Iz državnega zbora.
               Proračun trgovinskega ministerstva.
V obče bila je razprava proračuna trgovinskega ministerstva letos manj viharna, kakor pretekla leta, ker sedanji vodja trgovinskega ministerstva baron Pusswald še nima osebnih nasprotnikov, kakoršnih je imel mnogo J baron Pino. Tožilo se je tedaj tukaj samo v obče po eni strani, da so stroški za to ministerstvo preveliki izrekoma, da* železnice premalo nesejo, enako tudi pošte, telegrafi itd., na drugi strani pa se je zahtevalo, naj se gradijo še druge železnice, napravijo nove pošte, različnim vrstam uradnikov in služabnikov zboljšajo plače.
Za kranjsko deželo pomenljiva sta bila govora poslancev Pfeiferja in Šukljeja, katera sta z gorkimi besedami priporočala zgradbo dolenjske železnice.
IstersKi poslanec dr. Vitezič govoril je o zgradbah, j katere naj bi zvršila država na korist brodarstvu krog Istre in pa pri kvarnerskih otokih.
Bivši trgovinski minister Chlumecki zagovarjal je .sedanjo delovanje poštnih hranilnic, s katerimi je mogoče plačila nakazavati v vseh delih države, opozoril pa je tudi na napako, da se to sedaj vrši popolnoma brezplačno.
Precej viharno razpravo povzročil je dr. Roser, ki je državi očital, da pri državnih železnicah preslabo skrbi za železniške čuvaje in mašiniste, očital je, da se je zato pripetila znana nesreča na arelski železnici, ko je sprevodnik omedlel in se vsled tega pripetila nesreča.
I Predsednik državnih železnic baron Čedik zavrnil je odločno to očitanje enako glede vzroka nesreče, kakor glede tega, da bi bila plača slaba ali pa, da bi bili služabniki z delom preobloženi.
F Najbolj viharna pa je postala razprava pri oddelku „pošte" v proračunu.
Znano je, da je Plener vložil prošnjo hebske trgovinske zbornice, v kateri se toži, da se je c. kr. namestniku za Češko dala pravica, govoriti odločilno besedo pri imenovanji poštarjev, in, da se je v teku zadnjega leta namestilo 17 poštarjev Čehov po rodu v čisto nemških okrajih, ne da bi se bilo oziralo na po vsem sposobne nemške prosilce.
Poslanec Greger vzel je v nadroben pretres ono Plenerjevo peticijo, s katero se je hotelo dokazati, kolika krivica se pod sedanjo vlado godi Nemcem na Češkem. Dokazal je v svojem zanimivem govoru, da je podlaga te prošnje neresnična, da je bilo med navedenimi 17 poštarji, 14 premeščenih uže pred ono dobo, ua katero se sklicuje prošnja, da jih je nekaj nameste-uih uže po 10 let, in da je tedaj trditev o pritiskanji na Nemce golo slepljenje.
i Ako se je pošta prepustila, pa v treh slučajih res prošnikom, ki tudi češko znajo poleg nemščine, se je to zgodilo zato, ker so poleg popolne sposobnosti v prošnjah skazali več službenih let.
Dr. Greger pokazal je pa tudi svetu in izrekoma onim Nemcem, ki so se dali iznemiriti vsled one prošnje, zakaj nemško-narodna stranka črti one o prošnji imenovane poštarje in sploh uradnike češkega rodu.
Naravnost trdil je, da take uradnike tamošnji oj-streji, nemško-narodni politiki črtijo in preganjajo zato, ker se nočejo udeleževati pri veliko-nemških demonstracijah, komersih in pijančevanji, Kjer se ne vidi druzega kinča, kakor „plaviceu, veiiko-nemške zastave in^kjer se molikujeta nemški cesar in Knez Bismark. Ceski uradniki sov predobri Avstrijci in to ni všeč oni sedaj na severni Češki gospodujoči stranki.
Dalje pokazal je dr. Greger na izgledu nekega c. kr. okrajnega glavarja Te ume rja, kakošni c. kr. uradniki so oni stranki po godu.
Ta okrajni glavar vdeležil se je neke veselice v hiši nekega fabrikanta, pri kateri mu je dr. Knotz napil kot edinemu uraduiku, kateri ni kreatura c. k. namestnika Krausa, okrajni glavar pa se je enako laskavo zahvalil dr. Knotzu, najhrabrejšemu zastopniku nemškega ljudstva. — To dogodbo prečital je govorniku iz nekega lista. — Dr. Greger opozarjal je, kolike važnosti so poštarji, akov so pristaši take stranke, kot je nemško-narodna na Češkem in je sklenil svoj govor s tem, da se s takim orožjem, kakor je ona prošnja hebske trgovinske zbornice, z neresničnimi trditvami ne sme boriti noben pošten politik in da se stranka sama obsoja , katera se bori z lažjo in slepljenjem. — Ves ta govor, živahno govorjen, razkačil je prizadete tako hudo, da so uže med govorom kričali, po govoru pa so zagnali velikansk vriš in krik in se kazali žaljene, kakor bi se jim bila zgodila krivica. — Prvi začel je v tako zvanem „stvarnem" popravku zabavljati in psovati znani Strache z votlo-bobnečim krikom, temu sledil je uže zopet deloma prekošen Knotz in še le glavno-priza-deti dr. Plener prizadeval si je, kazati se mirnega in je skušal nadrobnosti Gregorjevih trditev zavrniti, ne pa da bi se mu bilo posrečilo, prepričati koga, da vse, Kar je Greger trdil, ni popolnoma resnično. — Govoril je tudi vladni zastopnik, kateri je v obče potrjeval v glavnih točkah trditve Gregerjeve.
Kolikor pa je še preostalo, pobral je poročevalec dr. Fanderlik, ki je z mirnimi besedami, pa po onem stvarno zavračal trditve opozicije, izrekoma pa zavijanje Plenerjevo, kakor bi se res Nemcem na Češkem godila najmanjša krivica.
Časniki so si prizadevali, dolžiti dr. Gregorja , da je provzročil škandal, kakoršnega sta napravila Strache in Knotz. Ker je govor svoj res sklenil z nekima oj-strima besedama. Pa v resnici te besede niso bile vzrok bila je tako živo in brezozirno razkrita resnica o razmerah na severnem Češkem, nasproti lažem, s katerimi si prizadevajo slepiti svet o tlačenji Nemcev na Češkem.
117