DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. llthaju kol priloga .SI.OVKNCU' trečer t tak prvi in trenji četrtek uie»era. Ako jt ta dan prntnik, itidt .DOMOLJUB' dan \poprej Cm• «m» )t no kr. ta celo leto. — Spin in domet naj te pobijajo uredništvu ,DOMOI*J IJ B A', l^ubi/ana. e »trne-tMkih ulicah št. 4. Naročnina in %nttral\ pa opra<-h»J pa v letošnjih delegacijah vse po starem. Poslanci dovolijo ta vojaštvo, kar vlada hoče od njih, potrdijo, kar se jim predloži v potrdilo in — gredo tiho ii mirno vsaksebi. Tako je bilo in bo tudi letos. Samo nekaj moramo Ah posebej omenjati. Vojni minister je govoril tadi o dvoboj«. 'I ako imenovani oliktnci imajo namreč le prevečkrat grje iu surovejše navade, nego naši neuki kmečki fantje. Ce m takih nafrkanili gospodičev kedo čuti ratžaljenega, pa pniote žaljive« na dvoboj. Dogovori se namreč ž njim, kje in kako se bosta tepta in s sabljo, s pištolo, ali t revolverjem oprala umazano čast. Tako se jih vsako leto veliko konča; če mu žaljivec raikolje črepinjo ali če mu s krogtjo prevrta prsi, ima res temeljito rešeno čast. Vsak, kdor se je kedaj učil krščanskega natika, ve. da je tako postopanje proti peti božji zapovedi Sv. eerkev je t najstrožjimi katnimi prepovedala to surovost in država jo kaznuje kot hudodelstvo. Vender pa je dvobojev še vedno veliko, posebno mej vojaki in dijaki. Trdili so celo visoki g»spodje in tudi delali po tem, da ue more biti nobeden za častnika, če se noče dvobojevati. In ker so nekateri dijaki še toliko pošteui in krščanski, da zametujejo dvoboj, lato take verne, res omikane dijake — zaničujejo. D tem se je izrazil vojni minister, ko je dejal: .Jaz nimam ničesar proti temu, če kedo načelno zametuje dvoboj; če je vojak, naj le skrbi, da ne bo uikogar žalil, ali da ne pride v oružbo, koder bi lahko njega žalili." To se pravi t drugimi besedami: on ni za vojaka. Cuduo j»i to it^nam dokazuje žalostno resnico, kako daleč smo še od pravega javnega krščanstva. — Dni1 U. t. m. so bil« v Trstu končane tucntne volitve. V okolici je voljptiih 5 Slovencev in 1 progresi>t. V mestnem tboru bodo pro-greiisti ali Avstriji sovrsžni iredetitovri imeli 36 glasov, konservativci t. j. vladni pristaši 14 in Slovenci 6. Novi inestai tbor bode lorej še slabši, nego je bil ratpuščeni. VI-da a tvojim razpustom ai dosegla, kar je želela. Tak izid je pa vsekako le posledica one politike, ki vedno pospešuje italijanstvo na Primorskem. Iredentovstvo zaneslo se je aedaj it Trata že v okolico. Lalioui so že dolgo delali po okolici in vidi se, da ne bret vspeha. Tržaška slovenska duhovščina je* bila vlado tadi opotorila na žalostne ratmere. ali ta njen potor ee neso nt odličnih mestih tmenili. Sedaj pa vidijo, kam je božanje italijanstva pripeljalo. — Pitvodnfi t« Galiciji, Bukovlnl in na vnhoilnfem Ogerttkem. It Krekova. Lvova in Crnovie prihajajo žalostne novice o strašnih povodnjih. 11 rek je poplavilo imenovane dežele. Skoda je ogromna; na mnogih krajih je setev popolnoma uničena in prebivalci so v največji nevarnost'. — It Bukovi ne se od dne 8. in U. t. m. poroča: Narasla reka Prut nosi seboj mostove in rsznotero poh štvo; tudi cel mlin je prinesla sebej, v katerem so bili trije ljudje, kateri eo se pa vendar le rešili, ko se je mlio ob želetn čnem mostu ratbil. Mesto K a do ve e je vso poplavljeno. Trg in dragi deli mesta stoič pod vodo, katera skozi okna dere v poslopja. V Lu-Šanu je na stotine oralov zemlje poplavljene. V V.žnici se je podrlo l>0 b š. Iz Pobreza, Vodnikov, Dubovca in Dol ao ljudje tbe/.tli. Mnogo živine je potonilo. Velika skladišča drv je voda pobrali s»boj. — Iz Galicije so novice ravno tako žalostne. Švica. Vorona, Topolnica in Bistrica so prestopile bregove. Mnogo Ijodij je tbežtlo na strehe, in so v vedui smrtni nevarnosti, Železnica po poplavljenih krajih nikoder ne more. živež je strašno drtg. Brtojav poroča dne 11. t. m., da Bistrica še vedno narašča. V drohobiškem, rohatiaakem it kalošker okraj" v vzhoJoji Gilidji so skoraj vse setve popolnoma pokončan«. It Ofarake f iir jo: Reka Maroi je i utopila io preplavila vae blituja vasi ia polja V mestu Deta j« povoden i tolika, da ae j« »eč hi* podrlo. Tadi reki Cezna in Slrigj ata prestopili bregave. Mnogo mestov je podrtih. Dunata je tilao narastla. V toroaUlaki inpaai)i j, 0l stotine jtter zemlja pod Ofc taj hudi atmki j« topa« nai cesar pr«. ki Mi ponMi ubogim poplavljen^, Naorecum Bukoviuoeai ja tak^J darml 10.0'Mi g|0 u pr»o poaior. Cerkev in Solil, Zmaga pri Sisku dne 22. junija 1593. (V »pum.o rUOlelnie« ) Dnč ii. j a uija letošojega leta bo »♦*> let. ko so naši krščanski očetje Slorenci slavni tmagali Turke pri Si»ku. V spomin na to zmago sluti naj U-le popi: o b 11 v i in zmagi pr. Sisku. Hasan, paša turški, se je tačel ob avstrijski meji pripravljati na vojsko te leta 15S7. — V Bosni so se zbiral: turški in janičarski polki; paše in begi z Ogerskega ao pošiljali pomožne čete. V turških pokrajinah ja bilo iivo gibanje. Norica o vojnih pripravah je dospela tudi v avstnjake detel« ia vtaemirjala prebivalce. Vedeli so, da se bliia huds nevihta in .meji tuga turški blisek*. Vae prošnje Slovencev ta driavno poiuoč m bile tamaa; obapne razmere mejnih d«tel nam desti jasno slika kranjaki deielai glavar kriitof Tarjaiki r svojem govora do de-telaih sianev dne velikega srpana 1. 1591. Turki ao bih pridrli v granico, zajeli trdnjavo Kameagrad in *trašuo pustošili trge in va>i. Pomoči ui bilo od nikoder /. bAo ialo^ljo io neroljo je opazoval k riši. I Turjaški brei brituosi vlade in itprevidel. da m je treba posumi m Ustne noge. Storili so to, a bili so teponi. Poročilo o tej hudi nesreči |e vzbudilo po vsem cesarstvu grozen strah. Bali so se, da bode U**au-ptU silil daleč naprej. Ko so Ljubljančani zvedeli ialostno du-vico, bili »o vsi preplašeni. Nekateri so kar beisli iz niest» meueč, da se Turki zdajci prikaiejo Sirah in ner>-d |iiu uiti putiiia nista, da bi mtalili na obrambo l'o vsem cesarstvu so tvonili tjutraj. opoludue in zvečer. da bi Kug obvaroval krislijaoe turškega jarma (.Turški awa.*i — Obupu: klic je prodrl aiednjič tudi ua Uradšia iu vzdraoiil cesarja. Nadvojvoda J»,rn»t dobi povelja, naj tbira ka vojaka lUtao hitro vataoe od miz« in tapo<4 » p„kl| iu trobljami dati znamenj« u boj. Svest si image, pelje I« najhrabrejše turške čez most in jih postali oa drugem bregu v bomo vrst« Kurtbegu in Operti-begu. ki sta ostala pri vojaUtu , ^ boru. zapoje neprenehoma streljati na trdnjavo. Jedea^. delek ujegovih konjikov m akrije ta linb, da bi p^n. joče kristijane prijeh od strani, obkolili jih (U p0K^it Med deseto in jeduajsto aro zadeueio hrvaške čet« turške komike. S siinun krikom »« spopadejo Toda teki množici ie mora mala peščica Hrvatov kmalo uniekmii Hitro p. šljejo Vuka Druškovca, plemenitega mladekira,l Andre.u Tunaškrmu t-kat pomoči. Turjaški izder* taia«. kres izza pa«a iu ea -proži v znamenje, da jr ntpofal odločilni trenutek. Slovenci zgrabijo sovražnika na I«** krilu. Trikrat zairme puške v »otražue »rite in trku množica Turkov »r zvali. Nov pogum natd* krščamU vojake. Hrvatje »e za Žeto t veliko silo oa tnrške koain« Anlrej, .krauj-ki Gideou*, in Ravbar z golim mečem m Lata po turških glavah .Kakor oster bh»k preder« obiti« in jih razivue. tako s« je Turjaški zagnal v turške tr* razpršil jib in zapodil v beg. Iu če tudi je imel ie šest-»to vojnikov, sovražnikov pa je bilo pred njim kakor oblakov, vendar je šel tako pogumno m juua-ko » Uj da se mu Turki niso mogli ustavljati, kak' r s« ne ■«(< več držati hrast, če ga tadrae ognjena strela* pran Til-vasor. Tarki s« učno ara.kali, nove čete jim pnhite it Ubora ua pomoč. Sedaj jib zgrabi tretji oddelek kričasts« vojske pod K/genbergom na desnem krilu in jih ratbijt; kater-gt so mi ugrabili tako grozno, in za detetom, ki bode kmalu tudi tožilo po očetu . . . Tu čujem nekoga tiho prihajati po stopnicah; potrka na moja vraU. Osupn;eno in plašno se ouem, ko se odpio vraU. Bodt-li morebiti angel, katerega mi Lkem o njem slišala nič prida. Govoril j« dalje: .Magdalena, lahko nšira tvojega moU iu dokažem, da je nedolžen. Kaj praviš na to?* Groza me je bilo, ali kakor blisk mi je šinila neka misel v glavo: Ta je pogubtl mojega moža. on ima zločin na vesti. .Po beri se proč od mene !* viknila tem v smitnem strahu. .Ne prej, dokler li no povem*, prati zlobno ae n-žtč, .zakaj da sem prišel. Magdalena. Maščoal *m m! Ali v.diš ukradeni denar?* Pri teh besedah je vrgel zavoj baukovcsv — bili so res oni ukradeni — na miio in dodal: .Tako, sedaj jih daj nmj onemu, kogar ao, ali pa jih obdrži: tvoj mož je in feUne obsojen, »roj namen pa sem s tem tudi dosegli. Ko nisi posula moja žena. naj t« tudi on nima V prisilni delavnici se te pa lahko spominja.* Pri t«h besedah je izginil grozoviuž. Radostna sem hitela v piaaroo lovarnično in otst denar nazaj ter vae povedala. Toda zgodilo s« je. kar r vedel moj sovražoik že naprej: niso mi verjeli. Iieoar -j pač v teli, a uto me tudi neusmiljeno zaaramotali, ki da sem res z»ita. Denarja ne morem rabiti, ker »o mi» številke na bankovcih uto pa hočem reliti mola s um, da 1'roem vse na drugega, nedolžnega. Vse moje dopovedovanje, vm obupavanje ni nič pomagalo: ut je prisegel slovesno, da je vse zlajran«. k" »em pripovedovala o njem, in ves« Is sem morals biti, di tudi mene n so poslali v ječo. O. da bi btls t* de; um'1-« s svojim detetom! Toda še hatše je prišlo! Zbolim in težim več tednov siromašna in zapuščen Kdo pa na| bi tudi pomagal ženi in otroku, katerem« cče je bil iločtne«! Vae. kar sem prihranita, porabila «a kmalu, niti za otroka ni bilo hrane. Sila je bila v«dt večja, skoro obupavala sem Nekega večera nesla sem d* i doma. Tri me je silen strah, da bodem morala trm. ksko bode umiralo moje dete za lakoto. Tega ne! Stopili jem v naideaišnieo in položile ondi svoje dete. Zt"1^ se j« osodepoloo okno. in det« je izginilo . .. Kako k"1 prišla domov, ne vem. To pa vem, da mi je iveaelo prenehoma po ušesih: Zena, kje je tvoj aoprog? M.u kje imaš svoje dete? Odgovarjati pa si niaem upal*- • Preteklo j« nekaj tednov. S ailo aero $*> pr«*"11 Mirti pa niaem imela, ni mi dalo pikoja, gnalo o« J«k soprogu. Sla sem v mesto. Pri tratih jetniAuičmh obstoj« Tu prineao iz j«tmša:ce krsto. le duhovnik je spre«1)11 mala truma Uskokov pod vodstvom Stelaua Blagaja iu Jakoba Pranka zasede most. Hkrati udari tudi siška posadka pogumno na sovražnika. Turki se niso mogli več držati; cele trume tačn6 bežati proti mostu. Hasan jih ustavlja, vspodbuja t obljubami in grožnjami; turški častniki pode t biči janičarske čete nataj v boj. Toda vse je zamen. Nered med Turki je vedno večji; kmslu so vse trume v divjem begu proti Kolpi; na mostu udarijo srdito na malo število Uskokov in jih posekajo, ker so jim branili pot čez most: bili so se sedaj za življenje. Hasan sam vspodbo4e konja proti mostu, toda gneča je bila tamkaj tolika, da je moral skočiti v Kolpo, sicer bi se bil udušil v silnem navala. Za njim je skočilo še veliko drugih Turkov v valove, ker na ozkem mostu ni bilo prostora veliki množici begunov. Reka je bila tako napolnjena s plavajočimi ljudmi in konji, da je bilo komaj videti vodo. Večina ja uašla smrt v valovih; tri dni so plavala po reki mrtva trupla utopljencev. Turško vojaštvo v taboru je pričakovalo, da se tovariši povrnejo zmagoviti iz boja. Ko p« pridejo prvi beguni, zgrabil je vsak, kar je mogel, in kar najhitrejše zbežal. Menili so, da jih bodo kristijani zasledovali in tudi tabor zajeli. Toda kristijani niso mogli za Turki, most se je bil podrl. Ali se je podrl sam pod množico begunov, ali pa so ga trušili Tahijevi Uskoki, ni dognano. Zato tudi uaši niso dobili dosti jetnikov; tem huje sta gospodarila meč in voda. Od 18.000 mdž, katere je bil pripeljal Hasan v boj, rešilo se jih je le dve tisoč. Med mrtvimi je bil sam Hasan-paša, njegov brat Sefer-beg, Mehmed • beg mrliča. .Hvala Bogu. topet jedeo potepuh manj na sveto!" čula sem mrmrati vratarja. .Kako je bilo mrliča ime?" vpraša neka žena. ki je imela dete na rokah, ko je mimo šla. .Ivan", odvrne vratar malomarno ter pristavi priimek. Ril je moj mol! Potrtega srct sem šla ta krsto, v kateri so bili zakriti za vselej vsi moji upi. Cema naj pripovedajem še nsdsljno življenje9 Žalostni časi so bili, časi trpljeoja. Pogosto mi je oekaj prigovarjalo, nsj poiščem svoje dete, pa zakaj? Ali mu ni zaprta potem vsaka boljša pot, ako zvedo, da je sio etarišev budodelnikov? Sedaj pa je prost in morda v časti. To je tgodovina mojega žalostnega življenja. Dane« je topet obletnica, ko sem itgubila svoje dete, da ga nikdar več ne vidim." Zopet je žena bridko jokala Sedaj sem vedel, zakaj me je srce tako vleklo k dobri ženi, spoznal sem, tskaj se mi je tako smilila, zakaj sem se taojo tako zanimal. Šiloma sem se premagoval, da sem vprašal na videz mirno: .Kdaj je bilo to, blaga žena?" .Danes pred 31 leti se je to zgodilo, 24. novembrs 18 .odvrne. .In koliko je bilo tedaj staro vaše dete?" „Se le sedem tednov; rojeno je #. oktobra istega leta", prvi. .Deček ali deklica?" .Deček." .Potem je v moji starosti", pravim skoro premagan. Hercegovski, sin siiltauove eestru, dvanajst drugih begov, štirideset alajbegov, dvesto nižjih poveljnikov, Štiristo od-ličoih konjikov, veliko jsniiarjev in prostih vojakov. Izguba krščanske vojne je bila neznatna. Padlo je dvanajst konjikov in pa mala peščica Uskokov na mostu. Prebogat je bil tudi plen. V okopih pred Slakom so dobili devetintrideset topov. Največji med ujimi je bil .Kacijanarjev top", katerega so bili ugrabili Turki po nesrečni bitki pri Oseku I. 1537. V šotorih je bilo polno čelad, oklepov, sabelj in pušek; tudi vse brodovje z malimi šajkami vred je ostalo našim. Poleg tega so vojaki z železnimi kavlji, sulicami in drugim orodjem lovili po vodi mrtva trupla utopljenih Turkov, pobirali jim bogato obleko, zlate prstane in druge dragocenosti. Veliko je bilo veselje nad zmago v krščanskem taboru. Okoli dveh popoldne je bil krvavi ples končan in Turek poražen. Zmagovalci se napoti v oslobojeui Sisek, kjer so ves čas med bojem kleče prosili Boga^ naj kristijanom podeli zmago. Trikrat je šla vsa vojska v sprevodu okoli grada z zahvalnimi molitvami proslavljajoč dobroto božjo. Jasno je bilo namreč, da je le z božjo pomočjo mala peščica kristijanov mogla biti kos veliki množici Turkov. Napis iz tiste ddbe imenuje sv. Ahacija in sv. Janeza Krstnika, glavna pomočnika kristijanov. Audrej Turjaški pa sklepa svoje poročilo na cesarja z besedami: .Vsemogočni Bog je tukaj pokatal svojo moč in se sam boril za svoje uboge kristijane." Kako važna je bila ta zmaga, pričo občna radost, ki jo je vzbudila vesela novica, io zanimanje ta junaka Andreja. Uprla je svoje oko v meoe in tresoč se rekla: .Da, gospod, in vi me spomiujate po svoji velikosti in svojem obrazu nekoliko oa mojega moža. Tak oekako je sedaj tudi moj Ivao." .Tudi jaz sem Ivao", pripomnim. nAli niste pualili nobenega spomina svojemu detetu V" izpraiujem. .Svoj zaročni prstan, zadnje, kar sem imela, privezala sem mu okrog vratu, da bi ga sili oe darovala." Planil sem r svojo sobo: kaj ai je mislila med tem moja soproga — za to se oe menim. Cet ptr minut sem prišel zopet k stari ženi s škatljico io vprašal: .Ali bi spoznali prstan še danes?" .0,' seveds, izmed tisoč! Vrezane so črke: M. M. in J. M. in poročni dan: 1. maja 18 . ." .In kaj pomeni ta ,M.", kako se je tval vaš mož?" .Ivan Miltn." Glasno je vsklikoila moja žeua pri teh besedah iu objela ubogo oesrečnico, predno sem mogel pokazati prstan. Veselo je klicala: .0, Ivan! Tvoja mali, in sedaj tudi moja mati I" ter mi jo pritiskala na srce. Kako je pogledala mati name, tega ne^fcabinj nikdar. Zasvetilo se je nekaj, kakor nadčloveška radost v njenih očeh, potem pa je nesvestna omaiioila na moje srce. Bilo je revi preveč: ssj je bilo skoro tudi za naju preveč. Moja soproga vsaj je jokala, — bile so solze sočutja in veselja; tudi ja* sem se komaj premagoval. 144 e Ko je pnilo poročilo do cesarju Rudolf*. biUfl je takoj v dvorno kapelo iu ukatal zapeti slovesni .Te Deum"; papež Klemen VIII. je pisal Andreju Turjaškemu lastno-rocuo pohvalno pismo; Tomaža Erdodija pa je imenoval španski kralj Filip. II. « viteza reda Odrešenikovega in mu podani zlato svetinjo i napisom: .V Bogu s«m zmagal." .Zmaga Kranjsko" imenujejo viri boj pri Sisku, mi ga imenujmo zmago Slovencev. Slavui junak, ki je zmago odločil, bil je slovenski plemenitink Andrej Turjaški; slo vensko plemstvo iu konjištvo pod vodstvom Adama Rav-barja je bilo jedro krščanske vojne. Število nemških strelcev pod Rodernom je bilo nezuatno. V zahvalo Bogu, ki je tudi tukaj s .tr.sto vojniki premagal neštevilno množico Madijan.tov". postav it je zagrebški kapitelj na bojnem pMju kapelico v čast svetemu Ahaciju, čegar god je praznovala cerkev ua dau bitke. — Cerkvico v čast temu svetniku so sezidali tudi Turj,., groli pri svojem gradu Turjaku. Vsako leto oznanjaj, ^ praznik »v. Ahacija strel topičev epomioski dan bitk« pr Sisku in se zbirajo pobožni verniki v prijazni cerkvici sredi zelenega smrečja. V zagrebški iu ljubljanski atoli,«, se opravljajo u dau ustanovljene maje, V ljubljanski ,y. niči rabi mašnik malno obleko, ki je narejena iz Hasanovega. Blago je svilnato iu temno-rdeče, veznim tlili in srebrna, z rdečimi io modrimi cvetlicami. Vojska s Turki, katera je Slovence tako proaltvjk vuela Se j« prihodnje leto i novo močjo. Sultan Mtarid je sedaj slovesno odpovedal Rudolfu mir; na Hattttit mesto je stopil S.nau-paša Slovenci so v tej državni vojik tudi še pomagali iu prelivali svojo kri, toda ui>o tt pokazali v celokupuosti in bojev niso več od'očevali, kakrr pri Sisku, ki je bil zgodovinsk čiu sloventk^i naroda Gospodarske in obrtnijske stvari. Zakaj peAn kinrtnkl stan? 5. Nepremišljeno srenjsko gospodarstvo. Naklada vrh naklade, zdaj za to, zdaj za ono, brez česar bi se lahko izhajalo. Vožne iu bojne cette (stare) služile so nam nebrojno število let, zdaj pa ne več. Naravnega davka tretji del. a dva in več pa ob činskih naklad. Še plinov e svitlobe manjka na kmetih ! 1'lačuj kmet, a če nisi točen, je pa še eksekucija zraven. 6. Šola na kmetih. Oh! dokler te ni bilo, se je š« precej izhajalo, odkar se je pa ta sem priklatila, gre vse Prenesla sva mater ua posteljo, in tu sem ji poVed al svoje živ ljenje. Vzgojen 6em bil v najdenišnici. prijatelj me je dal v nauke, postal sem deležnik kupčijski in naposled tet pravega posestniks. Bog se je u«milil mene uboge sirote taradi bolečin in žrtvovanja uboge matere. .In danes je pripeljal aina in mater skupaj za vedno", sklenila je moja soproga io poljubila mater. Tako je aeveda tudi bilo. Blaga mati bo tiveli ae dolgo pri nas, tiho, pobožno in ponižno, ter so tudi umrli kot prava kriatijana. In le ona, jedino ona je gotovo še izprosila, da se je spreobrnila tudi oua zver v človeški podobi, ki ji je bila oropala srečo v življenju. Na smrtui postelji poklical je v silnih mukah duhovnika, izpovedal »*, spričal pred notarjem, da je bil on tat, in spravljen t Bogom je umrl. Mali pa bo mu bili že zdavnaj odpustili. Bilo je njih zadnje veselje, ko so zvedeli na smrtni postelji, da se uradno naznanja po časnikih, da njih ljubljeni mož, moj oče, ki je umrl v prisilni delavnici, ui bil zločinec, ampak da mu je vrnena po krivici vzeta čast, žal da toliko časa po njegovi smrti. Ako mislim danes^iazaj na to čudno dogodbo, priznati moram: Srce W je tako skrivnostno vleklo k ubogi, bledi, slabotni ženi, katero sem videl le tu in tam v cerkvi: Božja roka je bila v tem, Bog sam je trkal na moje srce: le njemu se mi je zahvaliti za mater. rakovo pot. Prvič je gospodom učiteljem naložena močiti naloga izvrševati njih p >sel prav točno. Preduirtov imiji toliko, da se jun je zmešati, teh je gotovo več, m-go ti gimnaziji ali pa realki. Jaz priproati kmet, iu če bi pn* dninar bil. bi svojega »lanu z nobenim teb gospodov k rneujal. Taka se jim godi; iu ak<> bi še potrpljenje fr, njih ne sodelovalo, ne v>-m, kako bi bilo V Kaj pa, klor tega božjega daru nima? Ozrimo se še na nase očrtvt juriste iu junaUnje. Otroci kmetakib atariš> » bi se mora« v mlad h letih najprej za svo| slau pripravljati, ae v ua iiurjtvaii m utrjevali; a priailua šola govori drugače V šolo m< ra hodili do 14. in še celo dokončanega 131**1 leta. Ali ne zadostuje oa kmetih otrokom toliko šol« obiskovali, da se giavnih rečij, kakor čitaoja p.uojt računstva dobro izuči; vm nepotrebni predmeti naj t* f» opuste? Pač, saj po itiolanju ao jim — ako se hoče kdo prepričali — vsi drugi predmeti .deveta dežela". Potka* pa pričajo, da ravno — če smem reči — jaz bi rUbrr-uega v zgoraj nave^euili, ta življenie potrebnih predmtbk v najdalje petih mesecih boljše poučil. Vrb v šoli tgab-Ijeuega časa pa še skrbi kmet -- imej ali ne — za boljše obleko, za vedno obutev, ta potrebne knjige, kojc «o vsa!" leto, bi rekel, druge, ta piaanke, risanke in Bog vedi U kaj. — Le to nam je dobro, da se gospodje učitelji i*®1 plačujejo m mojstri šjlska poslopja tastouj tidajo -? Toda obiskovanje šole na kmetib mora biti tudi točno, če ne pa kazen, bodi si t denarjem ali pa t taporom Kolika žalosti in na tisoče škode so morali in še morijo kineUki očetje taradi te pomanjkljive točnosti prestajati, ker rabijo rftroke pri vsakovrstnih opravkih. Pa se ustavljaj sili, če moreš. Lenoba naših kmetskih učencev in učenk je pa vedno liujša in te ne mora odstraniti prisilna šola. Ml p» najbolj potrebujemo pridnih, delavnih rok. 7. Prevelike obresti. Tudi tu bi se dalo veliko p*> vodsti, toda ob kratkem rečem, d« se mora kmet večkrat obrniti do oderuhov ter jim sto od sto obrestovali, ksjii sila kola lomi. 8. Elementarne uozgode. Tudi teb je precej dolga vrsta. Kakšno leto pozdravi toča kmeta po dva- do trikrat, ta kar pa svetoa modrost ui še iznašla zdravil«, pa ga tudi ne bode. ?.o čez 40 let trajala je bolezen ua grozdju, potem pi-ronospora, v nekaterih krajih pa pustoši vinske gorice tiloksera. II. Svetna prevzetuost, brezboiu?at in uapuh. V tem se ne opravičujemo mi kmetje, da nismo tudi mi takšni, ampak vestno moramo izreči, da smo vsi ouaki pred Bogom in da mu večkrat hočemo prevzemati delo njegovih rok in s Um poslati podobni napuhnjenim augeljem. Kavno tu sili me misel nadaljevati 8. točko, kajti ves modri iu premodri svet hoče se postaviti nad Stvarnika, noče pa »pometi, da j« vsem nezgodam, stiskam, pomanjkanj. bolezni itd. ediuo le greh kriv, in da moramo zavoljo tega tudi mi kmetje trpeti. Človek (modri »vet) obrača Bog pa obrne. Išči, preiskuj, podaj se na Duuaj še trikrat troje let učit ae. potem pa pridi in otdraii nam airotam ud pn-tekle tirne posušene trte! Vedi pa, da če tudi ta to zdravila najdeš, ima pravični in vsegavedni Bog vendar še drugih katnij ta bretboinost in greh. Bili ao časi, v katerih niso poznali bogokletatva niti drugih pregreh, zavoro katerih nas Bog katnuje, a tudi ui bilo uili vitrijola, niti žvepla niti drugih zdravil; pa tudi vsakovrstnih, kmetu že presitih poukov ne. Adam je bil za greh iz raja vržen; napuhtijeni angelji pa iz vifave v oižavo. Enaka se nam bo in ae ie tudi zdaj godi, česar pa spoznali nočemo. Vsi pouki, vse prenaredbe brez blagoslova od zgoraj so zas'onj! B&biloncem zmešani so bili jeziki (pamet). Modri svet izmišljuje marsikaj v pomoč blagostanja, a tega, kar bi proti vsem nezgodam uajbolj ugajalo iu koristilo, uoče vedeli, marveč spi. Bal je Stvarnik zapuedi, a ni jih še preklical, niti skesal se ni, niti jih popravljal, a jih tudi ne bo. V teh torej, modri svet, v nataučnem spolnovan|u teb uajdeš mir, pa blago^anje tu in lam; od deseterih božjih sapo-vedij je odvisna sreči pri kmeta in gospodu, v srenji in v državi. Da se pa kmet sirota po tolikih mukah včasih s kozarcem vina okrepča, a tem ne hira njegovo blagostanje. Torej uam ga le 'privoščite, saj se le naše žile nategujejo. Iu praznično obleko v nedeljo nain tudi pustite, saj je nedelja in praznik Gospodov dan in vseh pridnih in delavnih ljudij počitek io veselje. Prečil«) dragi čitat*l|, še enkrat mo|e vr«te ter blagovoli vzeti io posneti jedro v pouk iz mojega revnega pri prostega kmelakega dopsa. B r i c. Razne (kraajaki detelal predsednik.) Ljubljanski uradni list ponča. da je dvorui »vetn k Viktor baron Hein. ki je bil djsrdaj reditelj d etri ne vlade, imen >van ta deželnega pred srdotka kranjskega. (Osebne vrati) Zopuija fmarliu pod Smaroo goro je podelj»na ooduluemu provitorjn, č. g. Mihaelu Trčku; župnija Motnik pa č. g. Jerneju Zupancu, do sedaj farnemu upravitelju v Pašniku. (I)oa družbe av. Mohorja.) It C- lovca, dne 8. junija; Zidati;« novega doma alavue uaše družbe sv. Mohorja vsled ugcduega vremena vrlo in b tro napreduje. Zidar,i dozidali so veliko poslopje že do dragega nadstropja in kmalu prično tudi lesarji svoje delo. že sedaj se vidi tuoao|« lice nove hiše, ki bode rea v kras celovškemu mesto, v Čast naši narodni družbi in vsemu slovenskemu narodu Dal B g sroi blago«lor. da se pričelo delo srečno dovrši. —rn— i Hranilnica r Kranju.) Vsled sklepa mestnega zbora krau;skega otvori ae nova hranilnica v Kranju dne 6. julija 1.1. V odboru so nastopoi p. o. gg.: no^ar Viktor OI o • bočni k, predsednik, dekan Anton Mežnarec, podpredsednik. Kajmund Krisper, Vinko Majdič, Peter Majr, Prane Omersa, To m. Pavšler star., To m. Pavšler ml., Ferd Pollak, Ferdinand Sajovic, Karol Savuik in Ferd. Stari. Vodja pisarae je g. Ferd. Saj o vi o. (Milijon v Starem Trgu pri Loiu.) Tu v Starem Trgu pri Ložu se je dne I. junija pričel sv. misijon. Trajal je do dne 13. junija. Vodila sta ga čč. oo. it Jezusove družbe novice. gg. Doljak in Tomasetič. Ker je pa (ara velik«, da bi «e tako lahko vsi udeletili milosti tv. misijona, so bili po eg domačih iu sosednjih čč. gg. spovednikov še trije ataloi spovedniki ta ves misijonski čas, dva čč. oo. it Reke io eden it Ljubljane že koj pri tačetku sv. misijona je bilo oči-vidno, kako željno je ljudftvo čakalo tega čass. Vzlic slabemu deievnemu vremenu slabim potom so hitele cele t ume k farni cerkvi poslušat pretresljive, v srce fegaioče govore čč. gg. misijonarjev. Tali sjsedni Lraui baboopoljski so enako domačim faraoom opravili sv. miaitoo. (Savtki most pri Smledalkn) V soboto, doe 10. jnnija je bila kolavdacija tbiljskega mostu čet Savo. V sredo dne 14. janija ob 3. url popoludne so most cerkveno blagoslovili in potem slovesno odprli. (Oaebne veati.) Notarjem v R i b n i c i je imenovan g. Ignacij (Jruntar, dosedaj notar v Logatca, in g. Krnil Orožen, dosedanji voditelj notarijata v Ribnici, pa notarjem v Trebnjem. (Dolenjske leleznice.) V petek 2. t. m. dopoludna, vršila se je p>akusoa vožuja s težko lokomotivo čret nova železuična mcsiova (pri Vodmatu in čez Gruberjev kanal). Oba aostova sta se izkazala dovelj trdoa in torej zanesljiva. Ob jednem se je pričelo ta dau s prevažanjem gramoza po progi, pnčenši pri južaoželetoičnem tiru, in bo trajalo to prevažanje kakih 6 do 7 tednov. Ves ta čas ostane lokomotiva na kraju gramotn h *»m poleg prisilne delavnice, kjer se koplje matenjal, potrebno vodo za »tYoj pa jemlje osobje it mestnega vodovoda na spodojepoljanski cesti. (Občni »bor e. kr. kmetijske drtišbe)se jevršil 8.«. rn. dopoldne od polu 9. do 1. ure » menim dvoreoi. Predsednik g. Murnik otvori tborovtoje t besedimi: .Viribus uaibs*. Tajnik g. Pire poroča obširneje o delovanju glavnega odbori, kitero se odobri. Gosp. P. Bohinjec f Vrbnike ee it-riti pobuloo o odtorovem delovanju, vendar ne more odobrit', di se tajnik kmetijske družbe Ure v politiko, ki se ne strinja t ogromno ref.no udov kmetijske družbe. Debite se udeležč gg. l-ipijoe, Murnik, Pire in Šiški-flosp. odbornik S i S k a poroča o računskem sklepu ta leto 1892. kar se odobri. Itvoli se inora skoro jedooglasno ta podpredsednika S e u n i g , ti odbornike pi t večino od 59 — 80 gl asov stari odborniki (IMela. Goli, VViuebel, Kolakovski, Lenarčič, NVuribach, Z>rovoik). Taimk Pire poroča o r.tnih koristnih nesvčub podružoie, ki so se skoro vsi sprejeli. Predsednik Murnik nreče »hvalo in »klene tkorovanje. (Okrtjai načelniki.) Cear je potrdil volitev g.dr. Vt, J u r t e I e , namestnika štirskegt'dež glavarja, načoln kom in Ivana Anderluba, njega namestnikom okr. ia-stopništva v S m ariji na Spod. 6t rskem : ietotako volitev gospoda notaria A. Svetine nače otkora, in barona \V i 11 e n b a c b a, njemu name»tn'kom v okr zastopništvu na Vrauskem iNeva Šolska tastava ) S Podbrezja se nam poroča: Na pratnik preif. Trojice ae je pri nas blagoslovila šolska zastava, katero je naSi Soli podaril preč. gospod Jan Ker-Sič. /upnik oa Jesenicah, tukajšnji d.mačn. Zastava je lepa ter otaljUna s podobama Matere Bjžje id sv. Aiojtijs. Čast. gosp župnijski oskrbnik A nt. Mali je v lepem govoru pojasnil pomen zastave ter vtla»li stirišem io otrokom priporočil vestno fpolooviti svoje dolžnosti. — Popoludne so otroke ui vrtu gostilničarja gospoda Alojtiia Pavlina primemo pogostili. Šolarjem ta dan ostane gotovo v dobrem spominu. (Vojaško veteransko draitve v Domžalah) pntouje 300letoi spomin slavne krščanske image nad Turki. V ta namen b imelo 25. tega meteca dopoludue sveto mašo in popoludne a sodelovanjem domžalske godbe veliko veseUo na .Sumbergu." (Občinska velitev v Poljanah) nad Skofjo Loko, kiten ee je vršila dne 14. decembra lauskega leta, |e valed pritožbe kooBervativne stranke ovržeoa t razsodbo e. kr. de-želoe,vlade t doe 30. maja 1893, št. 7760 Vsled tega se bodo ratpisale nove volitve. (Ogenj.) Dn6 6. t. m. zjutraj ob 1 uri začelo je goreti v Ponovivasi fare Sent jurske pod Šmarjem. Ogenj je upepelil b.šo, gospodarsko poslopje io koiolec vdove Marije Perme po domače „Pisek", Urala Bogu, da ni bilo kakega vetra, sicer bi pogorela vsa vas, broječa do 50 številk. K Jo je zaigal, se ne »4, bržkone kak postopač, katerih se ne mao|ka ob dolenjski železnici, ki ponoči pole-gajo po listuikih in kozole b, ne da bi Be poprej tglasiii pri dotičoih gospodarjih za prenočišče. Zgorela sta pri tem požaru tudi dva prašiča omenjani pocestnici; Živino so rešili, a zgorela je vsa obleka. (Z Dolenjskega ) Kakor čujemo. misli občina Osiloict volit' < krajne^a glavarja kočevskega gosp dr Themana za častnega občana. To se nam rdi neverjetno. |'ol0l%( Slovence v Osilotci le kot kooservativne mote, ki«« 0( ^ dali ta o os voditi Kočevcem io njih pristašem Ne peiek^ da je bil pri zadojili volitvah Thomao kandidat ta tbor. Kaj bodo storile ooe slovenske občina, ki k Thomaua itvolile ia častnega občana, ko bi se po||(|| dr. Tboman kot nemški kandidat io ob tn-m bjsh .» častni občan? (Kaiijenrl pri deleajiki ieletairl.) 8lilt|j , Trebnjem že prej m .Slovenec' (7. junija) j« p tfJ| ^ pridejo it katuilniee nt Gredu pomagat graditi žr|»iBet čemu neverno Brali smo pač, da pomaojkuje delavce* pn Ljubljen', tukaj pa t i ta je bilo do sedaj ie preveč Truaott so hodili čakat dela in posametoi je bil vesel če j, »m,| ta kramp ali lopato ne da bi prej vprašal, koliko bo ttilibl Pourboo v oni suši, ko ni bilo ta drago delo m traven «1*1 ta deotr. je vse sililo k železnici pa tudi tatiiprej pn uik kratki m lahki progi ne bo zmanjkalo domačih Jetaim Pa tudi rokodelcev ne manjka, ki so pa »korai d«' tadn ««i ptojci Nekei domačih tesarjev io kovačev je bil« odpada t ker niso hoteli delali na pratnik (doe 24 m are«). II.« io upamo pa, da tudi katnjenci oe bodo delni ob p'ttaitk če tudi pr dejo seai. dtsiraveo jib oi treba, id im m krivica godi domačinom katerim se ie toliki dobička obetalo, pa kaže le škoda i Obča i aked radarjev) vrli se letos od 14 d j 17 n-gusta v Olovcu. Zadnji rudarski shod je bil 1SSS. I u Dunaiu. Oglaaila apreiema celovški odbor do 15 jslijt 'Nesreča pri ieletairi.) Na želetniški pr staji lin Most prišel je pri pre»ažaoju votov delaiee bt-f I.ikoa.t med dva vota, ki »ta ga atian la taka Lnd<\ da je kan na to umrl (It Hevt.) 3 junija. Zajei nam t< petne Jaioan Ne diši j m sicer sedaj več d'eve«nt lubad, foJa tea bej jim ugaja sladko teljice. Pred tedoom ao sami >dnsV katerim je zgorela tudi do ms«ega vsa obleka io lite. koN* 81 ga Še imeli G *«p darju Francetu Mulejo, pri kater« t pričelo goreti, je ogenj vni&il kobilo, troje goveje živine, štiri preSiče id okrog 20 ovae. Dvema dragima gospodarjema je »gorelo nekaj prašičkov. Prihitele ao oa pomoč polarne brambeii Badol|iee, Bleda, Jesenic ia Begunj, ter ao rešile Se, kar (a bilo mogoče. Izrekamo jim svojo najtoplejšo zahvalo. Bog Vam poplačaj Val trud ! — Govori sa, da je bil zažgal neki pijan ptojee. Nesrečo povikša le to, da pat iimed dvanajsterih pogorelih gospodarjev ni bilo nič zavarovanih Presrčno priporočam uboge pogorele« blagim dobrotnikom, slasti na ptojem živečim gospodom brezniškim roiskom. To m. Potočnik, iapnik. (Liberalel - elsvitelji katoliškega Ikefa) 8 Koroškega, dne 9. lunija: Dui* 25. t. m. odkrili bodo slovesno v Greifen-burga spomenik pokojnemu knezoškofu dr. Petra Pa odru. Spomeoik postavili so nemlki — liberalci. Slavnosti se skupno udeleži zloglasni nemčursko • liberalni koroški rbauernbanda, na čelo au driavni poslanec Pr. Kirlner. — Lepa reč! (tireaaa smrt) It Preddvora, 10. junije: Par doij te podirajo na grajskem vrtu Preddvorom tidaoo biš.co, kjer ao aedie saldi. Grajsko oskrbniltvo ims pač lepo misel, ve« vrt spremeoiti v lep psrk. Soboto, 10. t. m., so rsrno delavci prerej močno tidovje rulili. Da bi bilo delo prej končan*, bili so vsi dela gid dobile »o šolske »rstre t Cel;i in iola na Tepioi, »o i a t Zrn-a h pa 1? gid (Trtna cena v laribora ) Plenica rt gld 5 gld.. proso 4 g!d. <30 kr., bajdina 5 gld. 3" kr., kromp.r 2 gid. 70 kr.. »»e po hektolitra; kilo fltole 12 kr. leč« Si kr., rii« 2S kr. sladkorja 44 kr, aljif 32 kr. laka ali čebula 14 kr., kamina 32 kr., hrena 19 kr. ma?la 1 gid., svinjske rnasče 72 kr . slanine (ipeha) svete 54 kr., porojene 70 kr.. patra 1 gld. 30 kr ; liter mleka svežega 10 kr. posnetega 8 kr , prosenega pwna 10 kr.; jajce 2', kr.; 100 ki! j sena 3 gld. rtO kr., otepov 3 gld., navuije 1 gld. 75 kr. >' ^ ^ ^ ^ .X | KATOLIŠKI SKLAD^ KtrT^r^VtVV^VVtVH Katoliški Slovenci? Beao.ac.,e I s.ov. kat. vhoda kažejo nam Slovencem pol, po kaferi maramo kol katoliški narod hodili, ako h> c*mj djseci časno ia Tečno srečo. Prvi korak na tei poti smo i« atoriu, v t b u d i I a ae je * Slovencih prava katoliška t a v e a t Toda pri t«m n« smemo oatali, u vtbojena i va katoliška t a v e s t sili nas, da pr čoemo tudi de.anako itvriciau resolucije I. »lov. kal. shoda, da pričnemo temelj poiagati ram:m biag.m idejam. S*ia, časnikarstvo, veda m umetnost, accijalne rataere ao vprašaoja, katera moramo Slovenci tudi v tvojem ožjtm okviru rešavati V itvrkvanje treba nam je ratnib sredstev, ia j«dno sradsivo, katero je Uso| neizogibno pouebno je — denar. Zatoraj a« obrača pedp sani itvrševalm odsek stalna komisije ta II. slovenski katoliški shod na vse tavedne katoliške siovene«, da blagovolijo v ta mmtn po avoji moči prispe vat i s kakim doneskom in v svoi«m krega pridobivati tavetmkov, ki bi hoteli kaj irtvovati v U blagi namen. 1. slov Na ta način bi m ustanovil katoliški sklad. Z1 žh J» Z reJuim: mesečnimi dooe ki bi s« dalo .katoliškem a skladu' najbtr.n i, „ hrt* pomagati do Uga, da bi t ve© r«anobo ttč«| svojo nalogo. Zaradi tega prosimo vse ona. ki bi hotel: nai blarovoll pošiljati deoar g. J. Šiški, koetoši,,^ tajnika v Ljubljani Deneaki a« bode redno ukaa«vi4 stalna komisija ta II. alov«n»ki katoliki ahod deteti, k* nameni kat»li*ke*a shoda in po kaUn vrati aai 111% rs;o it te*a .katoliikeea sklada*. Na;b»l| om**too bi bilo. ako oi j«d«n gospodaifc, pobiral l« meerču« doneske in jih skapoo oip A t al S prošnja, naj Bog blagoslovi naš« d«Io, blagoalov JH| od svetega očeta L-ona XIII. lot m j ae katoliikj dela, in g tovo bo imelo taielene vtpeh« NaviJutt tjtu bodi vtgi«d iscm naš m aamišl|eaikom. ? kratkem bodemo t*č«li prijavljati v;. • aae šar.i« L>oteryak«> arr^ka. Daaaj. v :adsa Kiaka. Mar. . Oarat« bsm Ur Srnjaka . * C<*re~« . . 1'išaM« .... •lalab .... Saoa 10« k«r . . I>r»a ttda" 4 hk «ir - te i- -i Zl - «♦ jrS _ M - r t TT S SOI •I- priporočili vreden molltvenlk M ^ ! J Vo««n v »šatiio 80 kr^ w aanje 90 kr« | i u,nJ« * *lato obrezo 1 oL. v iagrln-uanj« • B«d tO kr., po poati B kr. vrč. 4Dobi te pH J. Bonaču, knjigovezu . ▼ LJubljani, ln ▼ Katol. Bukrarnl. | Prlbtdftja itavllka „DOMOLJUBA" Isld« dne 6. julija 1893 zvečer PospešenJ« pridobitve dobrega mlaka Znano jo pei kuietoislcam, ki •« t»»ij» t tlv Bor«,o. ili krm o .'■»»o. ko a« morajo krmiti v hlevih. ne JaHA teliko in tako okusnega mlaka, ko poleti tiM pat« na prostem. Zivinorejoem torej priporočamo »}.* niul 40 1.1 preakuaeno livlnoredllno i t u p o Kr. Jan K w i z d o , c kr. evstr.-ogr. fa kr. romunskega dvornega lalolnika t kVneulmrgu, katera m primolava suhi krmi in j« iako uAinkujoft. £ r /JVsi stroji za kmetijstvo « vina * * I vinarstvo ia mofttarstvot Uetllslct. ritk. trlnn htWM Nm n Mo _ rruliilrf M hfma <>I«uM>I| aparati preOpareMaperi Uatilole« ailu | tlečlloice ca sadje |xi(«iU SS h Ml. iMaimo« is n* mimm^i u « r | >M Mro^a U >■■«)■''» stasnta« Is «vo«Lr»t,o ■a-** ' MMU ------.HiJ.t IG. HELLER, DUNAJ 1» fnhrslnui Ir. Ta ai It i fH> - fmttn - at^i sa asf« aa......... tat h M um tU*' hhuniaa ivm MWr l tadnja oona R. Ifllklaiic v Ljubljani Špitalske ulice itev. 5. Zaloga vsake baie gvantnega bla^a za možke in ženske « »« kakor tudi vse Trste kocr. kovtre, srajco, Jope, dorotIcc, svilene In cajsastc rute itd. po linjuiijl coni. S - M C, 9 % S ? uulnja oona. (68 8) Čikago! k Dajanamrnitejat Kolnmtiovi svetovni razstavi prtasrefta vezae listke p« aatoitil esei la ssjsfsdMji« ie«tsvlj«M Is L|aM|an« ds Člkafo Io «ata| I Is UI. rasr. po |i. >46 I. I« N. razred gld t7% I« Tttej. mejnar. potov, piearna Ju. Puilin * Ljubljani Prospekti na rstpolago Oglasila ss votnjo prej ko prej. Kupite alovoče spoo^alltot«: Od mnogih zdravniških avtoritet preiekulene ia priporočane ivstevs« znana uetna voda SO kr . 1 gld., 1 gld 40 kr. Najboljae sredstvo proti ustnim in solinmi boleznim, vaoeh rajamAen. itkes pasta v lončkih 70 kr., xa C»Sčenjs in oJira njo nje zob in dlesna, (flnejta in boljia kol v oppova oppov oppova tubah). arsmatltna ztbna pasta, 35 kr , najboljše io naj-cenejte zobno čutilo. zekni praisk '12 kr , naredi zobe svetlo bole. zobna plomb« 1 gld., a katero vsak aam lahko pkunhuje olle tube. P0pp0V0 zeljlično milo 30 kr., proti v aem kotnfia boleznim. Poppov vijolični eoap ^^^f^01^ Poppovo nlnčaltne milo S,0'Jftk" fi,"J mil° " Savon de Famille najizvrstnejsa bata. izdelana na francoski način, se za rodbinsko rabo posebno priporOča. Komad 15 kr. V testih različnih barvah in ieatih jako prijetnih in močnih voujavah, dvaasjatoricagld. 1 HO rodbinsko transparentno milo močno se pene<"c, dolgo trajajoče milo izvrstne bate, komad 20 kr.. dvanajstorka 2 gld. I Poppovo n ki parfum gld. 2. modni parfum damarsk« mil« '10 kr, fino, leno dileče milo. damartka pudra gld. 2.50, najlioljia nahajajoča se obratna pudra. damartka tealataa veda gld. 1.90, ohrani arellort in avelost polti. Te apenjalitete prnkaiajo po iinoali. lepi vonjavi, kakovosti in obliki vse podobne izdelke. _ Poppova Coelogina Eatrait ■^^^tT** (Novs orhiilej»ks vonjava ) 50 104 75 kr., najlinejta francoska bal.«, Poppova Veloutine-pudrp. bret svinca, »e dobro prime, ne da lu barvala._ Poppova Eau de (totalne UI"'v"njt -p. najhnejlc milne vrate od lit) do (SO., najtioe i - - rODDOVG p»rfun"ke vr,t* 50 kr Jo «,d d»J" r tr nejte pomadc in cosmetuiues od 10 kr. do 1 gld. Sloveče toaletae specljalltete dr. Jf. O. Poppa, e. in kr. avstr. in kr. grtkega dvornega zalagatelis. na Dunaju, mesto. B«>g ncrgaaae 2., prodajajo: V Ljubljani: G Ptceoli lek.. W. M«yer, M., J. Svoboda, lek.. U. pl. Trnkdrzv. lek., J. Oreel, lek.. Ed. Malir, parf. K. Karinger, V. Petričič, J. fe Benedikt; t i>ljaim eapakora ae rak » u >i« nad 40 1*» pri pomaajkaaili jgmom, iUb«a prabaaUaaJi. * pridobitor b<4|-t*p Bitk« m v ladntaajtl mmi. PoMa m x T»eb ra«h to drat«ri|ah dr/ave Atttro- Ofoako. bo la'. <&< uua Franc Ivan Kwizd», c. 10 kr. «»*. Iti kr runMi««ki daorni ia.a,;aU iflumur > K*r»wb«rp pri »m^l«- * p. 111, f* o» »aratveno «»a,ko 10 n« in« Kwladova kornauburika iiviaaredUna ttupa. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ................ I ZkomcuI. kri sarsaparilla-sirup kateri ptlreja lekarnar J. Harbabny oa I>ooa;i »,«t..ji u j-.v-.ui aelkodljtrik raatll&aklh morij, o«. Ijmm . 1. 1'ito ^ i* Mkoi aaraapartu*. rutliu, | r iri in ru I.. I, o41n- * — * — ^^ z-ia^t_i. ■"j"•• »■••^jt im. i% tirup po*p«šojt ilut do Jtdl, kri, oflrtranj ujt 14. i . IJMTftlUv •p*al« pr«. «'-*.» Maklrniri kr.. |k, v{ , U kr. «• M iS 4 mag- \*«ka -:»kl*fliea ima rar*1r»no w;i,t ('•rf.Uj* iai.ga Uk (tuMO-klO na Dunaju, lekarn* „xur Baimker- ♦ zigkeil 1 Harkabny-ja. 7 L Kaiaeratraaae 73 75. a l»»b|t« ae t bajte* lekarnah. ♦....................a................ A r Kovertc s flrmo \ vizitnice in f k a trgorak« ratoaa % priporoma > KatoL tiskarna 4 a Ljubljani. £ Pred inesoi-eui ar >i v prijetno dolžnost imenovani zavarovalnici izreči javno zahvalo in jo |>. ti. občinstvo najtoplejšo priporočiti. V S t. Vidu nad I. j ti bij a no, «lne ti. junija 1 H«.»3. r«. 1 Štefan befinik, v*tilnir»r. r t Prt alaUa 4rt. jabolka J. PSERHOFER Halthaapfel. 11 (12 M) IO. lckaruiti- mi DhumJu, I., k*4aag** Kri elntllne kro^ljicc, Mri; oalraraaiaa krggUlM imenovane, »e >!«•• mano idraviloo ireditro. — 2« mn«f0 4*»etl«>tij m t* kronljic« »plotno raiiir;#o», mno«! »dravoikl jik iapi««j»)o. in salo je rodbin, t katerih ni aialo talor* tejra irrr«in»r« ' m ifaanli —Ud tak kraljic talja: I Akatljlaa ■ 1* krofljloaml 21 kr., i »avoj a • ikatlJloMal 1 0L • l*n P" frankoian«; po*i(jaUi po pouetji l 10 kr. — < ♦ naprej imIj* denar. a aMa' p"-* aoilijrijo• 1 zbtoJ krorljio I *ld *S kr.. i moja J rM JO kr. 3 tatoji * «14. S» kr.. » "'»i1 4 t«i 40 kr. 6 uto*« i gld to kr. lu mojn H g;.|. 20 kr .)lrai«'go je^an »tai •• n» bi*« odp^ilato - Proat a«, da aa aahtarajo tBMoao mg~ tnm-ho/^rjn kri tff/ fl*. la.a vaak a ikat|)Mi m M aa«a«lu ia rabo p* ai J. Paarhofar in aic»r * 4tJT rndedt XB bani. Balaam aa oaabljtn« J. Pitriiafarja 1 lon.-ek tO kr.. a frankovaoo poiiljauija V> kr.-TrpotOaa aak, proii katar n anjav .ai, umouiii kalifu mL I &o kr. — Ajaartika krog- iai>aiki fTr*. ** 1 IMi i0 kr- - *rU«k potoka a«*. Ikatlji« 10 kr., • fraak««aaa p«*.lja»vijo75 kr. - Baltam aa raio. 1 f.k-n »u kr . frank palMi « kr. - *drarUaa > ^PU*®*). ^ 'P";««®« h**™, »ub«; prabaibi««^ M. I «uk: ^ - Aaclaikl tadaaal balaam. t okleni.-a fu kr. — Mlakarju aaatek pno kaiLa lid 1 »kailja 35 kr., I frankovano pohijait,;« CO kr. TanaoolalBla-aaMia. J P« trka/ar Je. a*l>»lj« »rrdrt" ta po*p«4«TMje raati |u. 1 ikatlji a 2 »M. - UolvorMial 6»,Vd«l-a. »redrtio pruiierno raoa« ouklioaM .i.i 1 lon^k 6') kr, 1 frank ^Ijat. 75kr - Ualraraalna »Utllaa •°x ■«alrt«h-a. I'om».-. ,driTilo proti poiledi^ai •lat.*« 1 mbMljaaja. t pak 1 *ld , _.IUwn tukli »"'»njonih udrlkor iaa ta va» t aMtri«kib eaaoinak aaaaaoMC« tu- m inoiiauki SSTllTB?'^^ >lr'ArU' UM jih n* bilo t »W,. na «t*eiS«)# tofno .0 m| peoti poei»iju 1 n. Tj^ijaJiut, ,n ,„ ki bi jih n* bilo t________________ " po P®*11 * najbitraj« proti prodpoailjatvi ue«ka. vaje p''«"1' Z«oraj ineooran« ip^ijalitet« dobTrajo iT ta 41 t IJablJaat pri Pta^ll-Ja. Hiša na prodaj! .stoječa ob tržaški cesti 9 klin. od Ljubljane, krita z op,.ko, sedaj kovačuiea, pa tudi aa vsako obrt, pripravna ia obse-zujoča: veliko sobo, dve stranski sobi, kuhinjo, klet, hlev za živino, in kovačnieo x vsum kovaškim orodjem, poleg stoječ zidan svinjak in shramba za oglje, tudi z opeko krit«, vae Se le pred osmimi leti novo iu dobro ohranjeno prodi ae La proate roke pod ugodnimi pogoji. Nataiiičaej.1 pove lastnik Andrej Vrhoveo v I'»d lukovcu it. 27, p. Ljubljana. 05 M Mnogo tovarnarjev je kateri rabijo karbolinej za varstveno sredstvo proti vsakovraUiim mrčesom, gnilobi in trohuobi losa, hiiui in zidni gnilobi; mokrim stenam i. t. d. Toda edin Rir+hplnv/ združuje V sebi ona dva Dell IIICIUV karoolinej svojatva, katera stavimo do tacega varstvenega sredstva. Hirati daje orehovo-ru-javi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3 do 4 letuo daljno trajnoet. Prospekt zastonj. 38 (10—6) Vsak poakua jamši trajno naročevanje. 5 kilo poštni zaboji I gl. 30 kr. Glavno zalogo ima tvrdka BRATA EBERL ▼ LJubljani Mnll ti-o&UI, volile vm|m*1i In rii/.l»H zavaruje pod jako ugodnimi pogoji in uvedeno najnižjo stalno premijo, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki teli svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej plačati zavarovalnine, dovoli aa ma ohrok de konca septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter precej hpfa6aio. kdor bi želel prevzeti zaatepatvo, obrne naj se do geaeralneia zastopstva V Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah, ali pa do glavnega zastopstva v Ljubljani (plavil ziilipnika Jm. Perhauc io Jm. frmiie) kongresni tre št. 17 (v novem uriulinskem poslopju). (5? 3) ■a predaj ima Kramar Anton v Matoal, P. atn-danio-If St. 41 vei ii vodov CtcrHja, prvi ii dni|i mztk priporočljivo oeobito ia cerkvena pevo«. 61 J-! Jedino priatna Knelppova aiadna kava bratov Oola v rodeč i h ktrioglauh aavitkib m dobiva v Ljubljani pn M. MTagserJevi vdovi in v vseh ipsaerijikih ia koaauaioih pro-daj»Ini«-ali 29-7 Zaupni aii v mkij fari. Y«le ¥>o blagonoaao delovanja ne raiteza po v*eh pokrajinah naše avstrijske domovine, pooblašča v vtakej fari po jodnega zaupnega Mil e nalogo pospeševati večj« razširjenje tega podjetja v dotič-nem kraju. 4S (104) Umu runo, čislane in v danar- ilveaam obiiru popolno aaananje vlivajoče ooebe, koie »i telijo pridobiti vedoo rastoči postranski aaslukek ta urno*« i«t, blagovolijo naj pod znamko ,,201.191. Brat pasti aferad" voi (»izvedeti. I.V2 Podfoafornaato-kiali apneno-želczni sirup prireja lekarni 6ar Julij H«rbabny n> Duaajl- T;v tf 22 Iv t i n»|VK-jim unpeliom rabljeni. o.l mnogih i.lrav-nik»v najbolje priznani in t.t ipOKH-ani prnnl »lrap ratteplja ■lam, upokojuj« katolj. pomaajluj« pOt. daj« alaa« do Jedi poapeioje prebavljanj« m radllnoat. i- lo Jail m krapi. Žel«M. al j« * »"upu ' Mko « prl»v«j«i>rfi obliki, j* )»ku kori.tno ta narajanj« krvi, ra/l-pljive foa-forno-apnene aoll, ki m v ajem, pa uo«btio |>i ■ elabotalk otT(>olh pospešujejo narajanj« koatlj Ceca »tekleiiui li*r-babnvjevega apneno-UI«aa«(l» »irvipa je 1 gld. 2:. kr., po po»tl 2(1 kr, rei ia tavijanje. (Polovičnih ileklenic m ) • JF V o h u t r-tJ? '51 n Val uri lit' S»»i»«i« |r*d iiianiUi M„ai.iui ki »» pojavlja t pod jednaknui ali pod-b-nam lino n a w v«ndar posvoji ■•stavi ln a roj a m ufilnku popolnoma raalione od n.i* ►'» orisi* nalnega 22 1*1 obltojeverfa pod-maaaagr fosforaasto klsleja apn«no- — 1 telesnega sirupa. Zahteva nai ta aeraj vael»j lar«Ano Herbabnjr-Jev »pnano- t«l«anl ■trap. Past maj s« tadi na to, Aa J« trav« stoje«* oblastveno protokollraaa var«tv«na tnamka na vsaki steklenici in proaimo. a« dajte ■• sapeljatl alti a nitjo oeno, alti a druslml piatvaaaml, da bi kadili kak« poaar«db«l 473 20-20 tU ti U Otrednja raipoii jatnica ta provincije: na Dunaju, lekarna ,sur B»rmk«rxl»k«lt" JULIJA HERBAB VT-Ja, ICeubaa Kalearstraiae 75. Prodajaj« ira goapodj« lekarm^arji: V l,jaMjani .1, Svoboda. Oab. PKoli, tbald pl. Trak^aj, W. M*jr, dalj« ga prodajajo v Celja; J. Kujfer-ihm;ed Beanibadaovi dediči. na Raki: J Umeintr. G. Prodam, A. SUundler, Ani. Miuam. lekaraiear F. Predaiu. M Mi/ram, drag : v Rierab A Reppert ; aa Ruvodjem (Oistnd) K Maller v Celovca• W Tbarnwald P. Birsbaoker J. Ko-uieuer, A Kgger v Suvamiuealu A. nI Bladovtci, »bi. Vidu: A. Kticbrl. na Trbi/u , A. Siagl, v Tr«tn K ZanMti A Sat-lina. b. Uiaeulello, J. ScravaUo, K v. I.eatenburr. P Prendiol, M ltava»ini, v Beljak«. K. Siboli. di K. Kumpl, v 'rnoiuijt J Blatek , v Tettkovc«: J. Jo bit . v Wolf»bergu J. llulb. Najni/je cene k r. X a :> • » ff mm ■% W t f * pt ^ MOq2i i po a a h? France Čuden preje Geba -d ur u r w-v Ljubljani Slonove ulice it. II iiriporiN u »lava. ol-'m«nu. i - l-iio t-r. '- iliihovVini najvadjo ■toi> talogo slatlh, srebrnih ta nlkelnaaHh " švicarskih žepnih ur pO najniljib i»nab. v«akoir » lo atruku ■ predmetov. Popravila imii <«.a« u Inatan. no, poalua naru/ila jr, •krl.iij* bitro — Cenika i iilja breipla^no » 1.:,» po| iaanc ae natant-n« ur* ia » o/na. *n jamčenja u iti,-nort in trp»ln"M M.ip» — niUnjuje tiara tir* m drir« itan <20 7.»m»njav»iu tudi ».ai* ar*brn* ur* "VB ♦ « (iotjtoilu lekarnarju 1'ircoiiju J r;»n ' ca i>lvd'f in i vstalr ]>nltavm organe itkusth k __»Va podUitji tti/n ]>r<]«jit«'nmo . lo drlujofc donim', ttlreuilo vsakima, ki h j< uU- J gnil potrebovali ▼ Peter Studeaat /upnik, Caafaaaro, Idra, IM1. • Mikitl ^ Bogulln, lapmk Ajdnira. |-at - lealp femke. lupnik. * Vubr*4 1801. - 0 Ivan Gabriolld. lut.n.k, (laltlrnani. a l«ira, — Ivan Belec, župnik Sv Martin pri klUni. T lalra. I8.ll — 0. Anion Utauaal. k»op«r»ior in kat-bals.vi)», Ihbl Avgest Žsjar, lujmk, f kup.ak llivaiko, l-.i|. _ Štefan Jenke, vikar, v Podkrajali. Ilirtka Hiairica, lbUS. Josip Hote.ar, k>n»uik Meit«, Krani»ko 18M2. _ Aalen Vadral kaplan pri Budejevicah, Ceiko, Ihiž. MJtgjgg Neobhodno potrtliao ia vsako gospodinjstvo Je Kathroiser-jeva Kneipp-a sladna kava lom navadne kave. Ta kava daje to nedoaelno predoont ... n»'"t"n" Po«"« »ne navadne kave Ire.-emo in dobimo okuanejao, pn tem pa ie adraveiao in eiao kavo - Nepreko«l]|v« kot dodaja" navadni kav i " Po e6 se skrbno izogibaj, - »;, kilo 25 kr. - Dobiva M 1 »dajat«I; Dr. hraa Jaavllt z okueom navadne kave. Ta kava d.je to nedoielno predooat da •« ikodljivemu vlivanju namakane ali » aarogaii pom.iane nivadne kaw labko odre.emo in dobimo okuenoii« n„ i. ",Te redilnel' naredec povaod. Prietno umo v belih zavitkih a podobo župnika Knatppa kot varatvano znamko. tO m ilj Odgororni oredntk. A. Kalaa. ličo so stanovanje pripravno «a prodajalni«« bliao farna i:*rkv pobu«1* opravniilvn tega li»ia 61 _ 'i Oizova kava priinano najbol,ia in nnj id''-nejia d..daj» kavi »e n* v slavni ial"gi ia Kranjsko ^ M. Waptrjavl vdoV\,! Ljubljani, in v v»»b in konauunih proJ^)alnii*«^_ Tlaka .KatoUUta Tlakama *