na vrsti vsi os-taii, ki pa nujnega posredovanja »frizerja« ne potrebujejo, In prav za te kužke običajno zmanjka časa. Seveda se oskrbniki trudijo po svojih najboljših močeh, da bi do frizerja prišli prav vsi kosmatinci (Čeprav morda mislite, da oskrbniki samo čistijo živalim in jih hranijo). A včasih vseeno zmanjka Časa. Zato smo (kužki pa Še najbolj) zelo veseli, če katerega izmed varovancev tudi počešete, ga tako polepšate in naredite bolj privlačnega za poglede potencialnih posvojiteljev. Lajajoča druščina zavetišča se vam za to zahvaljuje in še naprej priporoča. Do naslednjič lep pozdrav in pomislite, kdaj ste nazadnje počesaii svojega ljubljenca. NINA ŠTARKEL Uradne tire: od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje oid 10. do 12. ure; spletna stran: www.zonzani.si: telefon: 03/749-06-00. mM Vas monla spominjam na katerega izmed risanih junakov? hlej vem namignem pes in nastopa v risanki, «la, Scooby-Doo! (7223) Sem odnisai nemšio ovčar z Imenom Medo. Zaradi svoje resne narave se odlično znajdem v vlo^ čuvaja. Potreba po sprehodih, božanju, čohlja-nju, igranju in ubogljivost pa me spremenijo tudi v dobrega družin^e-ga psa. Sprehajalci me poznajo pod dvema imenoma - Kala in Aisha. O^o se oskrbniki niso mogli dogovoriti, katero ima mi bolj pristoji, pa so ml nadeli ker oba. Vidrte, keko prijetno je Česanje? In la nagrado dobi moj oskrbnik pohvalo s ponujeno tačko, kasneje pa še en masten poljubček! (7372) Živali? Ne, krompir V vasi Šentjanž v naselju Zeroviše kmetuje družina Stra-Sek z lastnikom Marjanom na čelu, po domače se pri njih imenuje pri Laboharjevih. Ko so izkopavali krompir, so našli tudi dva nenavadne oblike. Mati Justina (na sliki], ki živi na kmetiji že 89 íet> se jima je iz srca nasmejala. AB Koruza z desetimi storži Pri Francu Krajncu s Ceste na Svetino v Laškem, ki gospodari na svoji domačiji, se je v njegovo začudenje in veselje narava kar precej poigrala. Zrasla mu je koruza, ki bo, če je ne bo kaj zmotilo, imela kar deset stor&v. Spomladi je Franc namreč posadil nekaj zrn koruze v malo večjo posodo, da bi ugotovil kaljivost semen. Od več zrn je skalilo le eno samo, zato preostalih seveda ni uporabil za sajenje na njivi. Iz edinega skaljenega pa je zrasla koruza, ki dela že deseti nastavek z laski za storž. Nekaj nam jih kaže tudi na fotografiji. Sam je presenečen nad darežljivost j o narave> saj kaj takšnega pri svojih 78 letih še ni slišal» kaj šele videl. VM Maksi fižolovi stroki Vrsta fižola, ki raste na vrtu Nežike Drofenik iz Kristan Vrha, je prav posebna. Stroki so dolgi več kot 85 cm. Letos je narava še prav posebej poskrbela za bogat pridelek. Ker je fižol tako poseben« ga ima samo za okras. MZ novi tednik TI 21 Tema letošnjega tedna mobilnosti je Oobra klima mojega mesta. Zanfo lahko vsak sam prispeva tudi z manj vožnja z avtom, pa tudi tako, da ugaia motor med stanjem sli čakanjem. (Foto: SHEflPA) Ukinimo umazano razvado Puščanje prižganega avtomobila je pogost pojav ob naših cestah, na parkiriščih, pred nakupovalnimi centri» ter celo pred vrtci. Eni ga puščajo prižganega zaradi navade, drugi zaradi lenobe, tretji zaradi zmotnega pre-pričaaja> da avtomobilu pogosto prižiganje in ugaša* nje škodi. A Če je za mnoge prosti tek avtomobila nad* ležna razvada nespametnih voznikov, raziskave ka-žejo, da gre za zdravju, okolju in družbi izredno škodljiv vir popolnoma nepotrebnega onesnaženja. Če je nekoč veljalo, da pogosto prižiganje in ugašanje škodi, to za sodobne avtomobile ne velja več. Nasprotno. Raziskave, testi in izračuni dokazujejo, da pomeni prosti tek nepotreîTno obremenitev za motor avtomobila in odvečno finančno breme za njegove lastnika. Z vsako sekundo proste- ga teka vozniki »izgubljajo« čudi gorivo, saj ga avtomobil troši (udi takrat, ko stoji na mestu. Prosti tek ogroža tudi izpuha konča ravno v kabini avtomobila in tudi posredno, saj v prostem teku vaš avtomobil namreč v V Velenju pripravljajo dan brez avtomobila že jutri, v sredo, s številnimi spremljajočimi prireditvami. V ospredju bo bosta gotovo odprtje novega avtobusnega po-stajailšča ter prve velenjske garažne hiše. Rudarsko cesto bodo zasedli mladi, ki se bodo Uhko na prazni ulici lotili risanja s kredo, igrali mini nogomet ter se učili rolatL Ob 16. uri se bodo lahko na Titovem ti^u preizkusili v teku skupaj z očki. Slednje bodo gotovo zanimale tudi vožnja v simulatorju eko vožnje ter predstavitve avtomobilov na plinski pogon. Prireditev se bo ob 17. uri jutri nadaljevala na &leški cesti. Tam bodo slavnostno otvorili avtobusno postajališče ter prvo velenjsko garažno hišo. V četrtek bo z novega avtobusnega postajališča ponovno začel voziti brezplačni av-tobtis Lokale. V občini bodo podpisali evropsko listino o varnosti v cestnem prometu. Od srede do torkâ bodo v Ticu brezplačno izposojali kolesa, izbirali naj voznika na Lokalcu ... (PM) Evropski teden mobilnosti bo potekal že osmič, kot vedno od 16. do 22. septembra. Širom Evrope v pobudi sodeluje več kot 220 milijonov ljudi» v Sloveniji pa je za letos prijavljenih dvajset občin. Občine vsako leto pri* pravijo pestro paleto aktivnosti, s katerimi opozorijo na problematiko, ki jo povzema vsako leto skrbno izbrana tema. Letos je to tema Dobra klima mojega mesta, ki se nanaša na kakovost zraka in klimatske spremembe, pa tudi na boljše vzdušje v mestih, ki niso okupirana s pločevino. T^di tokrat se bo evropski teden mobilnosti zaključil z dnevom brez avtomobila 22. septembra, ko bodo mestna središča zaprta za ves promet. zrak spušča celo vrsto za zdravje nevarnih snovi. Raziskave v razvitih državah so pokazale, da lahko onesnažen zrak poveča možnost nastanka nekaterih hudih bolezni (raziskava na Danskem je pokazala 51% večjo možnost nastanka Hodgkinove bolezni pri otrocih), bolezni srca (raziskava v ZDA je pokazala 5% povečanje možDOSti srčnega napada za vsak kilometer bivanja bližje zelo prometni cesti) In denimo duševnega razvoja (ra- EVROPSKI TEDEN MOBILNOST^^^bra kUma 16.-22. september 2009 moj^ci mestd TOREK, 22.09.2009, Prešernova ulica 11.00-12.00 Celjska milja 10.00-16.00 Spretnostni kolesarski poligon 10.00-16.00 Zatetavček (pf ikai učinkovitosti uporabe varnostf\ih pasov) 10.00-16.00 predstavitev reševanja ponesrečenca 10.00-16.00 predstavitev različnih športnih društev 10.00-16.00 KSSENA (predstavitev električnega vozila, vozila na pfin, hibridnega vozila) 10.00-16.00 preoram Jumicar (simulacija vožnje v prometu za otroke) 10.00-16.00 predstavitev občinskega stacionarnega \ radarja j 10.00-16.00 predstavitev nalog policista kolesarja 17.00-19-00 koncert skupine TABU MameMo avu am ves! dobra vol|a 16.-22. september BREZPLAČNO PARKIRANJE lpWeh|r|fid.W^»*âul. ul «I $k»*ia) SOBOTA, 19.09.2009, Savinjsko mbrelje 9.00-11.00 hitra hoja na 2 km test fttnes indeksa) ziskava v Bostonu je pokazala vpliv višjih vrednosti onesnaženja in zmanj^nih mentalnih zmožnosti pri otrocih). Ugasni motor. Prižgi srce. Omejitev prostega teka avtomobila je konkreten in enostaven ukrep, s katerim lahko takoj začnete prispevati k bolj zdravim življenjskim razmeram in hkrati omejevati podnebne spremembe. Zmanjšali boste svoje stroške, omejili boste svojo izpostavljenost onesnaževanju in pomagali boste i^)oljšati kakovost zraka v svojem mestu. Začnite pri sebi. Kadarkoli boste z avtomobilom mirovali več kot deset sekund, ga ugasnite in uživajte v bolj čistem zraku in bolj tihem okolju. Ko boste opazili prosti tek vozil drugih voznikov, jih opozorite na Škodljive posledice in jih povabite« da se pridružijo prizadevanjem za boljši zrak v naših mestih. Obiáčite spletno stran www, tedenmobilnosti.si. kjer boste lahko dobili informacije o dogodkih v vaSem mestu. Pridite na za to priložnost posebej zaprte mestne prometnice in se pridružite drugim ljudem dobre volje. Videli boste, življenje brez hrupa in hlapov, brez smradu in okorne pločevine, je lepo in navdihujoče življenje. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor i C.. ROŽICE IN CAJCKI Veliki bedrenec Bedrenec proti bronhitisu če smo prejšnji tedea pisali o zdravilnih učinkih janeža, se danes posvetimo njegovemu sorodniku iz narave - divjemu janežu oziroma bedrencu. Čaj iz aje-gove korenine, ki jo kopljemo v septembru in oktobru, lajša bronhitis, astmo, angino ... Poznamo navadni (Pimpi-nella saxifraga) in veliki bedrenec (Pimpinella Major), ki se po videzu nekoliko razlikujeta, akoreninl obeh vrst premoreta podobne zdravilne učinkovine. Tako eden kol drugi cvetita od junija do septembra na gojenih travnikih, zlasti v višjih legah, pa tudi na gozdnih obronkih, med grmovjem in na neobdelanih tleh. Navadni bedrenec ima še posebej rad suha travnata pobočja. Korenine obeh bedrencev nabiramo jeseni po cvetenju ali zgodaj spomladi. Odstranimo vso zemljo, jih po dolgem prerežemo in posušimo v senci» do konca pa v pečici na petdesetih stopinjah Celzija. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah. Koščki korenine bedrenca so ru-menorjavi do sivonmjeoi, in po dolžini drobno nagubani. Korenine imajo močno aromo ter oster in precej pekoč okus. Kot zdravilno rastlino so bedrenec začeii uporabljati razmeroma pozno. Prvi ga v svoji zeliščarski knjigi proti kugi omenja in priporoča Jakob Theodorus TabernaeraoQ ta nus leta 1568. Po tem Času ga vsi začno močno čislati kot eno boljših pomagal proti kugi. V ljudskem zdravilstvu se njegova uporaba zelo poveča. Z njim lajšajo številne bolezni in tegobe, kot so ka5elj, bronhitis, hripavost. astma, angina, otekle dlesni, protin, ledvična vnetja, kamni v ledvicah in mehurju, prebavne motnje, zgaga» menstruacijske težave, revma, živčni utrip srca» nečista koža... številna ljudska imena za bedrenec - bibemelica, bibrov koren. črna pura, madrovc, pi-berc, piberk, piberl. pimpa-nelica, žabečjek, žabičnik, žlahtnlk, žlahtenca ... - kažejo na to, da se je z njim zdravil tudi slovenski človek. Zlasti mu je bil v pomoč za grgranje pri vnetjih Žrela. Z Piše: PAVLA KLLNER njim si je tudi Čistil ledvice in odpravljal ledvične kamne. Tudi sodobne raziskave so se posvetile korenini bedrenca in v njej odkrile celo vrsto koristnih učinkovin. Grenčine in saponini spodbujajo izločanje sluzi, lajšajo izkašljevanje in pomirjajo kašelj. Bedienčev pre-vretek se odlično obnese za zdravljenje astme, bronhitisa in infekcij zgornjih dihalnih poti, na primer hripavosti in angine. Zaradi antiseptičnega delovanja se ta prevre-tek izkaže tudi za grgrar^je pri vnetnih obolenjih ust in žrela. Če nam življenje grenijo ydovratna in ponavljajoča vnetja v grlu, uporabimo za grgranje čajno mešanico iz bedrenca, ki ji dodamo Še cvetove kamilice (Chamomilla recutita) in koreniko srčne moči (Poten-tilla erecta). Samostojen čaj iz korenine bedrenca pripravimo tako, da zvrhano žličko posušene in zrezane korenine bedrenca vržemo v liter hladne vode, počakamo» da zavre, in pustimo vreti minuto, nato čaj precedimo. Druga receptura omenja, da dve žlički droge namočimo v hladno vodo in pustimo stati osem ur, nato segrejemo do vretja. Čaj uživamo štiri tedne v obliki kure po eno do dve skodelici na dan. Pri bronhitisu lahko spijemo trikrat na dan eno skodelico z medom os-lajenega Čaja. Na enak način pripravimo tudi čaj za grcanje pri angini. T^o pripravljen čaj koristi tudi pri vnetjih mokril, pospešuje izloča-njevodein ima potítiven vpliv na ženske spolne organe. 8 • 12 k« mesečno Dr. PIRMAT 55,01/519 35 www.plmat$i Otřnfij,, «iiiii i^lfc^ RZADELA novi tednik Prosta delovna mesta ^aytiamo po podatkih Zavo dd RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora n;so objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za dotočen čas. zahtevane detovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopnk • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda fíS za zaposlovanja: http://www.es$.gov.si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECiUE OSmVNOŠOLSKA IZOBRAZBA oaAVKii iioáaoaovPRocvQo^ VA ZA TBiïANJE. PAKfflAKIE IZOEIM V VREĎ TtR dJMÍ liTEH NA Mim DOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. mSI». OK) ffllïï PROZVO-ÛHJA, TflGOVmA. STORim, O.O.IL. láAflIBQR-IfAU^hÍímCBJí »DAR soar • h/î zidarska in ifsarska oba na benu in fta vlâni, določen (as, 12me^. \M2m RAtUNOvoDSTVQ, mm ^D in swrovarie. Dili}. savinova ulica 3,30«ICe£ nm TISAR • Wt TISARSKA IN ZIDARSKA OEIA KA 7ERBIU IN NA VlàU. DtkDĆEN CAS. MESEtEV. m2m. m$. RAÙINCVDOSTVO. BRASBEN^ $m IN SVmUUE. O.aD. SAVINDVA UUCA 9.3000mJČ SREDNJA POKLICNA I20MAZBA TAULK UVAR M/l UPRAMiANJETAUlNI PEÙ. 1ALJEKJE m TRMSPORT IN LFTJE TAIAEj. KONTROA KAKOVDSn TAIHE. UPRAVUAUE WSTKEGA [M6ALA. VDOEN^GA S TAl I^UV ^ĆAS.1SJ200I:VAULPROCVOĐKJA VALJEV IN ULHXSV BJLO. &l£ZARSKA SSTA 3. 322S šnwE SREDUJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA VDftIA D9JEKTA • N^t UNTROIA NAD tŘtí NJEM PO OBJEKTIH, KOHTAKTI I NAROČNIKL VDDSUtlN UVAJAHJE DELAVK Vm VDDQU NJHovF pflismosn IN mjnm ^ DOL^ taittë,n MESECEV, Tium BNKCD UNTER podjetje za bioltl^ storitve. mconarodni harke< t1nq. tb6dvin0 in ostalf stoitftve. md^brodesâ i& 1238 tksn řwte^m v02iue • wt poučevanje prw-tiCne vožnje a m s wmmt ooio&n (as, 6 mapi. i6.9.2009; avto b â M krajnc. trgovina. stdritve. avh) sola. Dili). KRQUIV -mymm MIZAR HOAR • hA SANQSTBJNA fiZAHSKA OaA V DOAVMQ. I2DBAVA MHRAIUBjA POHI^A PO NAROČILU ttLOVM NCSID JE V ^ LOKA» VIC 1& nuitel ČAS, B MESHZV. 7LÎ2m HZARSTVO KAJA AMJREiA OBU IP. fofbigqzd H.a2?0LA$KiI SLAŠČIČAR SJitÙSi • IVt' 0^ y SLASa. DOAVNICi. (ZDOOVAJUE TWT. XEKSOV, N£DI1D^ ČAS. msm. P»ARNA SLASÙI^NA TBGDVINA aAR, NATi^A PETtRNa $.P. HMELbUSKA CE* STA12,3312PRBOLJI LESAASKJTiKNIK SAMOSTUWI MQAR • M/t {MUVA NOTIRA NJE OPROHE PO NAROČILU. htmtíH &AS, I.lGi86ft MB Í^BiU MIZARSTVO M TRM NA. OJXO, VOJN». VâUA VAS 113212 VOJNIK BOLMIČAR-MEQOVAIEC BOUIICAR • N8)0VAifí • M/2: VARSTVa NESA. POMOČ PflI HRAJDďUU. OQLOČEN ČAS, 3 ME> SBZ. mim: CEKTB ZA wssm n oao golovia na raiovcu z 3000 ^ STROJNI TIHNIK UPRAVNIK STJMOVANJ Ufi: UPHAVUANJE STANDVARIH STANOVAUSKIK Hll NHKIlOČEN ČAS. tB.9mSUPRA4TAN. PODJETJE 2AUPRA-VUANJE t STANOVANiSKlMI HIŠAMI. ^0.0. AflAMIČEVAUUCAl.SOOQCOJE EKONOMSKI TiHNIK S^ALfC ZA OSEMA ZAVAROVANJA • M/t SVnUVALM IN SKLEPÁME OSEBNIK ZAVARt^ VAMJ NA TIROIIJ • PttMlQČJE OJA. OOLOČtN ČAS. 16jJOOS: TRIGUVKD ZAVAROVJUH) ZA-STOPMáíA ORUÍBA D.0J3. VUCA XXX. OMZUČ asoooNovA6oncA VtŠJA STROKOVNO 1Z(»RAZBA FEFERHn VftSARNI • M/2: SPREJEM N INFOR-mmií STRANA NEDOLOČEN ČAS. 21.9Í0D9: mtíK PDSKDMitVa SVÁVÁME IN DfiUGE STORITVE aOJL. THÍAŠKA CtSIA 2. tOOO U^ buana POSLOVNI SEKRHAR P0SU3VNASKRETARKA M/2: SNEJEH STRANK DIREKTOFJA. POSlEOOVA&tE THiFGNSKIH pobovdflov DIFCKTOIUA. FVSEIfTIWUE os VEZNOSn 0«EKT0fUA.SÏÏ£2BASTHANKZNA-pma PISANJE ZAPISMKOV. RSANJf OOflSOV. VODENJE EVIDENCE KORESPODENCE. AflHIVIRA-NJE KORESPOKNCt; DIXOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2312009: MAKSM TR60VSKD IN STORlTVa«} PODJETJE. D.Dil..TfSCEIJSfiH KKBOVlMl CËJE VARNOSTNIINŽENm in2řnia VARSnA pn oau • IVl VARSTVO PRI oau W VARSTVO PRO) POÎAffiM. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 21.s.2DC9: SINTAL OJE DHIÍBA ZA VAROVMU PŘEMOČÍM, 0.0J3. CEUE, IPAVČE-VAUUCA22.3008CEUE UNÍVERZrTFTNA IZOBRAZBA KM8V1AUST ZA PRODAJO DELOVNE ZAŠČITE •Kl'PROOAJAIN NAflAVA BLABA VVEiPRDQA-JL DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. t\l2m INPOS. TEHNIČNA TRSOVMA NA OEBUO IN DROBNO. oj:i.a. ceue (^emrniSka cesta 2,3000 CEUE KOMEROAim NA 6AA0BENBI DOCaRU • li^ PRODAJA M NABAVA BIA£A V VOEPRODAJL DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1IU0Q9: INPOS.TEH' NIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO. DÍXDh CGiE. OP9(ARNI^mTAZ3000 CEUE KOMEROtiJSTNA ODOaKJ VODOVODA IN 06RE> VANIA. M/l PflOOiUA M NABAVA SIA6A V VE-LEPROOAA DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. B IO J009; fNPOS. TEHNIČNA TRGOVINA NA KOaO IN DflOBNO. Bil.a. CaJE. DPEKAMâKA CESTA I 3000 CEUE oipuimirani EKONOMIST iVS) SVEniVALECZA OSEBNA ZAVAROVANJA • M/2; SVETOVANJE IN SKLEPANJE OSEBNIH ZAVARIM VANJ NA TD^iH^OČJE CEUA. DOLOČEN ČAS. \mm. TRlfiLAVKO ZAVAflIVALNO ZA* STOPNÍ^ DFtUÍBA OilO. UUCA XXX DMZLJE 23. SHOD NOVA GORICA PROFESOR DEFiKTOLOGlJE ZA SLUŠNO IN SOVORNO MOTENE LOGOPED VZD CEUE OE PE00PSMILC«UAtt/2; OPRAVUANJE OaiN NAID& NA PODROČJU OELA Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI. NED0U)Č8I ČAS. ZDfUVSTVENI OQM CEUl 6RE-eORČftVA UUCA S. 3060 CEUE univermrmi diplomirani BIBilOTEKAR I0UI2NICAR • M/2: DRSANIZfiUNJE. RAZVUANJE iN VZDRŽEVANJE &STEM. mn KNJI8. REVU. (ZPOSOiA KNJIG. BiSUOPEDABOdU) OEU): 00-U]ČEN ČAS. MUm I OSNOVNA ŠOLA CtUi VRUNte/A UUCA 13.3000 CEUE UNIVERZTTrTNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK • M/t DEUl V ODVETNIŠKI PlSiUUil. DOUJČEN ČAS. MESECEV. 10^2009: VERSTUV^ BO^JAN • ODVETNIK. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! M ê in mate ^oópodinje! 3 knjige kuharskih hukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .1 II li II XTT/.o'/V Ii 6A PO SLOVENU. DOU^N ČAS. 12 MESECEV, mm: AVTDPFsvozwřrvo 16OR m s.p. UlJCADf2,l433RADE£E^ KUKAfl ^HAR N^' KUHARSKI POMOČNIK. NEDOLOŽ ČAS. 11.10J009.' ROBERT RAJ$P ti: PE SAVINJA 80SnNSTV0. ROBERT RiUS? VjU.VASOflJEV TR6U270UÍKO EKONOMSKI TENNm POSLOVNI SEKRETAR • M/2: KNJIŽENJE VDOENJE POSLOVNIH mti BAQINOVOOSTVO. DOLOČBI Us. n MESECEV. 2E.g JQ8S: ROBERT RAJ§P It PE SAVIHIA GOSTINSTVO. ROBO^T RAJŠP S.P, VALVAS0RJEV7R61.32713 IASKO EKONOMIST U ANAU2E IN PtANN RANJE POSLOVNt SEKRETAR . H/i KDORDfNACUA. KONTAKT S KUPa OKMIZACUA SESTANKOV, VDOEHtf OOKUMENTACUC IN ZAPISOV ^ DO LOČa ČAS. B MESECEV. I9.9J009: SECA PlAST PRdZVSKJA IN TneOVINA. OJl.O. PDO^IHEL U270LA^ UEMOZIR^ VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • M/t S tovof»IM VOZILOM DPRAVliA PflEVOZE BUEA (VZKNNA EVROPA). VOZNK V CESTNEM PROMETU. 0010> ËAS. 6 MESHIEV. tmm. TRANSPORT KOKAU, PREVOZNIŠTVO IN STOfIfTVL DJia. SHIČWKOVA UUCA S. 3330 MOZIRJE KUHAR DIETNI KUHAR IV.. M/t PRIPRAVA, KUHAUE NA-VADNE M SIÍTNE HRANE PO JEDILNIKIH. PRIPRA-VA OBROKOV ZA SERVIRANJE V mm IN NA OOOEIKIH: DOLOČEN ČAl IZ MESCEV. 16 J.2089; DECS. D J!.: PE COfTER STARElSiK GORATI GRAD. TIAKA 28.3342 GORNJI GRAD U1 SLOVEWSKE KON Jitt ÛE1AVEC BREZ POKUCA Č1ST1U(A ' NVt ČIŠČENJE LOKALA. DOSTAVA HRANE. DOlOCa ČAS. » MESECEV. I9.&2009; VaGOST PROZVODUA. TRfiJVINA. STORÏÏVE DM.VR8JE65Gi33102ALEC NATAKAR NATAKtf) • M/t STREŽBA HRANE IN PUAČl DOUIČEM ČAS. 24 MESECEV. 19.8.2D09; VEGOST PROIZVDDKIA. TRGOVINA. STORITVE O.aa. Vft* &JEe$6.331B2ALK KUHAR KUHAR PCGRK M/t WHAR PimUNEDO lltf EN ČAS. TB.B.ZOflB: VELGOST PRDIZVOOILIA. TRGOVUIA. STORIT« aOJL. VRBJE 86 G, 3310 2A1K OOKTOfi MEDICINE ZORASMK BREZ SPEOAUZACUE Z \Xm ' M/t DELO ZOAAVNIKA V SPIO^NI AMBUIANTI. NEOOIDČEN ČAS. IB.9Í009: ZDRAVSTVENI DOM StOVetSKE KONJHl MESTNI TRG 17. 3210 SI» VENSKE KONJa UE iEifTJUlI PRIČELA VOZNIK voAIK TOVORNJAKA • M/t VOZNIK tuvornji^ KA V MEDNARODNA pmmehl DOlilČa ČAS. 6 MESECEV. 163^009; MAKIAML posreemISTVO. TB60VINA. PREVOZ). DJ3Xls CESTA LEDNA T]N$KAB A. 3nO ŠENTJUR cvnučAR CVETUČAR . VfiTNAjl • M/t ARMÍlftANJt IZ* DaOVANJE VENCEV, ARANŽIRANJE ČOPKOV PO POTREBI TUDI NA TERDIU: DOlOl^ ČAS. 3 ME Ifl JiOOS: CVETUČARNA H QARIIW BITTIK NATAŠA. NATAih HfHBEfiNIK. PODU&IE S. 3233KA10BJE KUHAR KUHAR hVt PftIPUVA IN lOjHAKJE JEDI PO NAROĎLU. DOLOČEN ČAS. i MESECEV, 19.92009: eOSTl^E M0NFAR1S PtANKD ROMAN ZK P1A< NINSKI VRH 16.32ZS PlANINAPRiSEVNC VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA ZAVAROVALNI ZASTUPMK • M/t OEIOS STMM KAMI V PISARNI IN NA TERENU. leOlOČEN ČAS, 8.10.2D09; GESLO. ZAVAflOVAlNIŠKO ZASTOPA» NJE. Dil.O. UUCA RANJA MALGUA S3, 3230 ŠENrj^ DOKTOR MEDICINE 2IRAVNIK BREZ SPEÛAUZAOJE Z UCENCO AU ZmAVNIK SPEOUJZiUn ORUâNSXE AU SPLOŠNE MEDICfNE V ZP PIANINA • M/t ZMAVNIK v splosni ambulanti zp pianina in dežurna sui2ba. nedouičen čas. i9.10jdq9; zma> vstve» dom Šentjur, cesta leona ksrm ska39.3z30sentjur_ mtiiAiU«FM JiLiAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA mm ' M/t' VARJENJE ARGON. aEKTRa CO^. CEVI IN RAVNE POVRŠNE MONTAŽNI VARI. v vsa poiaíajíh: doldčsi čas. 3 nesece. mmk siaEKs. kovinarstal prdqvo- OHIA. TlíGOVUiA IN STORITVE. DJI.O. TBSKA chta i 32m podčetrtek VOZNIK VOZNIK MEO SPEOKUA I^NAKLADAIUE RAZ KLADAMA. VOŽNJA. NENHOČEN ČAS. 16.6.2009: \Sm MAK PREVOZNI^ IN TRGOVHA. D.OJI, IMDK) 73. PDOČETHTBCIMENO 73.3264 PDDČE TRTEK SREDNJA STnOKOVKA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA mmm • M/1 VOODUE SAIÍMKONTUV. IZVAJAHIE MAČEVANJA IKVEZN0ST1 DO ODEA-VmUEV. PRE^ NAO (»VEZNOSTM KUPCEV. PREVERJA}!^ PRE^ DOKUMENTOV. UKVIOA-œEfAKnJR.IZVEI^KDNPENZACU.mJ(2EIUE FAKTUR ^ NEDOLOČEN ČAS. 4.10Í009: JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORIT^ 0.0.0. i/g. POOPUT. lA^E U. 3241 PODPLAT KUHAR KUHAR • M/t PRmVA JEDI VSEH VRST. 00U> ČĐI ČAS, 2 MESECA. 1B.1Í009; TIRME SPROSTV TV»I PROGRAM iU(TWN0ST1R0GAd(A.WnEU IN TUFHZEM 0.0. ZĐAAVlUSU TRG 12. m ROSA^ SUTINA PRODAJALEC PRODAJALEC TEHNIČNEGA BIAGA V CENTRU JA6ER MEUE • M/t PHOOAJA. PREVZEM. SKIA-DiSČSUE. NAKIADANJE. RAZKIADANJE RAZVOZ TR6, BUSA. NAIAGAUE NA POUCE. OPREMJA-UE ARTIKIOV S VSEMI P01BEBNIMIOOKUMENH ^ DOLOČEN ČAS. 2 MESECA 4.l0j009r JAGROS TR60VHA. PROIZVODNJA IN STORTTVE. m. UiE l/B. PDDPUT. UŠE I B. 3241 PODPUT ZDRAVSTVENI TiHNIK AOMINISTRATIVNA OEU IN PMKUUA MEDU» SKIH PRIPOMOČKOV NA TERENU N^ KRHRA-UE.SPflEMUAIUEINEVIDENnRAN4DDKUtt». TOV POSLOVNEGA PROCESA {NABAVA PIÎEVZEM. PROOAJA] TBI INTERNIH DOKUMENTOV POOJE-TJA. PflOOAJA MEDfCSNSKHI PRIPOMOČKOV NA TERENU HI DOSTAVA SUGA KONČNIM KUPCOtl. SPREMUAfUE JAVNIH RAZPISOV M ODDAJA PONUDBE NAROČNIKU mtSi Č/^ 12MESE CEV. II.1S.^ ORMNA. PODJETJE ZA TBSIMNO UVOZ- IZVDZ. O.UJI. ROSATEC. SLDMŠKDVA UUCA 2.32U ROGATEC INŽENIR 6RAĐBENIŠTVA vm RAZVOJA PROIZVODNJE iN GRADUS • M/t MZVOJ NOVm PRI^zvodov H GRA£»^ NOVIH OeJtKlW. SANACUA MUEČtH STAVB GLEDE iZOlU:UE (VU6E. MRAZA. VROČINE. HRUPA): NOIDUIČEN ČAS. II.IQÍD09; EKSKRt NfNTALNI RAZVOJ NOVIH IKJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ m. KUNSPERK la 3256 OISTRICA O6S0TU EKONOMIST ZA ANAilZE IN PLANIRANJE CZDEUVA VIDG ZA JAVNE RAZnSE - M/t' IZDE UVA VLOG ZA JAVNČ RAZI^ (SI IN EU) TER mmn načrtov k temi za razvoj kmh PROIZVOOOV iN STORfTEV. NEOOLOČSI ČAS. ILtOiKS: EKSPERMíNTAlNI RAZVOJ NOVIH loej RAZISKOVMUE IN RAZVOJ aojl. KIMSPERK |B.32KBISTT8CAD6SGnJ U)60PEĐ imm ■ M/t mm. dduičen čas. I&S.2OO8: JAVNI VZGOJNOOOBRAŽEVAINI ZA VOD BL OSNOVNA §0(A RDGAâtt SUTDIA. (ZLE TNâ(AUUCA 1Í32S0 ROGAŠKA SUTINA ONIVERmnNI DIPLOMIRANI EKONOMIST PROOUNIK . liVt IZVAJANJE lEOVNEGA NA ČRTA OZ PUNA PROOAJE TUlIM BUGOVNIM ZNAMKAM H PROQUA LASTNE BU60VNE ZNANKE. PROUČEVANJE KODAJNIH POTI IN U80TAVUANJE M02N(Sn PftODAf. KOfTAlCTV RAKJE S KUPQ IN PRIPRAVUAHJE PREDLOGOV PRODAJNA! P06D0B. SOOEUJVAMEPfll PfllPRAVI PROIZVODNIH IN PROOUNIH NAČRTOV. OBISKO VANJE KUPCEV M RA^SUIVANJE TRilŠČA. SP%> MUAIUE PRSnSOV S POOROtlA UEMAROONE MEUAVE IN DPRAVLIAUE MUGM PRIMERNIH del PO NALKU NADREJENA OOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 1IDJ009: ST9UAFHA ROGAŠKA aO. UUCA TAICEV132SO ROGAŠKA SUTINA tíEVEtimi DEIAVECBRO POKUCA POMOŽNA DBA V GRAflB9lâTVU • M/t POMC^ 2NA DEU V GRADBENIŠTVU • MOÎNOST OEU v TUJML DOIDČEN ČAS. 3 MESECA m2m ADERA TTIGOVINA IN STORITVE m. KOROSKA CESTA 48.3320 VEIBUE DEiAVEC V PflOlZVODNJr • m/t DPRAVUA DEU NA STROJU ZA VBMZGOVAfUE PLAm NADZO RUJEDELOVANJESTROJA. KVAUTATIVNOPf^ DUJE IN LOĎiJE miÂUfi OZIROMA !ZOELX£ jNEUSTl^E IZLOČI), KOMPLETIRA KONČNE IZDEKE IZ VEČ KOSOV {VSTA^ MATICE. ZATV ČE.}. ^ DOLOČEN ČAS. I2MESECEV. I&9Í009: RASTIKASKAZA, PROfZVKHUA. T!^COVIHA. ST& RITVE.O.O.0..SEU321IA.3320VEUNJE ŽELEZOKRIVEC GRADBENA OEU • OaO NA NIZOZEMSKEM. M/t 2EIE70KRIVSXA. TESARSKA IN DflUSA QUA • OE LO NANIZDZEMSKEH D0L0ČENČAS.24MESEaV. n.ia2D09; ZAKUUČNA SRAOBOlA DOA ARMW RtiHĆ Sf. SORâKA CESTA a 3320 VElfNJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SUKOPlfSKAR. knauferœlo V NEMCUl M/t' !zvedba fasiu). izvedba knaufa oao v neh cul določen čas. ^2 m^seisv. mtm tínal in&iffiing. storítní in trgovina, d.o.o., koroška cesta48.3320 veleue prodajalec v Tl^l. M/t prooiualec v tk80vini. nedoločen čas. 4.lOiOO(l' lesar* stvo huoos^NIK. proizvodno iN trgovsko podjetji d.d.d. cesta talcev ti. 3320 veie-ue strojnik • upravualk strdjev • m/t* upra vualk stroja rovokofač jlb, ne00u3čen čas. í4.s.2009: prevozi moul ujvinaifr STVO in ssms. mihaq VOLK si. Šmartno 08 pakit37 a. 3327 šmartno OB pan natakar • n^ stbe^ določen čas, 12 mesecev. 1bjj0e9:gasnjia0strovrsnlk.j02e' pa ostrovita. s.pj šumi sar osthovrâ^k joíefasf. tomáčeva cesta 22.3320 veleue MEHATRONIK OPERATER izdelava in pflodaja kuučev • m/t ckuva in prodja kuučev v nov) prodajalni v ve leiuu. odtdčen čas. 12 mesecev, 16.12068; alum draaie prolzviffifua in trgovina o.aa ceue. osta na ostrdznd 2.3000 ceue PRIZER RIZER- OSEBNE STORHYE-M/l' ffllHRSKE ST(^ RITVE MOŠKEIN 2ENSKE. DOLOČEN ČAS. 6 NE* SCEV. 11.10.2)68; FRÍZERSKÍ SALDN N. nataša VRČKCiyNIKS.f.. FU3RJAN 2B9. PRODAJ AL£C PRODAJALK M/t OELQ S STRANKAMI IN m DAJA ARTIKLOV. PREVZEM BLABik VOQEUE TRGOVINSKIH EVIDENC. IZDEUVA ČRTNIH m. I^REIAUE IZLOŽB, ITD.' DOUJČENČAS. 3 MESECE. 21.9ÍD0S; ACRON TTffiOVSKJ) PODJETJE 0.0.0. POD6RAOOM123«! aOVENJ GRADEC UE EC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PREPROSTA DaA V PROCVOCNJI • Hťt PRE* PROSTA OEUVPROiZVOOULNEOOlOtiNČAS. 2I.9.Z009.' IPSIMA 1^. MVAUDSNS POOJETJi aO.G^ 6UVNITBG4r. 2360 SUlVEJLJ GRASC DELAVEC BREZ POKUCA STREŽBA FUAČ • M/t SIREŽBA PUAČ V BAR KARLA V LEVCU. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 17.9.2X8; DNEVNI BAR KARU MUDEN SVR 2NJAKS.P.IEVECS3.33QIPETRDVČE KUHAR hVt PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU. PfQPRAVA FAST PDOO HRANE. DOLOČEN ČAS. 12 MESCEV, I6.a20l»: PIZZERUA ZANZIBAR. CATE RING. UOUA^AS, SP. KALI I m ^MPOER VSAVIUSKIDOUNl AVTIIMEKANIK VOZNIK TDVORHIMA M/t' VOHiiK NAKLADANJE M AAZKUOANJE. VODENJE POTNIH NAUKOV W OSTALE DOKUMENTACUE SKRB ZA VOZILO, VOZNIK V CESTNEM PROMETU: imtm Č^ 3 MESECE. 2Umii ATS • NEJC JEZERNIK S.P.BRASLDVČE29A.a314BRASL0VČE VOZNIK voarx TOVORNEGA VOZJU • H/i: SANOSTOJW VDZIlN SlUiBi 2A TOVORNO VOZllfi ZA PftEVOZ'' BLAGA. TEKOČIN CN TdMH MATERIAlOV NA KRATKIH IN DOLGIH RAZDAUAH ORGANIZIRA SVOJE DED NA PODLAGI NAVDOlU ZA DELO, POTNIH NAU)60V. PODATKOV O RASMANJU Z BLAGOM OZIROMA TOVORA VSAK DAN. PREDEN ZAČNE Z VOŽttJa OPRAVI PREGLED DDKUMENTjUIIE O VI^ ZILU PREVENTIVNO TEHNIČNO ffiiGLEDA VOZILO BREZ POSEBNIH TEHNIČNIH SREDSTEV (PREVERI OEL^VAKiE POGONSKIH SKUJPOV RAZUČNE TUKE, DELOVAAiE SVETLOBNIH N ZVOČNIH SIGNALNIH NAPRAV. ZAVORNIH IN DRUdH HIDRAVUČNIH SISTEMOV, STANJE PNEVMATIK. DEDVANJ^ KMUNKACUSKR NAPRAV. OBVEZNO IN ZWSKO OPREMa STAIUE TAHOMETRA. PRE&EOA POTNI NAUK. riD..) REDNO OSKRBtUE V0210SSESTA' VINANI, NUJNIMI ZA NORMi^NO DUOVANJE: GNIVON. DUEM. HlADaND T8(DČM0. VODO PRIPRAV VOaO ZA NAKLADANJE/RAZKUOANJE Pt^ POOATIÏ O TOVORU (VRSTA. KOUÙNA, LASTMOSni DOLOČA RAZPOfKDfïïV TOVORA NA VOZIEU Ki^lČnSKO PREVZAME IN PREDA TOVOR .. VOZN« V CESTNEM PROMEIU; DOLOČEN ČAS. 12 MESŒV. 16.9.2009.' SARA TKANSPORl PRE VOZI IN STOtVTVL DJ)XL NA ZELENIC114.3312 PREÏU1J1 NATAKAR NATAKAR • M/t STRE2BA PUAČ V GOSTINSKIH LOK. • DNEVNI BAR. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE 2712009: MAKROČIP TRGOVINA NA DEBELO IN DROeNO,fZVQZlNLIVOZO.aO. S>OOWIKRAJ 32,2351 PREVAUE NATAKAR. M/t STREÎBA JEDI IN PUAČE. CATERING. m/JfáH ČAS. 21.9ÍIK9; (KOM. POSRf OHtSîVO SLAVKA SPOLENAK JAKOP S.P. ČOPOVA UUCA 23.3000 CEUE KUMAR KUHAR • M/t PRIPRAVA JEDI PO NAROÔLU. KOSIL n MiUJC. NEDOLOŽ ČAS. 9.10^ HOTU Ur \R D J).0. ŽALE. MESTNI TBG 3.331D ŽAIEC KUHAH4V0PEK • M/t PRIPRAVA IN PEKA PIC JB OSTALE HRANE PO NAROČILU, NAROČANJE mm ČtS^E KUHINJE ^ NBIOIDČEN ČAS. TB.9.2009; ki GOSTUSTVO. TTS0V1NA. STOR^ m. OJXD. BRASU1V(^2B. 3314 BRAWČE TRGOVINSKI POSLOVODJA NAHCSIHIK POSLOVODJE V ŽMLSKI lltGOVlNI TRGOVINA KANĚNÁ IN PREKOPA • M/t PRODA. JABLAGA. OaOZ BUGAJNa OaO VOEUKATESL ČiSČElUE TRGOVINE; DOLOČ£N ČAS. I MESEC, II.^S J089; PEKARNA POSTOJNA. PROEZVODNM. TR^NAIN GOSTINSTVO, m. KMVORSKA CESTASC.6230POSTTUNA UNIVERZrTFTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VDOJAPROJEKTA. M/Î POZNAVANJE GRADBENE STROKE. fZKUŠNJEI2VOOEH;A5MDBl^PQZN^ VA^EGRADBENEZAXONOÛAJE ]N LfPRAVNIH Pa STOP KOV ^ DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 20.6^089; KBS BRAONJE STDRTTVEHO M GRADBENO PODJETJE. DJliL AftJA VAS 101.3301 PETItOVČE novi tednik I OGLASI - INFORMACIJE 23 ®m NsročnBcl Novega tecMka boste I^Uco naročniške uoodnosti- mdle Mtase vNcwm Izkoristili l2t(UuCr>o s svojo narocmsto kartico, naroćniSico pobotnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. NelEkořlÉčene ugodnowtl m ne prenesefo v nMle,HDreodv,kotnov,đar«Ki leto, pradom 50 % cene. Telefon 031 682-688. 4189 ŽIVALI PRODAM JARHCE, «iove, lohke inkrižom, rjovocrm, le^i lip, prodojono no formi Roje prt Šempelru od 15. septembra noprej. Sprejemamo norodlo îq enodnevne ter pisćante, bele, za dopilonje. Telefon 700-1446. 3867 PRACCE, nesnote posme, od 160 do 180 kg, tnožfio doitovo, prodam. Telefon 031 596-383. š4€i 8IKŒ, simenlol» in cmo bele, imino m njovo za krovo i mlekom, pradom. Telefon031 506^83. š^si TEUCO snnofltolko, v 8. mesecu brejosH, prodorno. Telefon 5736-106. Aie? iïUCKG, sniro dva nesaai, prodom. Itk-ion(03)573a^l3,OSI 304-140. 4217 PUJSKE, ležke približno 30 kg, tnoznođ zakola in prevoza, pradom.Telefon 841 295-239. 1359 NT&RC â^.o. bo podatke uporabljal samo za potitbc aaroćoiike službe Novega tednika PRODAM GROZDA, belo io ril»: kđi rmskindme, sain^non, sipon, modra frankinjo, zo-metno cmina, kemer ter drago, prodom. Mořna doslova. Telefon 041 407-130. 3859 GROZDJE, sorte »mrignon, cbardonney, modra fronkinjo, zometno Črnina, loški rizling m mešano belo, p;odom no lepi, sončni (sgi smorsko viritonjskego vinorodnega okolica. Telefon 031 575-n7. $427 1500 kg idecego gmzdja. fnuikûilfl, zd-meîno čmtno, pradom. Telefon 051 234^21. 4013 BQO mešam grozi^ prodamo. Ceno po dogovoru.Tel^onOSl 708-508. 4i5i GKOZDJE, mekno, b^ oli po sortah, prodam. Ceno po dogovoni. Telefon 051 344-275,5821-093. 4i4a (jROZDJEjufko, neobrano, T blisniC^jo, ugodno prodom, (eno po dogovora. Telefon 048 586498. 4176 BELO in rdeče vino prvlom. Telefon 031 457-680. 0464 GROZDJE, ôiwn, méono, prodam. Ceno po dogovora. Telefon 5798-253. Š45S KAKOVOSnObé>fl rdecegrozdje, v Vii^ nju, prodom. Telefon (03) 809-5523, 04IS92-i43,po20.m 4190 Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Odšel si v kraj miru. kjer vse hudo pojenja in se sveti raj pričenja. ZAHVALA V 81. letu nâ5 je zapustil ALOJZIJ KVAS iz Zg. Hudinje 5S a Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi 4^15 MEÛKO bftki grozdje, v DnKnljof), prodo-mo.!ele^ (03) 5792-345. â45â 8UĆK£ za kiićeoje prodojomo no kmetiji Stonko VebrovGatidji66.Cele-l EUR/ kos, mokre - 6 EUR/kg in posume -12 EUR.IelefonS728-106. 4193 NA lepi, sonćni legi Tittskaga ugodno prodorno sornw belo in rdeče gnndje. (ena po dogovoru.î^fon 5795-535,070 897-014. 42« GROZDJE, beSo in rdeče, prodoino. Telefon (03)748-23(13. 4218 GROZDJE no bnidi, 5 sort, 1000 kg, prodam. Telefon041710*193. 4222 OSTALO PRODAM ZAMZOVAINO omoro, 6 predalov, po ugodni reni in sodno igonje prodorno po4EUi0it».Teleíon 5442-896. 4174 ŽUHTNO belo n rdeće grazi^e in 500 Isod 20 nloce vino prodom. Telefon 5798-172- 41S7 TEUCn sifnentolki, mlodo kravo in 20 m' suhih drv prodom. Telefon 5738-181, 031 273-205. 41S0 S0DE.kntshve,50,65,minmipn-dom. Telefon 041 724^09. 4204 RABUENO vrtno ulo, 3"4, ugodr>o prodom. Telefon041515447. 42ti SOÛA20 vinoJ50in4001, prod8m.TeWM 831 221-243. 4221 mm za BreiplaSna posredova njs ždr)ske do 46 let. Posrebovalnica ZAUPAMUE 03 03^ a3e-373 ^ogol^Orešnh^^gj^rebol^^ Tento^posredovaînlc^ za vse oeamitana 03*« Si 3^e1no, simpotirno, vilko zobozdrovni-CO želi urejenega moskego lo resno zvezo. Telefon 041 248^47; ogencijo Alon. 4213 FRAVNICA, 534ehiQ, elegontra, želi prijatelja do 65 let.Telefon 041 24^47; ogencitoAlon. 4213 l£PA In p^no momioi, Z^iétna, bi $e preselilo, tudi no kmetijo, moškemu do 45 let. Telefon 041 248-647; agencijo Alon. 4213 UPOKOJENI, premožni podjetnik, 60 let, lepe postove, želi prijateljico. Telefon 041 248-647;agencijoAlon. 4213 ZAPOSLITEV Tmni M^ 041-322«S ZVOSUMO osebo ZD stiâo. 0ic«p^ vobii-co Wrde, Petrovte 94, teWfon 841418-875. 4060 Oinamfr« tfit n Ml v haaareiii. M^MHt honeim apodiTve, UcMft iMbimt ndiM opotlK 1V9,24 informaci 90liKti tt». 03 61-69 od pon. do pftlv od 8.00 do )3iX). JakMta. dixo. Mari(Niniia«.44,3000 Ci^ t«M:PM0U42Mt3 ■■Mill I Jii.3i*rilLgTtua^ IZVAJAMO izkope s kombmirko in min« bo-gri, kiper prevoze, ruknje objektov in odvoz mstenolo, izgradnlo konolizoci-je, dvonsr (llokovanje, osfoftiranje...), montažo gips plňc in ostolo grodbeno delo. GMG Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,3211 ^^ vos,telefon 051 377-9IKI;gmgvinded^mail.CMn. 4042 RAČUNOVODSTVO zod o.Q.,i p., dnâvQfei zcrvode, še posebej ugodno v seplem-bru. TeleFor 031 ZZl^M. Kolikonki, d. O.O., Mariborsko 68, CeTie. n IŠČEM pttleno in zaupanja vibA« u^okojerv bofi upokojetdd por z b^tfn prevozom. Semkojo imdidka in poirabuieni pomor no domu. Živim vve$ kntn hS zvdom. Možno je tudi binnje pri meii. (htob po do9(Mknj.TelefQn(03]579S417. p lAMIUMO KM ItVM« «u, •iMI.SDO Uéte Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor Srečko Šrot Podjel)e opMvlja čdsopisno-založnlško. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost rMaslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (05) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KUnSek. Mesečna naročnina je 830 HtJR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka iransakcijskega računa: Û6000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vratimo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko srcdiSčc. Dunûjoka 5, direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6.5% davek na dodano vrednost- NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn NanestEiica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara Štefanec Oblikovanje: www.minjadesign.cotn E-maiJ ur^niâtva: tednik^nt-rc.si B-mail tdiničnega uredništva: tehnika.tednik@>nt*rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Ure^ica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radiocl^nt-rc.si. E-mai] v studiu: info@radloce)Iexom UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, špeia Kuralt. Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona šolinič. Dean Suster» SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Marketing: ZJatko Bobinac, Vojko Grabar» Viktor Klenovlek» Nina Pader, Rok Zalo^.nlk, Marjan Breč ko Telefon: (03)42 2S 190 Fax: C03)54 4î 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošli: agencija^nt'rc.si Ljubezen s šolskih hodnikov Polnâ novih izkušenj in prelepih doživetij se je iz Francije prav* kar vmila družinica Hudoklino-vih. S potovanjem je »kleniia glavno dejanje, ko sta očka in mamica pred kratkim Ljubezen kronala s poroko. Baii)ara Hercog iz Pečovnika ter Andrej Hudoklin iz Radeč! sta prve, §e nekoliko sramežljive poglede izmenjala na hodnikih celjske srednje ekonomske šole pred približno enajstimi leti. Andrej je takrat obiskovil 5. letnik programa trgovske akade mije, Barbara pa je zaključevala program ekonomskega tehnika. Sledil je usodni skupni maturantski izlet obeh razredovv Španijo, kjer so pre-sko<;ile prve »resne« iskrice. Kmalu zatem so se začele še priprave na maturantski ples in tedaj sta se odločila, da zaplešeta skupaj. V času študija sta »skupni ples«( nadaljevala, a je bilo treba veliko uskJajevanja, saj je Andrej študir^ v Ljubljani, Baitara pa v Mariboru. Da ni bil telefonski račun prevelik, si je Barbara študijski umik uredila tako, da je lahko večkrat pobegnila v Ljubljano že sredi tedna, včasih pa jo je tudi Andrej presenetil v Mariboru. Po študijskih letih sta si kmalu uredila prijetno skupno gnezdeče v stanovanju v Celju, saj je poslala relacija Pečovnik-Radeče za oba vendarle že malce prer^poma. Nekaj let sta si utrjevala in nadgrajevala poklicno pot, pri čemer se je Barbara že nekoliko pripravljala na naslednjo pomembno prelomnico, saj se je izkazala kot srčna učiteljica pri delu z mlajšimi šolarji. Letos, v desetem letu njune^ »skupnega plesa«, se jima je pridružil sinko Tevž. Tako so vsi domači in prija- FOTO TEDNA Foto: SHERPA telji po tihem že pričakovali, da bosta svojo dolgoletno zvezo potrdila še pred matičarjem. To se je zgodilo 22. avgusta v LaŠkem. Množica svatov se je zbrala na domu v Pečovniku in ženin se je moral kar precej potruditi, da je uspel odpeljali prdepo nevesto, saj so mu vaški fantje pripravili šrango. Napovedano slabo vreme se je do večera na srečo umaknilo in tako so lahko s vatje brez naglice v prijetni senci košatih krošenj v parku v Laškem pospremili par pri potrditvi njune skupne zve- ze. Poročni obred je opravil kar Andrejev šef in prijatelj cadeški župan Matjaž Han, poročni priči pa sta našla v najožji družini, saj je Andreju ob strani stal brat Jure. Barbari pa brat Andrej. 2 mladoporočencema 50 se svatje do poznih ur veselili v Kristahii dvorani Zdravilišča Laško. Mlada druâiUca pa se je zatem spo-čOa in si nabrala novih moči na poročnem potovanju po Azumi ot«li. Ne prav daleč od čarobne obale, kjer je ljubezen tudi vzcvetela... TC Moja poroka na straneh Novega tednika Ždite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev obeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatdji radi na ta naân presenedU mladi par? ^klifite nas ali nam piâte! Naš nasbv: Prešernova 19, Celje, e-m^ tednik@>nt-rc.$i ali telefon 4225-100. Za ljubezen je res treba (po)trpeti Prej$n|i konec tedna so prijatelji» znanci in sovaščaniJemeja Lenka iz Arje vasi pripravili svojevrstno fantovščino. To je »prireditev«, običajno teden dni pred poroko, ko mora bodoči ženin prestati marsikatero težko preizkušnjo in si tako pridobiti »žegen« oziroma potrditev. da je sposoben za zakonski stan. Jerneja Lenka, ki je letos tudi diplomiral na gradbeni fakulteti v Ljubijani, so najprej oblekli v pravo gasilsko oblačilo (je tudi aktiven član PGI? Arja vas] in ga vpregii v velik kmečki voz, na katerem ga je že čaka] »pravi« župnik in mu celo pot prebiral napotke za zakonsko življenje. Ob bodrenju sovaŠČanov je moral vleči težki voz skozi več kot Idlo-meter dolgo A^o vas, od mosta preko Ložnice do parkirišča v Petrov-čah> kjer se je slavje in vsesplošno rajanje ob pijači in jedači nadaljevalo. Praznovanje z najrazličnejšimi dogodivščinami je trajalo v dvorani KZ do jutranjih ur naslednjega dne. S svojo vsesplošno vzdržljivostjo je dokazal, da je pravi »dedec« In zrel za zakon s svojo dolgoletno izbranko Katjo. ZLATKO BOBINAC Harmonikar na strehi avtomobila Blaž je pridelal velikanko Blaž Vodeb iz Dol 39 pri Šenijuiju je z omico pridno zaRval vrt, na katerem je zrasla kumara velikanka, težka 1,(S kg in velika 56 cm. Družina se velikanke že veseli na krožniku.