[tevilka 40 • leto XXXVIII • cena 20 din	Celje, 4. oktobra 1984
jjpVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Dobra letina
jaboik
V Mirosanu so pričeli z
obiranjem jabolk. Ugotavlja-
]0 da je letošnja letina do-
bra. saj bodo na sto hektar-
ji, kolikor so velike planta-
že, obrali 200 ton jabolk za
j2voz, ostalo bodo prodali
doma.
i Letošnja kvaliteta sadja je
Iobra, obrali so že zlato pra-
lno, zdaj obirajo vrsto jo-
atan in zlati delišes, potem
a bodo obirali vrsto idaret,
loster in jonagold.
pZa obiranje sadja so v Mi-
rosanu dobili letos dovolj de-
lavcev, nekaj težav pa imajo
z odvažanjem sadja. Bojijo
se tudi, da ne bodo imeli do-
volj embalaže, saj vsa pred-
videvanja kažejo, da bodo
skupaj obrali tri tisoč ton ja-
bolk.
Jabolka za ozimnico pro-
dajajo v Mirosanu vse delov-
ne dni od 7 do 17 ure, njihova
cena pa se giblje od 37 do 50
dinarjev. Nakupi v organiza-
ciji sindikatov so za dinar ali
dva cenejši.
Ne gredo pa v denar indu-
strijska jabolka (teh bo okoli
8)0 ton), ker se kupci ne drži-
jo dogovorov.
TONE TAVČAR
Foto: EDI MASNEC
Kako zelena bo
Dravinjska dolina?
Križi in težave melioracij in zložb
kmetijskih zemljišč ob Dravinji. Je
nezaupanje kmetov vzrok ali posledi-
ca? Stran 5.
»Ne morem imeti manj kot takrat, ko
sem se oženil.«
Tako je razmišljal kmet Martin Štimulak. Stran 12.
Lombricus rubellus, marljiv delavec, ki
nima ne dopusta, ne nadur.
Zanimiv reportažni zapis o rdečem kalifornijskem dežev-
niku, ki je domovinsko pravico dobil tudi na Celjskem.
Stran 13.
Ob tednu otroka
Zgradili smo vrtce, šole,
okrepili zdravstveno in so-
cialno varstvo otrok, razvi-
li vrsto dejavnosti, ki naj bi
v največji meri zadovoljile
potrebe naših otrok za nor-
malni telesni in duševni
razvoj.
Zal pa je družbena skrb za
otroka odvisna od družbe-
noekonomskega položaja ce-
lotne družbe. Prišli smo do
trenutka, ko deklariranih
enakih možnosti za razvoj
otrok v naši družbi, ne more-
mo več zagotavljati.
Draginja neusmiljeno tol-
če po izdelkih za otroke. Za-
to je med nami vse več otrok,
ki hodijo v zdavnaj ponoše-
nih čevljih, v predelanih in
neprimernih oblačilih, več je
otrok, ki nimajo doma pri-
mernih igrač in knjig, da o
ploščah, kolesu, morda ko-
talkah, niti ne govorimo. Tu-
di taki so, ki jih starši ne mo-
rejo dati v vrtec, čeprav bi
varstvo nujno potrebovali, a
je vrtec zanje predrag. Da so
tem otrokom zaprta vrata
raznih tečajev, dodatnih ur
učenja, kolonije, pa raje mol-
čimo.
Socialne razlike se vse bolj
kažejo tudi med našimi naj-
mlajšimi občani. Posledice
tega so nepredvidljive. Ne-
varne za družbo, ki jo gradi-
mo. Gradimo jo na generaci-
ji, ki danes raste in v kateri je
vse več takih otrok, ki lahko
gledajo sladkorno tablo le v
izložbi.	WE
S prispevki do
sodobne bolnišnice
Ce želimo, da bo prihod-
ih leto usposobljenih 14
Pecialističnih ambulant v
lovem, osrednjem objektu
"odernizacije bolnišnice,
10 treba za to primakniti
'sak razpoložljiv dinar. Ve-
stroški izgradnje hitro
toširajo denar, ki se za mo-
fernizacijo bolnišnice zbira
to družbenem dogovoru,
tega pa je zbranega
®enarja tudi manj, kot so
^rtovali.
, ^sak dodaten dinar je še
dobrodošel, zato so v
^""avstvenem centru Celju
^lzvršilnem odboru Sklada
^ Modernizacijo bolnišnice
'oliko bolj veseli razume-
delavcev konjiškega
°nUsa, ki so ob 90-letnici
svoje delovne organizacije
namenili 5 milijonov dinar-
jev za modernizacijo bolniš-
nice v Celju. Kot je dejal
predsednika kolektivnega
poslovodnega organa Zdrav-
stvenega centra Celje Alojz
Zuntar vsi upajo, da bo nji-
hova odločitev spodbudila
tudi druge delovne organiza-
cije in posameznike širšega
celjskega območja, da bodo
prispevali k hitrejši moder-
nizaciji bolnišnice. Ne le k
izgradnji osrednjega objek-
ta, temveč tudi k posodablja-
nju obstoječih.
Prispevke za modernizaci-
jo bolnišnice lahko nakažete
na poseben žiro račun Skla-
da za modernizacijo bolniš-
nice: LB 50700-640-100084.
MBP
Proslava ob
30-letnici
Radia Celje
Dan, ko se je pred tri-
desetimi leti prvič ogla-
sil Radio Celje, je sicer
bil 19. september, slav-
nostna prireditev ob tem
jubileju pa bo jutri v pe-
tek, 5. oktobra s pričet-
kom ob 19. uri v dvorani
Narodnega doma v Ce-
lju.
Radio Celje je v svo-
jem tridesetletnem delo-
vanju ponesel v eter tudi
glas marsikaterega pev-
ca, glasbenika, in igral-
ca. Nekateri izmed njih
bodo nastopili tudi na
proslavi. To so Komorni
moški zbor Celje, Celjski
godalni orkester, celjski
plesni orkester Žabe,
Kvintet Frankolovčani,
Celjski instrumentalni
kvintet, pevca Oto Pest-
ner in Elda Viler ter gle-
dališka igralca Ljerka
Belak in Bogomir Veras.
Slavnostni govornik na
tej prireditvi pa bo član
predsedstva RK SZDL
Slovenije Boris Muževič.
Celotno prireditev bo-
mo neposredno prenaša-
li na valovih Radia Ce-
lje.
Celjski komunisti o slabostih
Ugodne ocene razprav o sklepih 13. seje CK ZKJ
Skrbne priprave na raz-
pravo o predlogih sklepov
13. seje Centralnega komi-
teja Zveze komunistov Ju-
goslavije, nadpovprečna
udeležba na sejah osnovnih
organizacij, sodelovanje ne-
komunistov v razpravi, kri-
tičnost komunistov do sla-
bosti v svojem okolju in
lastnih vrstah ter podpora
predlogom sklepov, so te-
meljne značilnosti razprav
v osnovnih organizacijah
Zveze komunistov v celjski
občini.
Razprave v osnovnih orga-
nizacijah ZK so se zvrstile v
desetih dneh, le še v nekaj
od skupno 316 osnovnih or-
ganizacij pa bodo ta teden. V
večini so bile priprave
skrbne, saj so imeli po dva
do tri pripravljalne sestanke,
kar se je odrazilo tudi na ka-
kovosti samih razprav. Le v
treh osnovnih organizacijah
sestanki niso bili uspešni - v
eni zaradi nesklepčnosti, v
dveh zaradi slabe vsebine - v
njih so le brali predloge skle-
pov. V teh treh osnovnih or-
ganizacijah so razpravo po-
novili.
Težišče razprav je bilo v
vseh osnovnih organizacijah
na oceni razmer v lastnem
okolju. Praviloma so bile
ocene odkrite, pogosto tudi
provokativne, tako da so
vzpodbudile tvorne razpra-
ve. Ker so se v občini opre-
delili še za temeljito oceno
razmer v osnovnih organiza-
cijah in o predlaganih skle-
pih 13 seje, je nekaj osnov-
nih organizacij za vsako po-
dročje sklicalo posebno sejo,
tako da so o vsem lahko res
temeljito spregovorili.
Predlog sklepov 13. seje so
v vseh osnovnih organizaci-
jah podprli, še zlasti pa način
razprave o njih. Ob tem pa so
ugotavljali, da so sklepi pre-
malo zavezujoči, da niso do-
volj opredeljeni nosilci nalog
in roki za izvedbo. S tem je
treba sklepe dopolniti. Pritr-
dimo pa lahko tudi misli iz
osnovne organizacije Jeklo-
vlek v štorski Železarni:
»Veliko lepih sklepov smo
že sprejeli, a samo od ljudi je
odvisno, kako jih uresničuje-
mo. Njim moramo v bodočih
akcijah nameniti vso pozor-
nost.«
V teh dneh v občini že obli-
kujejo celovito analizo raz-
prav v osnovnih organizaci-
jah, vrstijo pa se še razprave
v akcijskih konferencah.
MILENA B. POKLIC
»Sklepi, kot so zapisani,
sami po sebi ne bodo rešili
razmer, kakršne so. Uresni-
čili jih bomo samo takrat,
če bomo vsi mi znotraj
osnovnih organizacij bolj
močni in bolj aktivni. Mora-
mo postati odkriti med se-
boj. Kritiko in samokritiko
je treba vpeljati v naše delo
na vseh ravneh Zveze ko-
munistov. Pogrešamo dialo-
ge in določno besedo o vsa-
kem komunistu. Vsi doseda-
nji sklepi so bili usmerjeni
v idejno enotnost, vendar je
veliko stvari šlo nimo skle-
pov.« (Iz razprave v OO ZK
občinskega oddelka za občo
upravo)
2. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
Akcija ne sme hiti kampanjska
Obisk A. Marlnca v občini Šmarje pri Jelšah
Ves petek je bil na delov-
nem obisku v občini Šmarje
pri Jelšah Andrej Marine,
predsednik CK ZK Sloveni-
je. V Šmarju se je najprej
seznanil z gospodarskimi
značilnostmi občine, si nato
ogledal proizvodnjo v Bo-
horjevi temeljni organizaci-
ji Lesna oprema v Mestinju,
kjer se je zanimal tudi za
delo samoupravnih orga-
nov in družbenopolitičnih
organizacij. Na poti proti
Bistrici ob Sotli si je ogle-
dal meliorirani Imensko in
Pristovško polje ter sadov-
njak v Škrbniku. V Bistrici
ob Sotli je obiskal Titovo
sestrično Ano Kostanjšek in
ji čestital za 85. rojstni dan.
Za dlje časa se je ustavil v
Kozjem, si ogledal temeljno
organizacijo »Dekor« in so-
deloval na razširjeni seji
osnovne organizacije ZK, na
kateri so ponovno obravna-
vali predlagane sklepe 13. seT
je CK ZKJ.
v razpravi so komunisti
opozorili na slabosti naše
davčne politike, zlasti občin-
ske, ki še vedno omogoča
bogatenje, ki ni rezultat bolj-
šega dela. Znanju še vedno
ne dajemo pravega mesta,
dopuščamo nestrokovnost,
mladim pa ne nudimo ena-
kopravnega štarta v življe-
nje. Razpravljalci so opozori-
li še na neustrezne učinke
naporov delavcev, ki se od-
povedujejo prostim dnem v
prid boljših rezultatov dela.
Andrej Marine je pri tem po-
udaril, da bo treba menjati
oziroma spremeniti instru-
mente naše ekonomske poli-
tike, bolj spodbujati samo-
stojno delo samoupravlja-
lcev v združenem delu, da
bodo le-ti imeli več možnosti
sami poiskati primerne reši-
tve za boljšo učinkovitost
gospodarjenja, da bo v de-
lovnih kolektivih več moti-
vacije za boljše povezovanje
in več pogojev, da bodo de-
lavci prevzeli procese druž-
bene reprodukcije v svoje
roke, kajti državni interven-
cionizem ne daje pravih re-
zultatov. Precej pozornosti
so komunisti posvetili vzgoji
mladega človeka, zlasti
usposobljenosti pedagoških
delavcev, ki ni povsod zado-
voljiva.
Najbolj zaskrbljeni pa so
bili komunisti v Dekorju za-
radi neučinkovitosti delegat-
skega sistema in se vprašali,
ali je delegat tisti, ki ne izvr-
šuje svojih ustavnih oziroma
samoupravljalskih pravic in
dolžnosti ali pa so vzroki kje
drugje. v osnovni organiza-
ciji ZK tozd »Dekor« Kozje
so se komunisti odločili, da
bodo o predlaganih sklepih
13. seje ZKS še večkrat raz-
pravljali in ne dovolili, da bi
bila akcija kampanjska, kar
je tovariš Marine pozdravil
in ocenil kot pravilno pot k
ciljem pri uresničevanju na-
log, zlasti v času, ko slabe
ekonomske rezultate sprem-
lja preveč dilem posamezni-
kov v zvezi z našo nadaljnjo
potjo.
MARJELA AGRE2
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
Zdravil dovolj
Preskrba z zdravili in
sanitetnim materialom je
v primerjavi z lani znatno
boljša. Zgodi se sicer, da
posameznih zdravil zača-
sno ni, vendar so po bese-
dah Vere Gašperšič iz
Celjskih lekarn na seji
sveta za zdravstvo pri ok
SZDL Celje nadomestna
zdravila vedno na razpo-
lago.
Boljše kot je bilo je tudi
obveščanje zdravstvenih
ustanov o razpoložljivih
zdravilih. Se vedno pa ob-
časno primanjkuje zdra-
vil, pri katerih je proiz-
vodna cena višja od pro-
dajne, saj je proizvodnja
zdravil gospodarska de-
javnost in temelji na eko-
nomskih zakonitostih.
Ob tem so člani sveta
spregovorili tudi o veliki
razdrobljenosti farma-
cevtske industrije in
predlagali, da delegati za
republiško zdravstveno
skupnost ali skupščino
SRS spregovorijo o. deli-
tvi dela v farmacevtski in-
dustriji. V razpravi so
opozorili še na pogosto
kopičenje zdravil na do-
movih.
MBP
Glas delavcev ne seže dovolj visoko
Zdrsnili med socialne probleme le lahko tudi vprašanje ponosa
V Laškem so se prejšnji
teden na svojem aktivu zve-
ze komunistov sestali de-
lavci iz neposredne proiz-
vodnje z namenom, da oce-
nijo sklepe 13. seje central-
nega komiteja ZKJ. Kot je
bilo pričakovati so se v raz-
pravi omejili na probleme
iz lastnih delovnih okolij, o
katerih so spregovorili
ostro in kritično.
Edino hvalo kolektivu ;n
njenemu vodstvu je izrekel
predstavnik Pivovarne, kjer
pa se podobno kot drugod,
srečujejo s težavami, na ka-
tere sami ne morejo vplivati,
kot na primer na cenovna
neskladja, visoke obrestne
mere, nenehno, naraščanje
cen energiji in tako naprej,
kar velikokrat izniči vse
ostale pozitivne kazalce do-
brega gospodarjenja.
Samoupravne poti za reše-
vanje problemov so delav-
cem marsikdaj zaprte. Pred-
stavnik Metallesa iz Radeč je
recimo povedal, da so o svo-
jih problemih razpravljali na
vseh ravneh v delovni orga-
nizaciji, ki ji grozi najmanj
ukrep družbenega varstva.
Opozarjajo na slabo vodstvo,
slabo organizacijo dela, na
skrhane medsebojne odnose
in slabo delovno disciplino.
Marsikaj je bilo zapisano v
sklepe raznih zapisnikov, od
tega pa nič tudi izvršeno. Za-
kaj, mora 65 delevcev nositi
breme dveh, treh nesposob-
nih vodilnih ljudi, se sprašu-
jejo?
Na slabo vodstvo in stro-
kovni kader, ki ne daje od
sebe to kar bi morali, se nih-
če po njihovem mnenju ne
more upreti, je opozorilo še
več razpravljalcev.
Povprečni osebni doho-
dek v občini zaostaja za re-
publiškim za okoli 6000 di-
narjev. Slaoi osebni dohod-
ki so eden osnovnih razlo-
gov, ki povzročajo nezado-
voljstvo med delavci. Na se-
ji so nekajkrat opozorili, da
ni rešitev v tem, da bo nek-
do delal dan in noč, sobote
in nedelje, zato da bo zaslu-
žil za komaj dostojno življe-
nje. Zavedajo se, da je treba
delati tudi več kot je nor-
malno, vendar ne zgolj zato,
da preživijo, da ne zdrsnejo
med socialne probleme, ker
je to navsezadnje tudi vpra-
šanje ponosa. Delavec ne
pričakuje, da bo s svojim
delom reševal svoj socialni
status, temveč, da se bo to
poznalo v sistemu nagraje-
vanja po delu in da bo to
pripomoglo k izboljšanju
ekonomskega položaja de-
lovne organizacije in širše.
Odnos do dela se slabša.
Vse več je postopanja, bolni-
ških, neupravičenih izostan-
kov z dela. Marsikdaj mora
nadrejeni, so povedali, tekati
okoli in loviti ljudi ter jih
prepričevati naj delajo. Ta-
kim »lenuhom«, kot so jih
imenovali, in ki jih ni malo,
je treba stopiti na prste, jih
izločiti in dati prostor tistim,
ki bodo dobro delali. Toda k
taki selekciji, ki bo slej ko
prej nujna, morajo pristopiti
tudi v ostalih, vodstvenih in
administrativnih službah.
Delavec namreč ni slep, so
dejali. Vidijo, da se v teh
službah še vedno dela po sta-
rem in da glavno breme sta-
bilizacije še vedno nosijo de-
lavci za stroji, za tekočim tra-
kom, tisti, ki so vezani na
normo in nekaj res prizadev-
nih ljudi.
Te ugotovitve so podkrepi-
li tudi s kritiko dela disci-
plinskih komisij, ki ponava-
di obstajajo le na papirju.
Tam, kjer delujejo pa se pred
njimi v večini primerov znaj-
dejo neposredni proizvajalci,
skoraj da ni primera, da bi
komisija obravnavala krši-
tve delovnih obveznosti vo-
dilnih in tistih iz administra-
tivnih služb.
Ko so se na sestanku spra-
ševali, zakaj v njihovih oko-
ljih ni čutiti vpliva komuni-
stov iz neposredne proizvod-
nje, so ugotovili, da tudi zato
ne, ker je med njimi malo
komunistov, njim pa bolj
redko kdo prisluhne. Med
vodilnimi so komunisti v ve-
čini. Zato od njih delavci pri-
čakujejo tudi večjo odgovor-
nost in zahtevajo, naj se ta
začne preverjati tudi pri ti-
stih, ki sprejemajo odločitve
in to od vrha navzdol, na
vseh ravneh, od republike,
občine do delovnih organiza-
cij.
Nekdo, ki bi spremljal raz-
pravo laških komunistov bi
morda dobil vtis, da komuni-
sti in drugi delavci v nepo-
sredni proizvodnji, ne vidijo
izhoda iz sedanjih težav in da
jih je prevzelo malodušje, ki
si ga v tem trenutku ne sme-
jo dovoliti.
Vendar temu ni tako. De-
lavci se zelo dobro zavedajo
današnjega gospodarskega
položaja, v domači občini in
v delovnih okoljih, zato so v
svoji razpravi nenehno opo-
zarjali na tiste slabosti, ki jih
lahko z boljšim odnosom do
dela, z večjo odgovornostjo
do izpolnjevanja nalog in
večjim posluhom za glas de-
lavca rešijo znotraj samih
kolektivov.
Andrej Mavri, sekretar ob-
činskega komiteja zveze ko-
munistov v Laškem ocenjuje
to razpravo kot izjemno do-
ber prispevek h konkretiza-
ciji nalog samega občinske-
ga komiteja kar bodo napra-
vili, ko se bodo zaključile
razprave po ostalih osnovnih
organizacijah in pozdravil to,
da so se končno opogumili
tudi neposredni proizvajalci.
VIOLETA V. EINSP1ELER
Partija kmetijcev
brez kmetov
Če v partijskih organizacijah ni neposrednih proi-
zvajalcev, ni prave avtentičnosti, ni takšnega dela,
kot ga v osnovnih organizacijah pričakujemo. Po-
dobno, tako pa je tudi v Zgornjesavinjski kmetijski
zadrugi, je delo v kmetijskih partijskih organizaci-
jah, če vanje niso vključeni kmetje, če bomo hoteli
uresničevati vodilno (ne oblastno) vlogo zveze komu-
nistov, bomo morali vanjo vključiti več kmetov, so
menili komunisti mozirske zadruge na svoji zadnji
seji.
Takšen cilj, ki so si ga postavili na prvo mesto, pa bo
težko doseči, saj je od 320 zaposlenih le 12 komunistov.
Med njimi sta le dva kmeta, mlada zadružnika, ki pa se
v tem letu nista udeležila niti enega sestanka. Zdaj
razmišljajo o tem, da bi tudi ta dva vključili v delo
osnovne organizacije v krajevni skupnosti, kjer živita,
torej bi kmetijska partijska organizacija ostala brez
kmetov. Razumljivo je torej, da ob takšnih pogojih in
takšnem članstvu ta partijska organizacija, kjer naj bi
se tudi oblikovala mnenja in stališča za kasnejše odlo-
čanje, ni mogla imeti posebnega vpliva. Takšna ugoto-
vitev velja kljub temu, da zadruga dobro posluje in da
je med kmetijskimi organizacijami na Celjskem v
ospredju in kljub temu, da je med komunisti tudi
nekaj vodilnih delavcev in sposobnih strokovnjakov.
Osnovno organizacijo bodo morali okrepiti in z zgle-
dom pridobiti nove člane, ki bodo hoteli delati, dogo-
vorili pa so se tudi, da bodo izboljšali delo z mladimi
zadružniki. Pri dosedanjem delu je bilo namreč preveč
forumskega dela in povsem razumljivo je, da mladi več
kot od takšnega dela dobijo tudi od cerkve.
Res je, da je sodelovanje v zadrugi težje zaradi hete-
rogenosti, saj delovna organizacija v okviru svojega
poslovanja združuje družbeni in zasebni sektor, trgo-
vino, lastno proizvodnjo itn., vendar pa bi prav to
morala biti dodatna spodbuda za boljše delo. O tem in
krepitvi članstva so se na seji največ pogovarjali in
sprejeli skupne naloge, ob analizi svojega dela pa so
obsodili ravnanje svojega člana, Vilija Mastnaka, vodje
tozda Blagovni promet za njegovo nesamoupravno in
nepartijsko obnašanje na izredni seji delavskega sveta,
ki jo je ta sklical, ker se ni strinjal z zapisnikom delav-
skega sveta. Za takšno ravnanje mu je osnovna organi-
zacija izrekla le partijsko kritiko.
R. PANTELIC
»Pa ja ne bomo
spet kimavci!«
Omahovanje, čakanje, nezaupanje vase
In v druge le treba vreči ven Iz ZK
Šentjurski občinski komi-
te Zveze komunistov je v
razpravi o sklepih 13. seje
sklenil, da bo izključil
neaktivne komuniste in na
ta način ponovno vzposta-
vil enotnost v svojih vrstah.
Po prvih razpravah v
osnovnih organizacijah ka-
že, da to le ne bo šlo tako
gladko in hitro, kot bi bilo
zaželjeno. Zna se zgoditi, da
bo trajalo ugotavljanje ak-
tivnosti oziroma neaktivno-
sti posameznih komunistov
ravno tako dolgo kot uvaja-
nje samoupravljanja. Med
tem pa bodo komunisti na
videz enotnih stališč, v
praksi pa jih bo še vedno
veliko, ki bodo delali po
svoje.
Tako na primer komuni-
stom v Alposu, ko so raz-
pravljali o notranjih slabo-
stih, beseda ni šla najbolje
od ust. Kljub temu, da so se-
kretarji osnovnih organizacij
v svojih poročilih omenili
številne slabosti, kot so:
medsebojno nezaupanje
med tozdoma Oprema in Ce-
varna, ki znatno upočasnuje
uresničevanje skupnih po-
slovnih ciljev, nezaupanje
delavcev do skupnih služb,
nezanimanje delavcev iz ne-
posredne proizvodnje za
vstop v zvezo komunistov,
vprašljivost referendumov,
kroženje dezinformacij in
druge, ni bil nihče priprav-
ljen o njih razpravljati. Po-
magali niso niti pozivi, kot je
ta: »Pa ja ne bomo zopet ki-
mavci«, ali ta: »Bolje je biti
kritičen zdaj v razpravi, kot
pa pet minut pozneje zunaj
na ulici«. Nekdo je ob tem
tiho pripomnil: »Za Alpos je
uspeh že to, da sedijo za isto
mizo komunisti iz Opreme in
Cevarne.« Glede na predho-
dno razpravo o sklepih 13.
seje pa je bilo moč razumeti,
naj se najprej ravna Central-
ni komite po svojih sklepih
in šele nato isto zahteva od
nas.
Na to, da bi kdo drug nare-
dil prvi korak, pa bi*najraje
počakali tudi redki šentjur-
ski mladi komunisti, ki so se
udeležili razprave. Čeprav so
ugotovili, da je tako v njihovi
kot drugih sredinah vrsta
slabosti, se nikakor niso mo-
gli odločiti za konkretno ak-
cijo. Pri tem želijo imeti širšo
družbeno podporo, tako kot
da ne bi vedeli, da jo bodo
dobili le takrat, ko jo bodo
zaslužili z lastnim delom in
zgledom. Tudi pri mladih
gre za nezaupanje v lastno
moč, predvsem pa za nezau-
panje do svojih kolegov,
mladincev in komunistov.
Kaže, da se vsak boji, da ga
bodo drugi pustili na cedilu,
če bo skušal kaj storiti. Ver-
jetno pa jih tudi ni malo med
njimi, ki jim kar paše delati
po ustaljenih in že sprejetih
oblikah dela, čeprav so, vsaj
verbalno, sami najbolj proti
njim. Mladi komunisti so si-
cer sprejeli nekaj konkretnih
sklepov, tako so se na primer
odločili, da bodo v manjših
študijskih skupinah razprav
ljali o dokumentih kot so:
solucija, srednjeročni nao«
programi samoupravnih ^
teresnih skupnosti in dr^
gih, ki so pomembni za odfo
čanje, vendar se zna zgodj^
da zaradi lastnega omahovj
nja sklepov ne bodo izpeljal,
Omahovanje, čakanje,
zaupanje vase in v druge j,
hoja po že izhojeni poti bod,
po vsej verjetnosti imeli tak(
močno zaviralno vlogo, (j.
bodo v Šentjurju še dolgo {j
kali na izključitve iz zve$
komunistov. Vsekakor pa ^
smejo dopustiti, da bi v zvez
komunistov popustili še tis:
redki, ki bi le bili pripravlja
ni kaj storiti. Seveda pa to§(
zdaleč ni le problem Šentjur
skih komunistov.
In še nekaj besed o razpra
vah, ki so se nanašale na sa
me sklepe 13. seje. V nekate
rih sredinah sklepov niso ni
ti prebrali, ali pa so jih k
redki. Spet drugje so bili
razprave podobne sejam s ve
ta krajevnih skupnosti, taki
na je bila na primer, po bese
dah Vlada Gorjupa, predsed,
nika Občinskega komiteji
zveze koministov, tudi raz
prava v Socialistični zvez;
Bile pa so tudi konkretne
pripombe.
Tako so mladi komunisti
ugotovili, da so sklepi vsi
preveč načelni in da je vs
kar je v njih zapisano, bili
povedano ali napisano i
velikokrat prej. Podobno, lf
da z drugimi besedami st
ocenili sklepe tudi komuni
sti v ostalih osnovnih orga
nizacijah. V Alposu so
zvezi s tem zahtevali o^
Centralnega komiteja, dt
opremi sklepe s konkretni
mi nosilci, roki in zadolži
tvami. Prav tako niso bili
osamljena mnenja, da so a
sedanje težave, tako v zva
komunistov kot v celotr
družbi, krivi ljudje z imet
in priimki in da ni sprejem
ljivo, da nas skušajo rešil
isti ljudje, ki so krizo tud
zakrivili. Zaradi tega ugle
zveze komunistov med lju«
mi nenehno pada in, c
takšna praksa ne bo enkri
za vselej prekinjena, bod
komunisti le stežka nadi
knadili zamujeno.__
Šentjurski komunisti in*
jo v teh svojih ugotovitvs
nedvomno prav, vendar
že rečeno, čakanje na druž
ne bo nikomur koristilo, i
manj pa kaj razrešilo. Ceptf
delež, ki ga lahko prispeval
šentjurski komunisti, ni
lik, to še ne pomeni, da l
tudi brez vsakega pomen1
Vsaka pozitivna spremei*
ba, v katerikoli sredini, p
naj bo navidez še tako nezrt
tna, pomeni kokrak naprej
željenemu cilju. Cilj pa !
stabilna, na zdravih temelj1
sloneča družba in enotnost
zvezi komunistov, avantg81
di delavskega razreda.
vili einspiel£|
__I
Uspeh Izletnikovih šoferjev
V Zaječarju je bila minuli teden zaključna prireditev
okviru tekmovanja za Vjesnikov Modri trak. V tem teki^
vanju se je celjski izletnik dobro odrezal, saj je v skupil
seštevku osvojil peto mesto.
Na tekmovanju šoferjev in avtomehanikov pa so bili lz'c
nikovi delavci najboljši, saj so ekipno osvojili prvo mest|
Tudi med posamezniki so se dobro odrezali, tako sta ^
šoferja Ivan Prevolnik in Branko Mastnak prvi ozirc^
drugi, Anton Žafran pa deveti. Med avtomehaniki pa
Anton Šket osvojil tretje mesto.	,
P
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pil Gorenju in energetiki še kaj drugega
j3H0 meni Miran Arzenšek, podpredsednik IS skupščine občine Velenje
Uliran Arzenšek je mlad
Lož> ki verjetno prav zara-
J!j te'ga tudi zmore vse napo-
Iti jih zahhteva funkcija
^predsednika izvršnega
yeta skupščine občine Ve-
Umirjeno obvlada za-
devno gospodarsko situa-
cjio, pa čeprav je včasih ta-
bo težko kot pri šahu, ko ne
yeš, na katero polje bi pre-
Lavil kakšno figuro! Kliče-
jo ga z vseh strani, on kliče
Jjuge. Vendar sem med obi-
skom pri njem nekaj ugoto-
vil: nobenemu ne reče NE,
jjnpak po uvodnem »ves
jgpi za danes zaseden«, za
nekaj trenutkov utihne, pa
reče »pridite po deseti uri
jj petnajst minut«. Nasled-
njemu isto in tako se njegov
[.prosti« delovni čas počasi
Uči. Stik z ljudmi, živi po-
govori, to je verjetno pravi
moto Mirana Arzenška.
„Več kot raztrgati se, žal,
ne moremo,« pojasnjuje in
hiti spraševati, kako ocenju-
jemo sodelovanje z velenj-
sko občino v zadnjem času.
Smo zadovoljni ali ne? So
dovolj odprti, dovolj pristop-
ni? Kje so problemi, ki jih
moramo odpraviti? »Veste,
zavedamo se, da smo še pre-
malo odprti izven velenjske
občine. V celjski regiji se je v
zadnjem času veliko spreme-
nilo, na bolje seveda. Se v
oktobru moramo sklicati no-
vinarje ter se z njimi pogovo-
riti. To je naša dolžnost! Ve-
ste, velenjska občina ni sa-
mo Gorenje, rudnik, razne
afere. Predstaviti želimo na-
šo dolino z vsemi problemi,
pa tudi uspehi in načrti. Po-
glejte: radi bi povedali, da
smo »aktualni« tudi takrat,
ko ne gre samo za nek
»boom«, ko vsi pridrvijo k
nam. Ničesar ne želimo skri-
vati ali lepšati, želimo samo
tvoren, odprt dialog na ravni
regije pa tudi slovenskega
prostora.«
Zamisli se nad vsebino po-
pisanih papirjev. »Gledano v
celoti smo v letošnjih usme-
ritvah tako pri fizični proiz-
vodnji kot izvozu in vsem
ostalem (reševanje Gorenja,
energije, gradbeništvo itd.)
kljub težavam nekje na zado-
voljivi ravni. Žal pa je ob
vsem tem opazen velik pa-
dec osebnega in družbenega
standarda, tudi zaradi izre-
dnih naporov celotne druž-
bene skupnosti za sanacijo
Gorenja, ker se pozna pri kr-
čenju manevrskega prostora
na področju družbene pora-
be. Odpirajo se problemi v
šolstvu in deloma zdravstvu,
kar se bo pokazalo takrat, ko
bo ozdravljeno gospodar-
stvo«.
Govori o zdravilišču v To-
polšici, kjer zdraviliški del
dobro deluje žal, pa se še ču-
tijo porodni krči pri hotelski
ponudbi, finančnih težavah,
ki bodo prisotne še vsaj ne-
kaj let, kadrovskih proble-
mih, samem objektu... »V
naši dolini želimo v prihod-
nje razvijati zdraviliški turi-
zem, poslovni turizem in tu-
rizem v najširšem pomenu
besede. Vse, kar dolina z na-
ravnimi lepotami, objekti in
kmečkim turizmom vse tja
do Golt, daje. Poglejte Golte!
Vesel sem, da smo jih rešili,
da jih nismo pokopali, saj je
to izjemen objekt za celjsko
regijo.«
Znova se vrne k informira-
nju: »Žal je to področje še
vedno slabo urejeno. Preko
občinskega glasila se mora-
mo pojviti z našim delom,
problemi in seveda tudi
uspehi v regiji, v slovenskem
prostoru. Verjemite, da je tu-
di pri nas veliko pozitivnih
stvari, o katerih se premalo
piše in sliši. Sicer je pa praz-
nik zato, da trezno ocenimo
stvari in pogumno nadaljuje-
mo po začrtani poti.«
TONE VRABL
Titovo Velenje je še vedno tudi gradbišče, kar še posebej
velja za novo sosesko Šalek-Gorica, kjer bo v novih blokih
znova več sto prepotrebnih stanovanj za družine in posa-
meznike.
Foto: EDI MASNEC
Delegati o usklajevanju skupne
porabe
Ta in prihodnji teden se bodo v celjski občini zvrstile
seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti. Na vseh so ali bodo spregovorili tudi o
uskladitvi skupne porabe za leto 1984 in v zvezi s tem o
spremenjenih prispevnih stopnjah.
Slabi gospodarski rezultati v občini zmanjšujejo razpo-
ložljiva sredstva za skupno porabo, zato morajo interesne
skupnosti prilagoditi sprejete programe. Pričakujejo pa,
da bodo do konca leta rezultati Ugodnejši in bodo lahko
interesne skupnosti uresničile vse sprejete naloge, vseeno
pa je uskladitev prispevnih stopenj s programi nujna.
MBP
Se je preveč skrbi
za celjske delegate
Celjske organizacije zdru-
ženega dela se boje tveganj,
ki jih s seboj prinašajo novi
Programi in naložbe, še zla-
sti velike. Zamisli za takš-
ne, ki bi dajale tudi izvozne
'dosežke, ni, čeprav s pomoč-
jo bank zanje ne bi bilo tež-
ko združiti denarja. Takšna
obotavljivost daje ob škro-
pi akumulaciji celjskemu
»ospodarstvu le slabe obete
naprej.
Zaskrbljenost ob letošnjih
^se prej kot ugodnih gospo-
darskih gibanjih je bila očit-
ka tudi v razpravi delegatov
seji zborov občinske
^upščine. Skromna rast in-
dustrijske proizvodnje, bi-
^veno zaostajanje za predvi-
en° rastjo izvoza, večanje
in pešanje likvidnosti,
.b za sedem odstotkov več-
r^ izplačevanju osebnih
ohodkov, kot ga gospodar-
il dosežki v občini omogo-
dajejo dovolj razlogov
jj?. Premislek. Ob polletju so
Jub slabim rezultatom šte-
„ organizacije združene-
dela predvidele skoraj š-
sr;.'Zboljšanje, po osmih me-
^ pa se je le malo spre-
nilo na bolje. Zamujene-
Pri izvozu ne bodo nado-
j stili v Aeru, kmetijski za-
vSlP' *;ovarni volnenih odej
re vasi in železarni Što-
^edtem pa so nekatere
g?Vne organizacije že do-
letne izvozne načrte:
Elektro, Žična, Zla-
Tna m Kovinotehna.
v°rii ° izSubah so sprega-
li,11 delegati. Največ, kar
$tr0° Pričakujejo v livarni
*aJne	v štorski žele-
to k!Je zmanjšanje izgub in
^JUb rekordni proizvod-
nji in ugodnim naročilom.
Najbolj v občini preseneča
nadaljnja rast izgub v tovar-
ni traktorjev, kjer so ob zvi-
šanju cen pričakovali njiho-
vo pokritje. Na poslabšanje
razmer po prvem polletju je
opozoril tudi delegat iz Aera.
Najbolj živahno razpravo
je na seji razvnel osnutek sa-
moupravnega sporazuma o
združevanju sredstev za
funkcionalno razširitev Mu-
zeja revolucije v Celju ter za
postavitev obeležja narodne-
mu heroju Francu Lesko-
šku-Luki. Čeprav zavzema
spomenik v skupni predra-
čunski vrednosti štirinajstih
milijonov le 3 milijone, je bi-
lo največ pomislekov izreče-
nih prav za spomenik. Kot že
v dosedanjih razpravah so se
ponavljala mnenja, da bi bilo
bolje denar nameniti za mo-
dernizacijo bolnišnice in po
Francu Leskošku-Luki poi-
menovati katero izmed usta-
nov ali trgov v Celju. Na zbo-
ru združenega dela so le z
enim glasom več, kot je bilo
vzdržanih in tistih, ki so bili
proti, osnutek sprejeli, o
združevanju sredstev pa se
bodo tako odločali delavci
neposredno na zborih delav-
cev in delavskih svetih.
MILENA B. POKLIC
Jutri otvoritev sejma Vse za otroka
V nedeljo Veseli Jesenski direndaj
V	Celju se bodo jutri, v petek, po-
novno odprla vrata sejemski priredi-
tvi Vse za otroka. Do srede, 10. okto-
bra, bodo v veliki dvorani zavoda
Golovec svoje proizvode za otroke
predstavili najpomembnejši jugoslo-
vanski proizvajalci konfekcije, obu-
tve, igrač, didaktične literature, mla-
dinskega tiska, kozmetike, prehram-
benih izdelkov in pohištva za otroke.
Ob prireditvi, ki vsako leto privabi"
vrsto jugoslovanskih pedagogov in
drugih strokovnjakov z različnih po-
dročij, ki skrbijo za zdrav in normalen
razvoj naših otrok, bodo tri posvetova-
nja.
V	ponedeljek bo okrogla miza na te-
mo Malo gospodarstvo in združeno de-
lo v prizadevanjih za proizvodnjo do-
brih igrač. Med drugim bodo ponovno
pogreli vedno znova aktualno vpraša-
nje o oprostitvi prometnega davka za
igrače, ki so ocenjene kot kakovostne
in dobre.
Otrok in higijena je tema torkovega
posveta. Na njem bodo zdravstveni de-
lavci ter pedagoško prosvetni delavci
obravnavali dvanajst tematskih po-
dročij, ki so pomembna za zdravstve-
no vzgojo naših otrok na vseh starost-
nih stopnjah, od predšolske dobe na-
prej.
Zadnje posvetovanje bo v sredo in
pomeni predpripravo na računalniške
dneve, ki bodo v začetku novembra v
dvorani Golovec v Celju. Posvet Otrok
in računalnik organizirajo zveza orga-
nizacij za tehnično kulturo v Celju,
zveza za tehnično kulturo Slovenije ter
inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane. Po-
svet bo v dveh delih, dopoldne za
vzgojno-varstvene organizacije, popol-
dne pa za osnovne šole.
V nedeljo bo v novi sejemski dvora-
ni prireditev za otroke, ki jo vsako leto
sicer organizira vrtec posebej pod ime-
nom Tetka jesen. Letos bodo to prire-
ditev skupno pripravili vsi celjski vrtci
v okviru sejma Vse za otroke pod nazi-
vom Veseči jesenski direndaj. Priredi-
tev bo ob 14. uri.
' Kot vsako leto, bodo tudi letos naju-
spešnejšim proizvajalcem podelili se-
jemska priznanja Zlato zibko in plake-
to mesta Celja.
VIOLETA V. EINSPIELER
Še nekaj prireditev ob sejmu Vse za
otroka; jutri ob 16. uri bo igrica Levi
na sejmu, uro pozneje bo modna revi-
ja otroške konfekcije. V soboto bo ob
10. uri demonstracija radijsko vode-
nih avtomobilov, ob 11 uri bo na po-
kritem bazenu demonstracija daljin-
sko vodenih ladijskih modelov, isto-
časno bo modna revija, popoldne pa
bo ponovitev igrice Levi na sejmu ter
modne revije. Modna revija bo tudi v
nedeljo ob 11. uri. Igrico Levi na sej-
mu bodo ponovili še v ponedeljek,
torek in sredo, vedno ob 16. uri, mo-
dno revijo pa ob 17. uri.
pogled v svet s kovinotehno
Dogovori neuvrščenih v New Vorku
Vsakoletno zasedanje generalne
skupščine Združenih narodov je tu-
di priložnost za - zdaj že redna -
srečanja zunanjih ministrov neuvr-
ščenih držav. Tako so se sestali tu-
di tokrat, od 1. do 3. oktobra. Pogla-
vitni namen takega sestanka je, ra-
zumljivo, kolikor se le da uskladiti
nastop neuvrščenih držav v Zdru-
ženih narodih, med večmesečnim
zasedanjem generalne skupščine,
pri obravnavanju vprašanj z dnev-
nega reda, ki obsega letos 138 točk.
Ta neposredna okoliščina, pred-
vsem pa splošni svetovni položaj,
ki še naprej nikakor ni rožnat, nuj-
no terja od stočlanskega gibanja
neuvrščenih še večjo delavnost, pa
tudi izrazitejši prehod od splošnih
h konkretnim stališčem in nalo-
gam.
Če na skopo odmerjenem prosto-
ru na kratko orišemo glavne prvine
krize svetovnih političnih in go-
spodarskih odnosov, gre predvsem
za naslednje: 1. nezaupanje med su-
persilama vzlic srečanju Reagan-
Gromiko ni uplahnilo, 2. razreševa-
nje perečih mednarodnih proble-
mov in odstranjevanje kriznih ža-
rišč stoji na mestu, nobenega na-
predka ni v tem pogledu, 3. oboro-
ževalna tekma se pospešeno nada-
ljuje, 4. gospodarska kriza najbolj
prizadeva ravno države v razvoju,
»ogroža njihovo trdnost in vse po-
gosteje spodkopava tudi njihovo
neodvisnost«, kot je na ministrski
konferenci neuvrščenih opozoril
zvezni sekretar za zunanje zadeve
Raif Dizdarevič.
Ministrska konferenca neuvršče-
nih naj bi prinesla tudi usklajenost
s stališči Skupine 77, več kot sto
držav v razvoju, ki bo prav tako v
času generalne skupščine zasedala
v New Yorku. Bolj ali manj je zna-
no, da skupnih stališč glede izhoda
iz gospodarske krize ni posebno
lahko doseči, zaradi različnih zor-
nih kotov pri presoji tega perečega,
lahko bi rekli celo dušečega proble-
ma. Ali so glavni problem teh
držav dolgovi? Ali je glavno vpra-
šanje hrane, bolje rečeno lakote?
Ali je v ospredju vprašanje cen su-
rovin in izvoznih cen? Če gledanja
nekoliko poenostavimo in posplo-
šimo, bi lahko zapisali, da latin-
skoameriške države tare predvsem
breme dolgov in zato imajo to
vprašanje za najbolj nujno. Afrika,
celina lakote in pomanjkanja, išče
predvsem pomoč, s katero bi se da-
lo nahraniti lačne in začeti pre-
obražati kmetijstvo, da bi dajalo v
dogledni prihodnosti dovolj hrane.
Azijo zanimajo predvsem pogoji tr-
govanja.
Ni rečeno, da ob različnih pogle-
dih na to, kaj naj ima pri reševanju
prednost, igra določeno vlogo tudi
politika nekaterih razvitih držav,
ki seveda zaradi lastnih koristi (in
bojazni) odločno nasprotujejo
skupnim pogajanjem in vztrajajo
zgolj na dvostranskem obravnava-
nju odprtih vprašanj. To se ve mal-
ce diši po tistem pravilu deli in
vladaj. Na žalost; tako je pač.
Spričo vsega tega in tudi zaradi
več neusklajenih ali odprtih poli-
tičnih vprašanj ne bi smeli zatiska-
ti oči pred dejstvom, da ne moremo
tako rekoč kar čez noč pričakovati
dogovorov o teh problemih. Obe-
nem nikakor ne gre prezreti poli-
tične volje velike večine neuvršče-
nih držav, da ta vprašanja ne samo
strpno obravnavajo, marveč jih tu-
di razrešijo.
PiSe: JOŽE SIRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
Garantovo
pohištvo za
Satstfsko
Arabijo
V teh dneh so se režij-
ski delavci Garanta vklju-
čili v proizvodno delo.
Vsak režijski delavec mo-
ra namreč opraviti pet de-
lovnih dni v proizvodnji.
To je nujno potrebno
predvsem zaradi poveča-
nih naročil za Garantovo
pohištvo na domačem tr-
žišču in za to, da bodo
pravočasno opravili
izvozni posel v vrednosti
850 000 nemških mark za
naročnika iz Zvezne re-
publike Nemčije, ki bo
Garantovo pohištvo pro-
dal v Saudski Arabiji. Tu-
di sicer namenjajo v Ga-
rantu vso pozornost izvo-
zu. Največ pohištva izvo-
zijo na Madžarsko, v Av-
stijo, Saudsko Arabijo,
Združene države Ameri-
ke in Kuvajt. Vrednost
izvoza v celotnem prihod-
ku predstavlja že dobro
petino, v sedmih mescih
pa je vrednost izvoza zna7
šala že blizu milijona di-
narjev.
Kljub temu pa proble-
mov v Garantu ne manj-
ka. Tare jih predvsem raz-
korak med cenami repro-
materialov ter cenami
končnih izdelkov, slabi
pogoji prodaje na doma-
čem tržišču, problemi z
likvidnostjo in visoke
obresti za najeta posojila.
JANEZ VEDENIK
Inovacija v LIK Savinja, ki jo
uporabljajo tudi drugod
Energija, in sploh elek-
trična energija, je danes že
tako draga, da je vsak po-
seg, ki pomeni racionaliza-
cijo z namenom večjega iz-
koristka, izredno pomem-
ben in pri varčevanju pri-
naša tudi visoke denarne
zneske. Tako so z inovacijo
Petra Praprotnika, elek-
troinženirja v energetiki in
vzdrževanju, v LIK Savinja
Celje, v enem letu prihrani-
li kar 4 milijone 340.000 di-
narjev. Peter Praprotnik je
za inovacijo dobil 340.000
dinarjev in priznanje SOZD
Slovenijales.
Inovacija se imenuje »Si-
stem omejevanja električnih
konic«, omogoča pa jo ia-
prava EKR 80, ki so jo nare-
dili skupaj s strokovnjaki iz
NDR.
V ceni električne energije je
udeležena cena električnih
konic v višini od 50 do 60
odstokov. Električna konica
je povprečna poraba elek-
trične energije v četrturni
periodi in zato zelo bistveno
vpliva na ceno oz. stroške
porabe. Elektro energetski
sistem teži k enakomerni po-
rabi električne energije in je
zato takšno omejevanje elek-
tričnih konic zanj izredno
dobrodošlo, saj enakomerno
razporedi energijo v daljšem
časovnem obdobju.
Naprava EKR izklopi v
kritičnem trenutku določene
porabnike, ki so izbrani ta-
ko, da to ne moti delovnega
procesa. To porTieni, da na-
prava avtomatsko izklopi
porabnika, kadar grozi pre-
koračenje želene porabe in
jo s tem omeji. Deluje na
principu integratorja.
Takšen sistem sicer izdelu-
je 2e institut Jožef Štefan,
vendar je EKR neprimerno
cenejši in zadovoljuje potre-
be enostavnejših obratov.
Delavci temeljne organiza-
cije Energetika so vgradili
napravo tudi v drugih delov-
nih organizacijah (Aero, Ju-
teks Žalec, Javor Pivka, To-
varna sladkorja Ormož itd.),
saj so to registrirali kot
stransko dejavnoat.
Pomembno je to, da je na-
prava EKR uporabna prav-
zaprav povsod v industriji in
interesentov je toliko, da ne
morejo zadovoljiti vseh želja.
M. SENlCAR
Preusmeritev v bolj zahtevne izdelke
ž^&i^iBaž^	i«WHM i iiiiiiiMiL iMiiuiaBagRia
Tako razmišljajo v celjskem Ključavničarju ob 30-letnlcl
V celjski delovni organizaciji
»Ključavničar« dobivajo vse več na-
ročil za izdelke, ki bi jih sicer delov-
ne organizacije morale uvažati. S
svojimi strokovno dobro podkovani-
mi delavci lahko naredijo tudi zah-
tevnejše izdelke, zato jim naročil ne
manjka in tudi ni naključje, da so že
do konca avgusta izpolnili načrt, ki
so si ga zadali za letošnje leto.
Ključavničar, ki te dni praznuje 30-
letnico ustanovitve, je prerasel iz
majhne obrtne delavnice (ob ustanovi-
tvi so v njej delali trije delavci) v orga-
nizacijo, ki že poleg v začetku vpelja-
nih obrtno uslužnostnih del opravi vse
več remontno-konstrukcijskih del v
raznih delovnih organizacijah. Trenut-
no največ sodelujejo s Cinkarno, EMO
Celje in Železarno Store. Še posebej so
se specializirali pri varjenju barvnih
kovin in so tudi daleč naokrog edini,
ki varijo posebne Alu zlitine.
»Zadnje čase resnično opravimo vse
več zahtevnejših naprav,« pravi Rado
Slokar, tehnolog in sekretar OO ZK v
tem 40-članskem kolektivu. »Pesti nas
le pomanjkanje kvalificiranih delav-
cev, zakaj pri izdelkih, ki jih zahteva
trg od nas, morajo delavci resnično
veliko znati.«
Prav zato so izobraževanju namenili
precejšnjo pozornost in trenutno šti-
pendirajo kar 7 učencev, sicer pa se je
doslej pri njih izučilo že več kot 200
ključavničarjev, instalaterjev in kle
parjev.
Prav zaradi številnih naročil pa po-
stajajo tudi prostori v celjski obrtn.
coni v Tovorni ulici, ki so jih dogradil
pred sedmimi leti, premajhni. Take
morajo že sedaj veliko del opraviti kar
na tovarniškem dvorišču. Zato že tudi
razmišljajo o širjenju proizvodnih pro-
štorov, saj bi na ta način lahko še
izboljšali organizacijo dela in seveda
tudi povečali produktivnost.
»Prav boljša organizacija proizvod
nje je tudi ena naših najpomembnejši)!
nalog v prihodnje,« pravi Rado Slokar
S. SR0I
203 tisoč ton premoga več
HHHHBHMHi
Velenjski rudarji nadalju-
jejo z bitko, da tudi letos ne
izkopljejo samo toliko pre-
moga, kot so načrtovali,
ampak da plan kot vsa zad-
nja leta znova presežejo, to
pa pomeni izkop več kot pet
milijonov ton premoga.
Septembra so velenjski ru-
darji delali dvaindvajset
dni ter nakopali 359 tisoč
ton ali poprečno na dan 16
tisoč 318, s čimer so sicer
dosegli samo dobrih 93 od-
stotkov mesečnega osnov-
nega načrta, vendar prese-
gli delovnega kar za 8,8 od-
stotka.
V devetih mesecih so ve-
lenjski rudarji delali 209 de-
lovnih dni ter v njih nakopali
tri milijone 948 tisoč ton pre-
moga ali 18 tisoč 890 na dan,
s čimer presegajo osnovni
načrt za 7,8 in delovni za 5,8
odstotka. V primerjavi z lan-
skim letom, ko so v istem
obdobju delali šest dni več,
pa so letos z manj delovnimi
dnevi nakopali kar 293 tisoč
ton več premoga ali »slabo«
mesečno proizvodnjo.
Vse to pomeni, da morajo
velenjski rudarji do konca
decembra v treh mesecih na
kopati, da bodo dosegli plai
peiih milijonov ton prerm
ga, še milijon 345 tisoč al
poprečno na mesec 448 tisoč
333. Ob dosedanjih rezulto
tih torej ni bojazni, da velen:
ski rudarji tudi tokrat ne b
izpolnili svojih obljub d!
družbe. Boljši delovni rezul
tati kot lani pa so pogojen
tudi s sodobnejšo opremo1
rudniku pa pravijo, da bre
rudarjev tudi najsodobnejš
oprema ne bi zalegla.
TONE VRAB1
Kovači o sklepih za jutri
V Unlorju se zavzemajo za večjo produktivnost
Uniorjevi kovači, ki so v
torek popoldne razpravljali
o predlogih sklepov 13. seje
CK ZKJ, so uvodoma odkri-
to spregovorili tudi o last-
nih težavah in slabostih.
Zakaj je lahko v tujini v so-
rodni industriji produktiv-
nost štirikrat večja, so se
med drugim vprašali. Prvi
odgovor so našli v notra-
njih rezervah v kovaških
obratih Uniorja, na katerih
temelji tudi stabilizacijski
program. Drugega pa v za-
stareli tehnologiji.
Kovači se bodo tudi v pri-
hodnje borili, da bi z boljšim
izplenom dobili čimveč od-
kovkov. Rezerva, kakor so
večkrat poudarili, je še v ka-
kovosti teh izdelkov, ki so
večinoma namenjeni avto-
mobilski industriji v tujini.
2e danes pa je treba proučiti,
so menili, kakšno perspekti-
vo ima avtomobilska indu-
strija doma in na tujem, in ali
ni morda bolje preiti na višjo
stopnjo predelave. Boj na tu-
jem tržišču je trd, konkuren-
ca huda in v bitki za kvanti-
teto izdelkov so v Uniorju za-
nemarili kakovost, ki pa so
jo zdaj postavili na skupni
imenovalec vseh zaposlenih.
Dobrega delavca je treba tu-
di dobro nagraditi, so po-
udarjali kovači, slabe odpra-
viti. V samem sistemu kova-
nja je še veliko subjektivnih
slabosti in zato ni čudno, da
vsak mesec 10 odstotkov
materiala »vržejo« stran sko-
zi izmet, to pa pomeni, da
eno mesečno proizvodnjo
delajo zastonj.
Računalnik, ki so ga dobili
v kolektiv in avtomatizacija,
ki je na pohodu, bodo delo v
marsičem olajšali. Ce se bo-
do še bolj posvetili inovator-
stvu, saj so tudi do sedaj že
marsikaj sami naredili, bo
dohodek tudi porasel.
Ko so kovači razpravljali o
predlogu sklepov v katerih
je tudi zapisano, da smo
družba z modernimi proizva-
jalnimi sredstvi, so si bili
enotni, da marsikje ni tako,
in da imajo tudi v Unior
zastareli strojni park. S tel
se je strinjal tudi gost na s£
kovačev, Jože Florjani
vendar je poudaril, da Jug'
slavijo predvsem breme'
visoka stopnja zadolženo*
do upnikov v tujini. Vend<
je osnova problema v W
da najetih kreditov nistf
ustrezno uporabili. V tem?
naša temeljna težava. Za1
pa moramo čimveč izvleči;
že obstoječega kapitala. ^
ključni prelomnici pa mo11
jo komunisti odgovoriti11
izziv sedanjega trenutka. ,
MATEJA PODJf'
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako zelena bo Dravinjska dolina?
^ različnih bregovih zaradi novih mejnikov
Veliko vode je steklo po
ekj Dravinji od tistega dne
-ed štirimi leti, ko so v ob-
Lj Slovenske Konjice v
.v0j načrt razvoja za pet let
prejeli tudi odločitev, da
Jodo opravili komasacije
jeiriljišč na levem in de-.
snem bregu reke. Strnitev
zemljišč, so bili edini stro-
kovnjaki, naj bi prinesla po
opravljenih melioracijah in
j.0masacijah večji pridelek
na poljih v zasebnem in
družbenem sektorju in olaj-
šala kmetom stroške zavo-
ljo razdrobljenosti zemljišč.
Tako bi po teh, resda za
lunete bolečih posegih, po-
stala Dravinjska dolina
bolj zelena, bolj izkoriščena
na skupni površini okoli
400 hektarjih. Ta dela so v
konjiški občini z vso re-
snostjo in skrbjo zastavili
pred dvema letoma, in jih
lani, na polovici tega zem-
ljišča na levem bregu Dra-
vinje tudi končali.
V glavnem je šlo brez te-
žav, morda tudi zato, ker je
bilo na tem predelu manj za-
sebnih lastnikov zemljišč.
Zataknilo pa se je na desnem
bregu Dravinje, kjer so s po-
stopkom komasacij pričeli
letos junija. Pri skupščini
občine je bila imenovana po-
sebna komisija za komasaci-
je, ki je na večkratne sestan-
ke povabila lastnike na po-
govor. Z njimi so se o pome-
nu teh del pogovarjali tudi
predstavniki kmetijske za-
oruge, pa predsednika skup-
ščine občine in izvršnega
sveta. V Konjiški vasi so ti
pogovori pripeljali na plo-
dna tla, medtem ko so kmet-
je na Bregu in Novi vasi za-
netili pravi spor. Da bi na
tem predelu strnili zemlji-
šča, še slišati niso hoteli in
nočejo še danes. »Ostati ho-
čemo na svoji zemlji ^pravi-
jo kmetje in so si pri tem že
kar solidarnostno enotni.
Svoje zemlje ne dajo, pravi-
jo, sosedove nočejo in da se
čutijo opeharjene tudi zavo-
ljo enakovrednosti zemljišč.
Zadeva se je vlekla kot po-
vest o jari kači in steklenem
polžu, mejniki bi morali biti
na novo postavljeni že maja,
a ves trud je bil zaman.
Kmetje so branili, že kar s
fizičnimi posegi, vsako ped
svoje zemlje, zato je bilo po-
trebno zagotoviti varnost ne-
motenega dela geodetov re-
publiškega geodetskega za-
voda, ki so se znašli v neza-
vidljivem položaju. V pone-
deljek dopoldne jim je delo
na terenu preprečilo hudo
deževje v dopoldanskih
urah. Zato se je razšla tudi
posebna ekipa milice. Sku-
paj so se na teren vrnili v
torek in predvidoma bodo
opravili delo do jutri.
»Drugače ni več šlo«, pravi
komisija za komasacije.
Predsednik skupščine ob-
čine Slovenske Konjice To-
ne Turnšek: »Vmes je veliko
trme kmetov in čeprav vse
stroške nosi stoodstotno
kmetijsko zemljiška skup-
nost, medtem ko drugje te-
mu ni tako, se drugače ni-
smo mogli sporazumeti, če-
prav vemo, da tak postopek
kmetom še malo ni ljub in
tudi nam ne. Melioracijska
dela so bila draga in so velja-
la okoli 30 milijonov dinar-
jev. Zavedamo se tudi, da
trenutno niso vsa zemljišča
enakovredna. Dravinjo bo
potrebno do konca regulira-
ti, toda od spodnjega toka
proti izviru. Morebitni izpad
pridelka bo kmetom krila
občina. Ce se bodo spori in
težave nadaljevali, bo druž-
bena škoda velika.«
Geodeta iz Ljubljane, ki
sta v ponedeljek dopoldne
obveščala kmete, da bosta
svoje delo morala opraviti
jutri namesto deževnega po-
nedeljka, so le-ti sprejeli z
nejevoljo že pred pragom ali
za zaprtimi durmi. Pri Be-
zenškovih nam je naslednik
za odhod z njihove posesti
dal na voljo pet minut.
Na Bregu 10 pri Karolini in
Ivanu Kline pa smo teh ne-
kaj minut izrabili za pogovor
pred domačim pragom:
»Vzeli so nam dober travnik
in nam dali slabšega, v mo-
krem kotu. Nekaj let bo po-
trebno čakati na enakovre-
den pridelek. Ni prijetno kar
ne lepem obdelovati sosedo-
vo zemljo, to že morate razu-
meti. Kmetje smo pač občut-
ljivi in ves ta postopek nam
ni všeč.«
Vilijem Hren je bil mne-
nja, da zemlja tudi s drugo
razporeditvijo zemljišč ne bo
kaj več obrodila. Pridelek na
hektar bo isti, pravi. Samo
veliko hude krvi je bilo treba
preliti za to. In kar ga je naj-
bolj motilo je to, da je morala
priti na teren celo policija.
Pravzaprav res ne bi bilo
potrebno, če... če si ne bi
stali na različnih bregovih,
interesi širše družbeno-poli-
tične skupnosti in interesi
nekaj kmetov na Bregu in
Novi vasi. Medtem pa Dravi-
nja teče samo v eno smer.
MATEJA POD JED
»Nezaupljivi smo postali kmetje«, sta povedala Klinčeva z Brega geodetu Dušanu.
»Prejšnjikrat ste nam kar ponoči prestavili mejnike,« je povzel gospodar Ivan in si ni dal
dopovedati, da se kljub preciznim aparaturam, ki natančno odmerijo vsak meter zemlji-
šča, da delati z njimi samo pri dnevni svetlobi...
te dela SPŽZ v Celju
V Muzeju revolucije v Celju bodo 17. oktobra odprli razstavo
o delu Slovenske protifašistične ženske zveze
Svet za spremljanje druž-
beno-ekonomskega položa-
ja žensk pri Občinski konfe-
renci SZDL v Celju, je v
svoj program dela za leto
1984 vključil tudi organiza-
cijo razstave o delovanju
Slovenske protifašistične
ženske zveze v občini Celje
(SPŽZ).
Pripravljalni odbor, v ka-
terem sodelujejo tovarišice,
ki so med vojno in po vojni
aktivno delovale v organi-
zac'ji SPŽZ v Celju, si je
zadal nalogo, da zbere kar
največ materiala in prikaže
hkratne pristope in oblike
jfela te organizacije, ki je bi-
la med vojno in po vojni v
času obnove izredno po-
sebna in ki je opravila ne-
precenljive naloge. Organi-
^cija SPŽZ je organizirala
^nske ne samo v boju proti
^upatorju, temveč jih uva-
v politično življenje in
"sposabljala za samostojno
opravljanje nalog v gospo-
skem in družbeno-poli-
llcnem delu.
Na razstavi, ki bo odprta
'' oktobra 1984 v Muzeju re-
°lucije v Celju, bo uvodo-
,a prikazan nastanek jugo-
M°vanske AFŽ in Slovenske
protifašistične ženske zveze,
razvoj SPŽZ na Štajerskem,
s posebnim poudarkom na
Celju in okolici, II. Kongres
SPŽZ leta 1945 v Ljubljani
in udeležba Celjank na tem
kongresu. Prikazano bo delo
Slovenske protifašistične
ženske zveze takoj po vojni
pri nudenju pomoči ranjen-
cem in redni vojski, otro-
kom-žrtvam vojne. Opisane
bodo naloge in akcije, ki so
bile zastavljene za osvešča-
nje žensk, vključevanje v po-
litično delo, zaposlovanje,
sodelovanje pri volitvah in
organiziranju raznih tečajev.
Izredno pomembno je bilo
delo odbora SPŽZ pri obno-
vi domovine, tako bo prika-
zano sodelovanje v akcijah
pri zbiranju surovin za indu-
strijo, prostovoljnem delu
pri odstranjevanju ruševin
in drugih akcijah, kjer je bila
prisotnost žensk vedno ve-
lika.
Dokumentacija - fotogra-
fije, časopisni članki, zapisi,
razna obvestila in drugo, kar
so prispevale tovarišice, ki
so aktivno sodelovale - bo
predstavljena na panojih in
to za obdobje od 1944-1950,
saj je AFŽ in SPŽZ kot edi-
na ženska organizacija ob-
stojala do IV. Kongresa AFZ
v letu 1953. Na tem kongresu
je bila ukinjena, saj je bila z
razvojem političnega siste-
ma njena naloga izpolnjena.
V novi obliki organizirano-
sti socialistične zveze delov-
nega ljudstva kot fronti
združenih socialističnih sil
in najširši obliki samouprav-
ljanja občanov, zavzemajo
svoje mesto tudi problemi
družbeno-ekonomskega po-
ložaja žensk, vendar ne kot
posebni problemi žensk,
temveč kot sestavni del boja
za nove družbeno-ekonom-
ske odnose, socialni napre-
dek in samoupravno odloča-
nje na najširši ravni.
Razstava je le skromen re-
zultat našega hotenja, da si-'
stematično pristopimo k zbi-
ranju zgodovinskega mate-
riala, saj smo ravno ob tej
priložnosti ugotavljali, kako
malo so širši javnosti pozna-
na dogajanja iz naše bližnje
preteklosti. Naša želja je, da
bi z zbiranjem zgodovinske-
ga materiala pričeli tudi v
drugih občinah celjske regi-
je in ohranili revolucionarna
izročila tudi za prihodnje ro-
dove.	M. T.
Komunisti morajo
biti več med ljudmi
Iga Cizeja z Gomilskega, ni-
kakor nisem uspel dobiti. Ko
sem telefoniral v Ingradov
tozd Lesni obrati na Gomil-
skem, so mi dejali, da je Igo
pred dvema minutama odšel
na službeno pot. Ko sem ga
nekajkrat po telefonu poklical
domov, so mi dejali, da je na
sestanku krajevne skupnosti
in ko sem prišel do doma kra-
janov na Gomilskem, sem
izvedel, da je sestanek že kon-
čan in da je Igo po vsej verjet-
nosti v Žalcu... Skratka, tega
človeka je nemogoče dobiti.
Predvsem zaradi njegove izre-
dne aktivnosti, ki jo ljudje v
Savinjski dolini pri Igu tako
zelo spoštujejo.
Z Igom sva se vendarle naš-
la, skupaj preživela pol urice in
se pogovarjala. Takrat seveda,
ko naju nihče ni motil. Biti
skupaj z Igom z Gomilskega,
bivšim sekretarjem KK SZDL,
sekretarjem OO ZKS ... (vse
funkcije je težko našteti), ne da
bi kdo motil razgovor, je prav-
zaprav nemogoče. Zato, ker
imajo ljudje tega možakarja ra-
di, ker mu verjamejo in mu
zaupajo, pa ga vsakdo, kjer ko-
li se že pojavi ogovarja.
NT: Od kod in zakaj toli-
ko neverjetne volje za delo
na različnih področjih?
I. Cizej: »Sem komunist, de-
lati in živeti moram med ljud-
mi. Delam zase in za ljudi, ker
se mi zdi, da tako mora biti.
Predvsem je treba biti med
ljudmi, jim prisluhniti.«
NT: Koliko časa si že ta-
ko aktiven?
I. Cizej: »Že od mladih let
naprej. Leta 1954 sem začel de-
lati med sovrstniki-mladinci.
Delati sem začel, ker sem ve-
del, da je družbi, ki nam je
marsikaj omogočila, treba
marsikaj vrniti. Z mladinci z
Gomilskega in okoliških vasi
smo bili na športnih priredi-
tvah mladih v Beogradu in Za-
grebu. Takrat smo mladi oblju-
bili, da bomo spoštovali tisto,
kar imamo in da bomo delali
za to, da bomo imeli še več.
Smo Titova generacija in mi-
slim, da to dovolj pove.«
NT: V Jugoslaviji je več
kot milijon komunistov,
pa vendarle bi mnogi mo-
rali spremeniti svoje ob-
našanje ...
I. Cizej: Članov zveze komu-
nistov je res več kot milijon, po
mojem pa je treba razščistiti
vprašanje, če je res vsak član
Zveze komunistov pravi ko-
munist. Članstvo je vse pre-
večkrat le članstvo, ki včasih z
obnašanjem in dejanji nima
veliko skupnega.«
NT: Kako to misliš?
I. Cizej: »Saj menda ni nobe-
na skrivnost, da eni in isti člani
Zveze komunistov na sejah
medobčinskega sveta govorijo
eno, na sejah občinskega ko-
miteja drugo in morda na sejah
osnovnih organizacij tretje. Ne
le, da to ni logično. To je nepo-
štenost, dvoličnost, skratka
sramota.«
NT: Kakšen ugled uživa
danes Zveza komunistov
med delavci?
I. Cizej: »Zaradi prej našte-
tih stvari prav gotovo izgublja
ugled. Ugled pa bi bil mnogo
večji, če bi se bolj znali pribli-
žati ljudem in jim prisluhniti.
Zdi se mi, da je pristnih stikov
vse premalo. Preveč se zado-
voljujemo samo s sestankar-
stvom. Problemov ne moremo
reševati na sestankih. To je ja-
sno in to venomer ponavljamo,
pa vendarle za to premalo sto-
rimo.«
NT: »Kot komunist si
aktiven tako v krajevni
skupnosti kot tudi v orga-
nizaciji, kjer si zaposlen.
I. Cizej: »Ne morem si zami-
sliti komunista, ki v delovni
organizaciji pravi, da je kot
član aktiven v krajevni skup-
nosti, v krajevni skupnosti pa
se izgovarja, češ da je aktiven v
delovni organizaciji. Komunist
mora vendarle biti komunist
24 ur na dan, ne pa samo osem
in slučajno priti na kakšno se-
jo, tam molčati in se strinjati z
vsem.«
NT: Pravijo, da si zelo
odkrit človek...
I. Cizej: »Ne vem, če je to
posebna vrlina. Naravnost pač
vsakomur povem, kaj mislim
in zdi se mi, da mi tega ni še
nihče zameril.«
NT: Kaj te moti?
I. Cizej: »Ena izmed stvari,
ki me motijo je tudi ta, da lju-
dje premalo poznajo funkcio-
narje. Na neki seji na Gomil-
skem sem že mislil vzrojiti nad
svojimi sokrajani, zakaj ne
poznajo teh ljudi, pa sem se
zadnji hip ugriznil v jezik, ker
sem v istem hipu pomislil tudi
na krivdo, denimo nekaterih
funkcionarjev, ki jih ljudje le
malokje vidijo.
NT: Aktiven si postal
kot mladinec. Kako danes
gledaš na mlade?
I. Cizej: »Za mlado generaci-
jo me ne skrbi, ker so se tudi
mladi že ničkolikokrat dokaza-
li. Ce pa je kdaj vendarle kaj
narobe, potem si je navsezad-
nje treba priznati, da so mladi
takšni, kakršne smo mi nauči-
li. Mislim pa, da je mladina
.premalo povezana v Zvezi so-
cialistične mladine. Mislim, da
nima čisto pravih metod, da bi
v svoje vrste pridobila večino
mladih. Ob tem pa si je vendar-
le treba priznati, da na mlade
takoj pokažemo s prstom, če je
kaj narobe. Le malokdaj pa
smo spregovorili o tem, če v
nekem kraju živi recimo sto
komunistov, seje osnovne or-
ganizacije pa se jih udeleži le
deset, petnajst, pa še tisti ve-
dno eni in isti. Tu pa mladim
zares ne moremo biti za vzor.«
JANEZ VEDENIK
6. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
Krajani Dobja so
dočakali svoj dan
Otvoritev kulturnega doma In 60-letnlca
kulturnega društva
Krajani Dobja so le doča-
kali uradno otvoritev kul-
turnega doma. Z otvoritvijo
so v nedeljo obeležili tudi
krajevni praznik in 60-letni-
co kulturnega društva. Dom
pa so začeli graditi pred
sedmimi leti z združenimi
sredstvi občine Šentjur, re-
publiške kulturne skupno-
sti ter mnogih delovnih or-
ganizacij s celjskega ob-
močja.
Pomemben delež je pri-
spevalo tudi gradbeno po-
djetje Bežigrad Ljubljana, ki
je pobrateno s krajevno
skupnostjo Dobje, dom pa je
v celoti stal 15 milijonov di-
narjev, seveda brez številnih
prostovoljnih ur, ki so jih
opravili krajani.
Kulturni dom je odprl
Adolf Gračner, najstarejši
kulturni delavec v krajevni
skupnosti. Slavnostni govor
je imel Franci Salobir, pred-
sednik sveta krajevne skup-
nosti, ki je na kratko orisal
potek gradnje in težave, s ka-
terimi so se pri tem srečeva-
li. Posebno pozornost pa so
izkazali Jožefi Lokovšek, ki
je prispevala večji finančni
delež za izgradnjo doma in za
razvitje prapora. Spomnili
pa so se tudi številnih nekda-
njih kulturnih delavcev iz
Dobja, ki so prišli na sloves-
nost iz Škofje vasi, Titovega
Velenja, Dobrne, Ljubljane
in od drugod ter jim podelili
priznanja. Tako je prišla tudi
Sonja Pavšič, igralka iz Šent-
jakobskega gledališča v
Ljubljani, ki jim je pred leti
priskočila na pomoč in prev-
zela eno izmed glavnih vlog.
V Dobje pa je prišla tudi
delegacija iz Št. Primoža na
avstrijskem Koroškem in
predstavniki celjske garnizi-
je, ki so pomagali kopati bri-
gadirjem vodovod Kapsl-
Dobje. Krajani Dobja so jim
za nesebično pomoč podelili
priznanje krajevne skupno-
sti. Za obiskovalce pa so v
avli kulturnega doma pripra-
vili tudi zanimivo razstavo
fotografij, ki prikazujejo
gradnjo kulturnega doma,
dejavnost kulturnega druš-
tva »Franc Vrunč« in praz-
novanja krajevnih prazni-
kov. Fotografije so povečali,
najstarejša pa je bila nareje-
na pred 35-timi leti
V. E.
V Pobovcu je bil praznik
Poldrug kilometer nove ceste
Dobovec je ena slabše razvitih kra-
jevnih skupnosti v občini Šmarje pri
Jelšah. Od okoli 670 prebivalcev jih
je največ delavcev, ki se vsak dan
vozijo na delo v bližnjo steklarno v
Straži, v Rogaško Slatino, Šmarje,
Šentjur in vse do Celja. Čistih kme-
tov je v Dobovcu zelo malo.
Kljub pečatu slabe razvitosti pa se
življenje v krajevni skupnosti Dobo-
vec, zlasti v zadnjem času, hitro izbolj-
šuje. Precej zaslug za razvoj imajo kra-
jani, ki se brez zadržkov odločajo za
prostovoljno delo, akcije, za prispevke
iz lastnih žepov.
V Dobovcu so bile nekoč ceste tiste,
ki so zavirale razvoj, danes pa je stanje
veliko boljše. Eno takšnih cest so od-
prli v petek popoldne. Gre za kilome-
ter in pol asfaltne ceste, ki od glavne
vodi proti zaselku Log in do osnovne
šole v Dobovcu. Sredstva za posodobi-
tev tega dela ceste so prispevali sa-
moupravna komunalna interesna
skupnost Šmarje, Gozdno gospodar-
stvo Celje, obrat Rogaška Slatina, veli-
ko zaslug, da so dela potekala hitreje
pa imajo vojaki celjskega garnizona
JLA. Cesta je stala okoli 13 milijonov
dinarjev, vredna pa je veliko več, saj v
ta znesek niso vštete številne ure, ki so
jih na cestni trasi v času gradnje preži,
veli krajani Dobovca in vojaki.
Cesto je na skromni svečanosti
odprl Anton Mikolič, dolgoletni druž.
benopolitični delavec v krajevni skup.
nosti Dobovec, za krajši kulturni pro.
gram pa so poskrbela dekleta, učenci
osnovne šole iz Rogatca.
Med povabljenimi gosti je bil tudi
Andrej Marine, ki je zbranim ob tej
priložnosti govoril o spominih iz otroš-
tva, ki so tesno povezani tudi z Dobov-
cem. Skupaj z domačini se je dlje časa
zadržal v zaselku Log.
MARJELA AGRE2
Kri za življenje
Krvodajalska akcija, ki jo je od
25. do 28. septembra v Slovenskih
Konjicah in Zrečah organizira]
Zavod za transfuzijo iz Ljubljane
v sodelovanju z občinskim odbo-
rom RK Slovenske Konjice
krajevnimi organizacijami, je
izredno uspela. Kri 1066 krvoda-
jalcev, kolikor jih je prišlo na odv-v
zem, bo reševala življenja.
Izredno dobro je akcija uspela v
Zrečah, kjer je darovalo kri 353
krvodajalcev, v Slovenskih Ko-
njicah pa 713. Zavod za transfuzi-
jo je na tej humani akciji zbral 483
litrov krvi.
MP
Dan Zarje v znamenju uspehov
S sobotnim zborom delav-
cev so v Zarji proslavili dan
tega kolektiva, ki ga vsako
leto konec septembra praz-
nujejo v spomin na prvi po-
membnejši uspeh Zarje.
Pred desetimi leti so na-
mreč odprli prvo proiz-
vodno dvorano Zarje v Pe-
trovčah za potrebe lesne in-
dustrije.
Direktor Zarje iz Petrovč,
Viktor Drama je v svojem
govoru opozoril na uspehe,
ki jih dosega ta kolektiv, ob
tem pa je poudaril, da je prav
Zarja dokaz, da je mogoče
pod isto streho živeti več po-
vsem različnih dejavnosti. V
Zarji so namreč temeljne or-
ganizacije združenega dela,
ki se ukvarjajo s kovinar-
stvom, konfekcijo, pohiš-
tvom in pleskarstvom.
Nobenega dvoma ni, da v
Zarji dobro gospodarijo, vse
večji poudarek pa dajejo tu-
di izvozu. Samo konvertibil-
ni izvoz bo letos v primerjavi
z lanskim letov večji za 160
odstotkov, v polletju pa je
vrednost izvoza znašala več
kot petindvajset milijonov
dinarjev. Tozd Modna kon-
fekcija izvaža predvsem v
Zvezno republiko Nemčijo,
tozd Lesna industrija tudi na
tržišča Francije, kovinarstvo
pa nastopa v izvozu posre-
dno, preko kooperacijskih
poslov s Kostrojem iz Slo-
venskih Konjic, ki največ
izvaža v Sovjetsko zvezo.
Ena pomembnih nalog v
naslednjem obdobju bo
proučiti možnosti za uvaja-
nje novih proizvodnih pro-
gramov, razmišljajo pa tudi o
ustanovitvi projektivnega
biroja za načrtovanje tehno-
logije v širšem jugoslovan-
skem prostoru. V Zarji bodo
storili tudi vse, da bi poglob-
ljeno sodelovali z drobnim
gospodarstvom ter tako po-
večali proizvodne zmogljivo-
sti za programe, ki so eko-
nomsko sprejemljivi.
JANEZ VEDENIK
Franci Salobir
»Bo kdo mislil, da se ven
mečem«, so bile prve bese-
de Francija Salobirja, brez
katerega si ni mogoče za-
misliti kulturnega življenja
in razvoja krajevne skup-
nosti Dobje. O svojem pri-
zadevanju za boljši jutri pa
pravi: »Vsak ima svoj hobi, •
nekdo uživa v tem, da ško-
duje drugim, mene pa vese-
li, če lahko kaj naredim za
svoj kraj«.
Franci Salobir je že od
otroških let aktivno priso-
ten v kulturnem življenju
Dobja, ki bi bilo brez njega
in njegove soproge Jožice
mnogo bolj skromno kot je.
Sam ne ve več, ali je začel
prej igrati na harmoniko,
ali pa v domači amaterski
gledališki skupini.
Se danes pa se spominja
prepira s tovarišico iz
osnovne šole, ki je imela
precejšen vpliv na njegovo
nadaljnjo pot: »Zaradi pre-
pira nisem več hotel igrati
harmonike. Ko sem prišel
domov in vse povedal ma-
mi, je bila zelo huda. Pouči-
la me je, da je tovarišica
moja druga mama, ki jo
moram prav tako ubogati
kot njo in me nagnala nazaj
v šolo.«
O navezanosti na gledali-
ške deske pa je dejal: »Za
igro me je že v osnovni šoli
navdušila Hela Strmčnik,
takratna učiteljica in reži-
serka. Takšnih učiteljev da-
nes več ni, čeprav bi jih še
kako potrebovali. Ko pa
enkrat stopiš na oder, se za-
strupiš in nič več te ne mo-
re spraviti stran. Zadnja le-
ta veliko sodeluje z ženo
Jožico, ki pravi: »Drug dru-
gemu pomagava, če sem
kdaj potrta zaradi težav, s
katerimi se srečujem pri
delu, me hrabri Franci in
obratno. Franci se za vse
zavzame iri vsako nalogo,
ki si jo zada, tudi uresniči.«
Vsaj ena naloga je, ki je
Franci ni izpeljal do konca,
še pred kratkim je namreč
dejal: »Če bom kdaj doživel
otvoritev kulturnega doma,
se ga tako napijem, da bom
obležal pod mizo«.
Franci igra tudi pri tam-
buraših, pomaga domači
folklorni skupini, pred leti
je ustanovil narodno-za-
bavni ansambel, bil je ta in
oni predsednik, trenutno
pa je predsednik sveta kra-
jevne skupnosti in gasil-
skega društva. O ansamblu
pravi: »Zelo sem zadovo-
ljen, ker so fantje spoznali,
da vaja dela mojstra. Vsi
smo namreč samouki in ve-
liko vaje je potrebno, če ho-
češ igrati po posluhu. Kot
predsednik pa je nekoliko
nejevoljen, kar se mu le
redko zgodi, ker vDobju še
vedno nimajo ustrezne tr-
govine in ker so pred ne-
davnim sklenili, da bo v no-
vem kulturnem domu tudi
varstvo za predšolske otro-
ke in mala šola, čeprav je
dovolj prostora v osnovni
šoli. Odločitev staršev in
učiteljev, ki se jim po nje-
govem mnenju ne ljubi de-
lati popoldne, je komenti-
ral: » Tudi v spalnici spiš sa->
mo ponoči, vendar ne mo-
reš vsako jutro nositi poste-
lje ven, zvečer pa zopet na-
zaj.«
VILI EINSPIELER
OBRAZI
Praznik
v
Slovenskih
Konjicah
V spomin na 12. okto-
ber leta 1942, na akcijo
na Boharini in uspešen
boj proti okupatorju na
Rogli, praznujejo občani
konjiške občine svoj
praznik.
Vse od jutri pa do kon-
ca oktobra se bodo v ob-
čini vrstile športne in kul-
turne prireditve, obogate-
ne s slovesnostm; ob po-
membnejših delovnih
zmagah delovnih ljudi in
občanov.
Tako bodo v domu kul-
ture v Slovenskih Konji-
cah že jutri ob 18. uri od-
prli zanimivo razstavo
raziskovalnega tabora s
Pohorja, uro kasneje pa
bo nastopil Teater mladih
iz Griž z mjuziklom Le po
kom se je vrgel ta otrok.
V soboto zjutraj se bo
pred Konusom pričelo
tekmovanje enot protipo-
žarne zaščite civilne za-
ščite. Popoldne ob 17. uri
bo srečanje mladih iz ko-
njiške občine, in sicer v
delovni organizaciji Ko-
stroj. V nedeljo, 7. okto-
bra se bo ob 8. uri pričelo
trim kolesarjenje v parku
v Slovenskih Konjicah.
Prireditve se bodo nato
nadaljevale v prazničnem
tednu. Brigadirje konji-
ške občine bo v četrtek
sprejel predsednik skup-
ščine občine, v petek, 12.
oktobra bo organiziran
kros na trim stezi, ob 17.
uri pa se bodo zbrali ino-
vatorji konjiške občine
na ustanovni skupščini
društva inovatorjev.
Osrednja slovesnost ob
prazniku občine bo v so-
boto, 13. oktobra v Slo-
venskih Konjicah. ^Več o
prazničnih dogodkih v
prihodnji številki te-
dnika.
MP
Pometanje pred
lastnim pragom
Razmišljanja ob letošnjem srečanju
gledaliških ljubiteljev
Ideja o srečanju gledaliških
ljubiteljev s celjskega področ-
ja je stara tri leta in prav toli-
kokrat je bila tudi izvedena.
To je dan, da se najbolj vneti
gledališki ljubitelji srečajo, si
ogledajo nek gledališki dogo-
dek, o njem razpravljajo in se
sestanejo na delovnem dogo-
voru za novo sezono, zaklju-
čijo pa ga z družabnim sreča-
njem, kjer je priložnost za ne-
vezane dogovore. Prav sled-
nje da svojevrstni pečat, saj
imamo le malo priložnosti za
odkrite besede.
V gledališkem ljubiteljskem
gibanju je treba marsikaj spre-
meniti: izboljšati reportoar
(kljub temu, da se je že izbolj-
šal), spremeniti kriterije do
lastne ustvarjalnosti in s tem
tudi do drugih predstav, spre-
meniti sistem izbora predstav
za srečanja (od občinskih do
zaključnega), predvsem pa se
odločiti za pravi smoter upri-
zarjanja predstav, kajti razvoj
zahteva dobre predstave.
Repertoar so že marsikje
spremenili, kljub temu "se do-
gaja, da skupine še vse preveč
»strežejo« okusu občinstva -
še več: govorijo v imenu občin-
stva in se v njegovem imenu
tudi odločajo. To je večkrat
podcenjevanje gledalcev, ki pa
jih po ogledu druge kakovost-
ne predstave presenetijo (če-
prav ni bila izbrana »na njego-
vo kožo«) s pozitivnim odno-
som.
Gledališke skupine morajo
opravljati tudi kulturno-ani-
macijsko funkcijo v lastnem
kraju, predvsem pa se morajo
posvečati vzgoji lastnih sode-
lavcev. Če znamo oceniti last-
ne dosežke, bomo lahko objek-
tivnejši tudi do drugih. Tu lah-
ko veliko storijo režiserji, ki s
skupino živijo, veliko manj pa
tisti, ki s skupino delajo obča-
sno, največkrat kot neke vrste
»najemniki«. Dobro organizi-
rane skupine bodo tudi pravi
gostitelji sorodnih kakovost-
nih predstav kolegov iz drugih
krajev.
Tudi o medsebojnem gosto-
vanju je tekla beseda. Gostova-
nja odpirajo občinske meje,
kljub težavam z bencinom in
velikimi stroški. V prihodnji
sezoni pripravljajo relativno
dober načrt izmenjav.
Skupščina Združenja gleda
liških skupin Slovenije (o teir
je tekla beseda tudi v Trnov
ljah) je temeljito obravnavala
sedanji delegatski način izbire
predstav za srečanja in revije
Sedanji način izbire predstav
ne daje prave slike stanja v lju
biteljskem gledališkem giba-
nju, saj npr. celjski strokou.
sodelavci ne poznajo kvalitete
predstav z drugih področij.
Celjska delegacija se je zav
zela za sistem, ki je bil v veljav
in ga je republiški odbor zavo
ljo kadrovskih težav in tudi f:
nančne stiske opustil. Kritiz
rani sedanji sistem ima tud
drugo, morda bolj zaskrbljujo
čo, stran medalje. Posamezni
preambiciozne skupine želijo
za vsako ceno v sam slovensk
ljubiteljski gledališki vrh in pr
tem pozabljajo na lastno gleda
liško občinstvo. Nekaj besec
(pa ne v tolikšnem pomenu ko
je bilo zapisano v poročilu!
srečanja v NT) je bilo izrečenil
tudi o »konkurenci s poklicrf
gledališko hišo. Vsaka prime'
java s poklicno organiziranj
gledališčem je nevzdržna, kaj®
dobro vemo za funkcijo enegl
-iri drugega, res pa je, da tesnet
še sodelovanje ne bi škodil'
niti enim, niti drugim. Pokl>c
no gledališče nudi tudi možno
sti spoznavanja gledališč
umetnosti in obrtnega znanj3
pa ga ljubitelji ne izkoriščaj1
dovolj.
Največ so se pogovarjali1
velikih kadrovskih težavah
Ljubiteljski režiser mora biti*
prvi vrsti pedagog, ki vzga'J
igralca kot človeka in ljubitelj«
gledališke umetnosti, šele '
»drugem planu« je predsta^
kot »produkt« te vzgoje. V
mu gre samo za produkcijo C
še to večkrat po bližnjici za l1'1
norar!) je obrtnik, ki sicer $
vlada skrivnosti obrtnega $
dališkega znanja, ne zaveda P*
se pravega poslanstva in ^
gre le za lastno uveljavitev-
Srečanje je izzvenelo kot p"1
jateljski dogovor za izboljšal1)'
vseh teh ugotovitev, predvS^
pa za napredek ljubiteljske j
lutkovne dejavnosti na
skem.	ŠTEFAN
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
proslavili jubileja
V soboto so v Žalcu praz-
novali kar dva jubileja: 90
let turističnega društva Ža-
lec, 20 let mesta Žalec, na-
menu pa so predali tudi
Dom hortikulture in turi-
ana v Mestnem parku ter
razvili prapor turističnega
društva Žalec.
Slavnosti v Mesten parku
se je udeležilo večje število
Žalčanov, predstavnikov
družbenega političnega živ-
ljenja občine ter podpredse-
dnik Zveze hortikulturnih
organizacij Slovenije Tone
Zupančič. Osrednji govor je
imel predsednik Občinske
konference SZDL Žalec Ja-
nez Meglič, ki je na kratko
urisal razvoj mesta v dvajse-
tih letih in se dotaknil tudi
njegovega družbenega in go-
spodarskega razvoja. O 90-
leten delu Turističnega
društva je spregovoril pred-
sednik društva Žalec Srečko
Meh o delu hortikulturnega
društva predsednik Franc
Korent. Oba sta poudarila
pomen obeh društev.
Posebno veseli so člani
obeh društev novega doma,
ki stoji ob robu Mestnega
parka. Sedaj se bo delo obeh
društev nadaljevalo še bolj
vneto. Prav pa je tudi, da je
tudi, da je Turistično druš-
tvo, dobilo za jubilej delovne
prostore in pa tudi svoj pra-
por. Pokrovitelj je bila de-
lovna organizacija Juteks, ki
je dobila tudi posebno priz-
nanje HD Žalec. Priznanje je
prejel tudi eden najbolj požr-
tvovalnih članov HD Rado
Cilenšek. Na sliki: Pred Do-
mom Hortikulture in turi-
zma so razvili prapor Turi-
stičnega društva Žalec.
TONE TAVČAR
Krajevni praznik KS Polzela
KS Polzela praznuje krajevni praznik vsako leto 2. oktobra,
v spomin na leto 1942, ko so bili v Mariboru ustreljeni prvi
talci-Polzelani.
Ob letošnjem praznovanju ne bodo odpirali kakšnih novih
objektov, saj so to opravili julija letos, ko so tu praznovali
občinski praznik občine Žalec. Tako potekajo ves ta teden
športne prireditve, v nedeljo, 7. oktobra, pa bo slavnostna seja
skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organiza-
cij. Na seji bo tudi delegacija krajevne skupnosti Perunovac iz
občine Kruševac. Na seji bodo sprejeli listino o pobratenju.
Delo v krajevni skupnosti poteka po programu. V vasi Podvin
gradijo vodovod, nov gasilski dom z zakloniščem bo kmalu
dobil streho, potekajo pa tudi priprave za gradnjo mrliške veže
in druga manjša komunalna dela.	T. TAVČAR
Uspešni MPZ France Prešeren
Vsebinsko in delovno pre-
polno pevsko sezono, v kateri
stopa mešani pevski zbor Že-
lezničarskega prosvetnega
društva France Prešeren iz
Celja v devetdesetletnico de-
lovanja, je zbor pričel obetav-
no. Za njim je že uspešen kon-
cert v Rogaški Slatini in sode-
lovanje na VII. mednarodni
reviji polifonskih pevskih
zborov v italijanskem mestu
Pordenone.
Na reviji, ki jo označuje viso-
ka kakovostna raven, je zbor
sodeloval kot predstavnik
Zveze kulturnih organizacij
Slovenije in uspešno zastopal
jugoslovansko zborovsko pe-
sem. S pesmijo iz svetovne in
domače glasbene literature se
je predstavil na sobotnem kon-
certu v veliki katedrali v Por-
denonu skupno s polifonskim
zborom mesta Pordenone in
Koroškimi madrigalisti iz Ce-
lovca.
Revija je bila zaključena šele
v torek zvečer, zato bodo orga-
nizatorji sodelujoče pevske
zbore o strokovni oceni*žirije
obvestili po pošti. Že na skup-
nem sprejemu in družabnem
srečanju po sobotnem koncer-
tu pa je bilo slišati pohvalne
besede za program, ki ga je
»Prešeren« zapel. Čestitke in
zahvalo za sodelovanje je zbo-
ru izrekel tudi župan mesta
Pordenone, ki je tako kot dru-
gi govorniki poudarjal ne le
umetniške vidike zborovskega
petja, temveč tudi prija-
teljstvo, ki v pesmi druži ra-
zlične narode.
Že prihodnji četrtek se bo
MPZ France Prešeren kot gost
predstavil še na reviji najbolj-
ših pevskih zborov sosednje
republike Hrvatske v Zadru.
Potem pa, tako upajo pevci in
dirigent Edvard Goršič, bo ne-
kaj več časa za pripravo nove-
ga koncertnega programa, s
katerim bodo zabeležili 90-let-
nico zbora. V jubilejnem letu
bodo na povabilo mešanega
pevskega zbora Bedrih Smeta-
na iz Hradec Kralova obiskali
tudi Cehoslovaško.
Deveto prvenstvo Štajerske v
podvodnem ribolovu
Ekipni zmagovalci devete-
ga prvenstva Štajerske v pod-
vodnem ribolovu so ponovno
člani Kluba podvodnih dejav-
nosti LT EMO Celje, ki so bili
tudi organizatorji tekmova-
nja, ki se je prejšnji teden v
vodah okoli otoka Cresa. Spo-
minski pokal je tokrat osvojil
Mariborčan Jože Krulc.
Tekmovanja so se poleg Ce-
ljanov udeležile še ekipe Po-
tapljaškega društva Maribor in
Društev podvodnih dejavnosti
iz Titovega Velenja in Trbo-
velj, prisoten pa je bil tudi
predsednik potapljaške zveze
Slovenije Vili Klemene.
Letošnje srečanje je motilo
izredno slabo vreme z dva in
pol metra visokimi valovi, tako
da je bilo potrebno tiste, ki ni-
so prehitro omagali, poiskati
in z matično ladjo rešiti iz pli-
tvin, pri čemer so se še poseb-
no potrudili člani pobratenega
društva Skarpina iz Nerezin.
Ekipno prvo mesto so s 6477
točkami osvojili celjski potap-
ljači, drugi so bili Mariborčani,
ki so zbrali 5510 točk, tretje
DPD Trbovlje in četrto PD Je-
zero Titovo Velenje. Med posa-
mezniki je zmagal Jože Krulc
iz Maribora, sledijo pa Izlakar
Samo (PD Maribor) ter Anton
Krebc, Drago Klepac, Emil
Gregorčič (vsi LT EMO).
Na sliki: Emil Gregorčič, An-
ton Krebs in Drago Klepec,
ekipni zmagovalci prvenstva
Štajerske.
Celjani na Koroškem
Izletu, ki so se ga udeležili koroški borci iz Celja pred dvema
mesecema v Podpeco nad Železno Kaplo, je 20. septembra
sledil drugi - v Šent Rupert pri Velikovcu.
Izletniki so se najprej ustavili na pokopališču, pri grobnici,
kjer je pokopanih 147 koroških partizanov. Nad grobiščem je
stal spomenik, ki so ga sovražniki pred leti minirali, zveza koro-
ških partizanov v Celovcu je spomenik obnovila in ga predsta-
vila pred Peršmanov dom v Podpeci.
Koroški borci iz Celja so si ogledali še knežji kamen na Gospo-
svetskem polju ter cerkev Gospe svete, ustavili so se še v Tinju,
kjer je pokopan poročnik Ivo Sekirnik, nekdanji celjski dijak.
DR. ERVIN MEJAK
Pojdite na Trebeliško!
Na Trebeliškem pri Titovem Velenju
je rekreacijski center.
Rekreacijski center je v krajevni
skupnosti Paka in je iz Titovega Velenja
po cesti proti Slovenj Gradcu oddaljen
3,5 km, od glavne ceste pa še 1,3 kilome-
tra. Cesta je vsezkozi asfaltirana. Trebe-
liško je poimenovano po nekdanjem
lastniku - kmetu Trebeličniku, Urejena
površina centra obsega 58 856 m2, naj-
višja točka je 575 m, relativna višina pa
je 150 m. Obdajajo ga lepi gozdovi, pre-
čudovit je pogled na Titovo Velenje in
na okoliško gričevje, predvsem pa na
goro Oljko, Mrzlico, Golte in Smreko-
vec.
Območje rekreacijskega centra je ko-
munalno urejeno, napeljan je vodovod,
telefon, za lastne potrebe je zgrajena
transformatorska postaja.
Avto moto društvo Šaleška doli-
na Velenje vabi v nedeljo, 7. oto-
bra 1984 ob 14. uri na motoros na
Trebeliško za nagrado Titovega
Velenja ter državno prvenstvo v
kategoriji do 125 ccm! Nastopili
bodo vsi najboljši tekmovalci te
športne panoge v Jugoslaviji! Ob
občinskem prazniku je pokrovi-
telj Izvršni svet Skupščine občine
Velenje!
Informacije:
Avto moto društvo Šaleška dolina
Titovo Velenje, Prešernova 9, telefon
(063) 853-348 in
Rekreacijski center Dom motokross
Trebeliško, Šaleška c., telefon (063)
855-200!
Se več preventive
Aktivnosti v mesecu požarne varnosti
v žalski občini
V žalski občini je bilo v
letošnjih devetih mesecih
28 požarov. To je precej več
kot lani, večja pa je tudi
materialna škoda. Največ-
krat je vzrok za požar malo-
marnost.
Zadnja analiza v občini ka-
že, da samozaščitno obnaša-
nje še ni prišlo povsod v za-
vest ljudi. Tam, kjer popušča
formalno nadzorstvena de-
javnost požarne preventive,
narašča tudi število malo-
marnosti na tem področju.
Oktober je mesec požarne
varnosti, ko bodo tudi v žal-
ski občini povečali aktivno-
sti.
»Predsedstvo in štab ope-
rative pri Občinski gasilski
zvezi Žalec sta si zadala nalo-
go, da spremenita način ak-
tivnosti v mesecu požarne
varnosti v šolah, hišnih sve-
tih, krajevnih skupnostih in
delovnih organizacijah,« je
povedal strokovni sodelavec
interesne skupnosti za var-
stvo pred požarom v žalski
občini Anton Gros. »Največ
pozornosti bomo namenili
preventivnemu delu za pre-
prečevanje požarov oziroma
osveščanje požarne kulture
že pri najmlajših. Osnovna
naloga naj bi bila, da se v
vseh osnovnih šolah v občini
ustanovijo pionirska društva
»Mladi gasilec«, katerih na-
loga bi bila, da delujejo na
področju preventivne dejav-
nosti, požarnega varstva in
samozaščite. Nagradili bomo
tudi spise pionirjev na temo
»Koga pokličemo, če gori in
kaj veš o gasilcih«. V tem
mesecu bo tudi več tekmo-
vanj in posvetov, pripravili
pa bomo tudi problemsko
konferenco na temo »Požar-
na preventiva v občini Ža-
lec«.
TONE TAVČAR
Vampi na
turški način
V uglednem celjskem ho-
telu B kategorije je sedelo
omizje zbranih šolnikov.
Za nje vemo, da njihove
listnice niso pretirano de-
bele, zato vsakdo od njih
krepko premisli, kaj bo po-
jedel.
Najbolj enostavno in naj-
ceneje je naročiti vampe,
pa še hitro jih dobiš.
Za tovrstno, najcenejšo
jed, se je odločil eden
izmed ravnateljev celjskih
usmerjenih šol.
Vabljivo so zadišali ne-
usmerjeni vajppi do sosed-
njega omizja, vabljivo so šli
v slast tudi ravnatelju. A -
le nekaj časa, potem se je
začelo zatikati...
Žvečil in žvečil je griž-
ljaj v ustih, ga premetaval
iz kota v kot, a ni ga mogel
spraviti nikamor. Končno -
bon tonu nakljub, je vse
skupaj žmrknil nazaj na
krožnik. Zvedavo je pobr-
skal po vsebini in pritegnil
tudi ostale glave omizja.
Vsi naenkrat so huron-
sko bruhnili v krohot. Na
krožniku sta bili dve deset-
centimetrski »špagi«, re-
snično dolgi vampi, ki se
najbrž ne bi nikoli skuhali.
Se sreča, da je bilo omizje
prešerno razpoloženo in ni
delalo iz muhice slona. Na-
takarici ni bilo prav nič ne-
rodno. Skomizgnila je z ra-
meni, češ, to se lahko vsa-
kemu zgodi.
Morda je šlo za kakšno
posebno pripravo vampov,
ki bi privabila več gostov?
Morda je šlo za poseben re-
klamni trik?
Nekaj dni za tem so na-
mreč v tem uglednem hote-
lu podražili obroke malic,
pa so za to ponudili dodat-
no jed - vampe na turški
način.
ZDENKA STOPAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
Spodbuden začetek s klasiKo
A. P. Cehov: Striček Vanja - predstava celjskega gledališča
Prva premiera celjskega gledališča
v tej sezoni igra Čehova Striček Va-
nja - prizori iz vaškega življenja v
štirih dejanjih - se kaže kot ambi-
ciozna in ambicije dosegajoča pred-
stava. Močno izstopajoča in v spomin
segajoča predstava Treh sester pred
nekaj leti na istem odru je uprizarja-
nje Čehova povzdignila na visoko ra-
ven, zato je bila letošnja izvedba
Strička Vanje v dokaj zahtevnem po-
ložaju primerjave in kosanja s Tremi
sestrami. Kar takoj naj omenim, da
primerjava ni v večjo škodo Strička
Vanje, čeprav so najbrž Tri sestre
ostale v celoti nedosežene. Kakorkoli
že, celjski gledališčniki so vstopili v
novo sezono z opaznim gledališkim
dogodkom, se pravi: ne s konfekcij-
skim izdelkom, ampak s stvaritvijo.
Spročilnost Cehova je danes v primer-
javi z njegovimi realistično-naturali-
stičnimi sodobniki močnejša. Drama-
tika tega ruskega pisatelja temelji, kot
je znano, na vzdušju, drobnem psiho-
loškem dogajanju, na majhni zunanji
akciji in na umerjenem realizmu z rah-
limi primesmi simbolizma. Na videz
manj pomembnim, morda pa vendar
bistvenim eksistencialnim tegobam
oseb Čehova se kljub vsem razlikam v
času in prostoru približamo bolj kot
marsikateremu drugemu tipu pretekle
drame. Beckettova drama je pravza-
prav striktno nadaljevanje »statične«
drame Čehova, obenem pa je Beckett
pripeljal tak tip igre do konca in s tem
v slepo ulico.
Čehov pravzaprav ne premore »ju-
nakov«, njegove osebe so večinoma
povprečne, bolj pasivne, rahlo melan-
holične, ujete v monotonijo okolja in
potekanja časa. Tak je tudi Vojnicki,
striček Vanja v istoimenski igri: dobri
in požrtvovalni, a tudi krhki, omahljivi
človek, podoba antijunaka, kot ga ima
modernistični roman.
Režiser Miran Herzog je ubral celotno
predstavo v zelo ustrezen ritem, ustva-
ril pravo čehovsko vzdušje, natančno
niansiral drobna srečanja in spopade
med osebami in podajal poleg melan-
holičnih tudi bolj sproščujoče tone v
predstavi. Vabljiva, estetsko prefinje-
na scena Črtomirja Freliha je pajčevi-
nasto oklepala osebe v notranjščino
gosposke podeželske hiše in poudar-
jala njihovo ujetost v okolje in v lastno
notranjost. V stilno ustreznih kostu-
mih Cvete Mirnikove je nastopila
osmerica igralcev. Miro Podjed kot
upokojeni profesor Serebrjakov je po-
dal lik razvajenega domačega tirana,
vendar pa je - najbrž po režiserjevih
napotkih - ostal človek srednjih let in
ni mogel predstaviti ostarelosti tega
lika. Anica Kumrova je bila sugestivna
Jelena, žena Serebrjakova. Oblikovala
je zdolgočaseno in nezadovoljno go-
sposko žensko, ki pa vendar skrbno
ohranja svojo družbeno uokvirjenost.
Z želo izdelano vlogo je prepričala Mi-
lada Kalezič, ki je vlila v Sonjo, hčer
Serebrjakova, žar mladostne miline in
naivnosti. Korektna Vojnicka je bila
Jana Smidova. V naslovni, a ne glavni
vlogi - vloge pri Čehovu v tej igri so
močno enakovredneje nastopil Drago
Kastelic, ki je prizadevno upodobil
krhkost in omahljivost tega lika. Ostal
pa je kot Podjedov profesor verjetno
premlad. Zdravnika Astrova, ki je še
najbliže dejavnemu »junaku«, je za-
nesljivo odigral Janez Bermež. Prika-
zal ga je v nihajočem razmerju med
izrazito aktivnostjo (prav nenavadno
moderne so njegove ekološke brige!)
in pojavljajočo se naveličanostjo, ki ga
približuje drugim v istem okolju. V
drobnejših, a intenzivno prisotnih vlo-
gah sta sodelovala še Matjaž Arsenjuk
kot Teljegin in Mija Mencejeva kot pe-
stunja Marina.
Kaj se dogaja z ljudmi v težeči, rutin-
sko potekajoči vsakdanjosti - o tem
nam priča Cehov še danes z vso inten-
zivnostjo. Premiersko občinstvo je
zbrano sledilo predstavi in jo pospre-
milo z veliko naklonjenostjo.
Andrijan Lah
Gledalci o premieri
Branko Tanšek, tehnik: V začetku
sem se malce dolgočasil, drugi del pa
je bil bolj razgiban. Nasploh pa se mi
je zdela predstava premalo dinamična.
Vojka Leskovšeka; učiteljica slo-
venskega jezika: Čehov je pač Čehov.
Stvar za razmišljanje. Primerjala sem
takratni čas z današnjim in zdi se mi,
da je razlik kar precej, čeprav je tema,
ki jo obravnava avtor, vedno aktualna.
Navdušena sem tako nad igro kot na
režijo.
Križnik, komercialist: Nivo pred-
stav ostaja visok, kot smo pri celjskem
gledališču navajeni. Delo Čehova je
poznano, izvedba pa mi je bila zelo
všeč. Zadovoljen odhajam domov.
Polona Žnuderl, študentka: Pred-
stava je enkratna. Vsi so se potrudili,
izjemna pa je bila igra Sonje (Milada
Kalezič). Redno zahajam v gledališče
in raje imam klasična dela kot sodob-
na. Zato sem prav vesela, da so v Celju
uvrstili v program tudi to Čehovo delo.
Kultura so tudi medsebojni odnosi
Janez Pušnik je referent
za kulturno dejavnost v ve-
lenjskem Gorenju. Ob sebi
ima še več kot štirideset
kulturnih sodelavcev po po-
sameznih oddelkih, ki skr-
bijo, da so delavci pravoča-
sno in dobro seznanjeni z
vsem, kar se dogaja na kul-
turnem področju.
»Čeprav smo na tem po-
dročju že veliko naredili pa
mislim, da še vedno premalo
glede na možnosti, ki se nam
ponujajo. V Gorenju imamo
izredno uveljavljeno bralno
akcijo. S pomočjo članov
društva slovenskih pisate-
ljev izberemo šest knjig, ki
jih potem naši delavci prebe-
rejo, ob koncu pa pripravi-
mo srečanje z udeležbo slo-
venskih pesnikov in pisate-
ljev ter pogovorom. Imamo
pevski zbor, ki je že prerasel
v zbor mesta Titovo Velenja
Veliko je slikarjev in kipar-
jev, ki med drugim razstav-
ljajo tudi v naših prostorih.
V internih glasilih se pojav-
ljajo literati, med katerimi je
največ pesnikov. Tesno so-
delujemo s Kulturnim cen-
trom Ivan Napotnik ter v
njegovih abonmajskih prire-
ditvah. Naši člani pripravlja-
jo proslave ob posameznih
praznikih.«
Ali ste že razmišljali, da
bi v tako velikem kolektivu
s tako razvejano kulturno
dejavnostjo ustanovili svo-
je kulturno društvo?
»O društvu še ne, o posa-
meznih sekcijah pa. V njih
naj bi prostovoljno sodeloval
vsak, ki ga to veseli. Ko bi se
te sekcije okrepile in organi-
zacijsko izoblikovale, pa bi
jih kasneje morda povezali
tudi v društvo.«
Je kultura samo knjiga,
slika, glasba, gledališče...
»Se daleč ne! Veliko več
bomo morali narediti pri
startu samem, kajti premalo
še vemo, kakšna naj bo oseb-
nostna kultura, kultura med-
sebojnih odnosov, kultura
urejenega okolja, kjer prebi-
vamo, živimo in ustvarjamo.
Če bomo izoblikovali to kul-
turo bo tudi ona druga še
bolj privlačna in konkretnej-
ša. Sicer pa si v Titovem Ve-
lenju tudi veliko obetamo od
ustanovitve združenja kul-
turnih animatorjev po posa-
meznih delovnih organizaci-
jah. Kaj kmalu naj bi do tega
prišlo in po skupnih pogovo-
rih ter izmenjavi del bo naše
delo v lastni sredini uspeš-
nejše. Poiskati je treba sveže
oblike in verjemite, da bomo
tudi pri ljudeh naleteli na po-
treben in želen odziv.«
TONE VRABL
MNIPZ Tehnik m Češkoslovaškem
Mešani mladinski pevski zbor Tehnik je bil na sedemdnevni
turjeni po Češkoslovaški. Zbor šteje devetdeset pevcev,
vodi pa ga dirigentka prof. Dragica Zvar. To je bila prva
turneja tega mladega zbora in je v celoti uspela.
Na Češkem smo stanovali pri družinah, v Olomucu in
Pragi in povsod so nas lepo sprejeli. Olomouc je staro mesto
približno enake velikosti kot Celje z obilico katedral, cerkva
in stavb iz obdobja gotike in baroka.
Odprli smo tri koncerte v mestih Uničov, Kromeržiž in
Olomouc. Koncerti so bili dobro pripravljeni, poslušalci pa
so jih sprejeli izredno lepo, saj smo morali zapeti tudi po štiri
dodatke. V Olomoucu smo peli v katedrali na koru, kjer je že
prostor sam, še povečal lepoto doživetja zborovske pesmi.
Poleg teh treh mest smo si ogledali še Prago, obiskali in si
ogledali še menjavo straže. Nato smo poskusili še črno pivo
pri »Fleku« in se zadovoljni s češko gostoljubnostjo in odpe-
timi koncerti vrnili domov.
ČRTOMIR VOLFAND
Drugače v
Spominski
center Josip
Broz-Tito
Od 18. septembra je
uprava Spominskega
centra »Josip Broz-Tito«
v Beogradu uvedla nov
način obiskov. Vhod v
Spominski center je za
vse organizirane skupine
in posameznike iz Muzeja
»25. maj« na Botičevi uli-
ci številka 6. V Muzeju je
tudi prodajno mesto za
vstopnice in vse izdaje
centra.
Obiske v rezidenci, bi-
ljardni sobi, lovski koči,
spominski zbirki, Muzeju
»25. maj« in Muzeju »4.
julij« je še vedno treba
prijaviti službi za organi-
zacijo obiskov na telefon
(Oll) 668-830 ali 660-322,
interna 207. Obiskov v Hi-
ši cvetja ni potrebno na-
javljati.
Se vedno velja odloči-
tev, da obiskovalci ne
morejo v Spominski cen-
ter s prtljago. Spominski
center je odprt vsak dan,
razen ob ponedeljkih, od
9. do 15. ure.
PRIREDITVE
Med gradbinci je kultura živi
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Sobota, 6. oktobra ob 10. uri: Dušan Dolamič: OSKAR
MORSKA DEKLICA. Predpremiera za 5. šolski abonma in
izven.
Sobota, 6. oktobra ob 19.30: A. p. Cehov: STRlCEK VANJa.
Za abonma Sobota in izven.
Ponedeljek, 8. oktobra ob 15.30: Dušan Dolamič: OSKAR
MORSKA DEKLICA. Predpremiera za 2. šolski abonma in
izven.
Sreda, 10. oktobra ob 17.00: Dušan Dolamič: OSKAR Ihj
MORSKA DEKLICA. Za 3. šolski abonma in izven.
Četrtek, 11. oktobra ob 17.00: Dušan Dolamič: OSKAR
MORSKA DEKLICA. Za 4. šolski abonma in izven.
Kulturni dom Slovenske Konjice
V	kulturnem domu bo jutri zvečer ob 19. uri nastopil Teater
mladih iz delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Griž. Pred-
stavili se bodo z musicalom Eve Janikovoszky Le po kom se
vrgel je ta otrok. Predstava bo za izven.
Dom Dušana Poženela Laško
V	vorani Doma Dušana Poželena bo v soboto, 6. oktobra ob
10. uri dopoldan občinska proslava 40. obletnice obnove in I
delovanja Rdečega križa Slovenije. V kulturnem programu
bodo nastopili: Ženski pevski zbor Društva upokojencev La-
ško, Folklorna skupina osnovne šole Breze, Tamburaški orke-
ster KUD Vrh nad Laškim ter skupina modernih plesov mla-
dinskega kulturno umetniškega društva osnovne šole Primož
Trubar iz Laškega.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
V	razstavni galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo v
soboto, 6. oktobra odprli razstavo stalne grafične zbirke slo-
venskih grafikov. V kulturnem programu ob otvoritvi bosta
nastopila sopranistka Nika Vipotnik, na klavirju pa jo bo
sprernljal Andrej Jarc.
Velenjski grad
V	soboto, 6. oktobra bodo ob 17. uri odprli nove stalne
muzejske zbirke na velenjskem gradu. Stalne zbirke obsegajo
baročno umetnost iz nekdanje škalske cerkve v grajski kapeli,
stalno zbirko indijskega batika v grajski rondeli in predstavi-
tev nove knjižnice o velenjskem gradu in vseh njegovih zbir-
kah. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program, na katerem bodo
nastopili Mešani pevski zbor Gorenje ter dramska igralca
Alenka Svetelova in Jurij Souček.
Hotel Dobrna
V	avli hotela Dobrna je odprta razstava poslikav na blagu
amaterske slikarke Anice Javšnik. Razstavo si lahko ogledate
do 16. oktobra.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu je odprta razstava likovnih del avtorja
Marca del Re. Razstavo si boste lahko ogledali do sobote, 13.
oktobra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del aka-
demskega slikarja Dušana Lipovca. Razstava bo odprta do 11.
oktobra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v
Celju je odprta razstava z naslovom Naši protestantski pisci v
besedi in slikh Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica
posluje za bralce vse do 25. oktobra.
Kino Vojnik
V	kinodvorani V Vojniku bodo predvajali v soboto, 6. okto-
bra ob 21. uri grozljivko Vampirjeve ljubice, v nedeljo, 7.
oktobra pa bo na sporedu popoldan ob 17. in zvečer ob 19.3C
uri ameriški film New York 1997.
Ob 17. do 21. septembra je
bilo v Mariboru tradicio-
nalno kulturno srečanje
gradbenih delavcev Slove-
nije, ki so ga organizirale
mariborske delovne organi-
zacije Konstruktor, Stav-
bar in EM Hidromontaža.
Srečanje je uspelo, saj je
število prijavljenih ustvarjal-
cev, kar 364 iz 23 gradbenih
delovnih organizacij, števil-
ka, ki govori o množičnosti
kulturnega delovanja oziro-
ma ustvarjanja v sloven-
skem gradbeništvu. Po lan-
skem srečanju v Celju je to-
kratno šesto srečanje opozo-
rilo na nekatere probleme, ki
jih bo potrebno v prihodnje
hitro rešiti. Okrogla miza o
kulturi v gradbeništvu je na-
kazala, kam naj bi se usmer-
jalo reševanje problematike
kulturnega življenja v grad-
beniških vrstah. Osnovna
vprašanja se prično pri tem,
kdo naj bo kulturni anima-
tor, kdo mu naj pomaga pri
njegovem delu in tako na-
prej.
Sicer pa je tokratno šesto
kulturno srečanje sloven-
skih gradbenikov pokazalo
določene premike, tako na
področju kakovosti kot na
področju množičnosti. Na li-
kovno fotografski razstavi v
mariborskem razstavnem sa-
lonu Rotovž je sodelovalo 45
ustvarjalcev iz vrst gradbeni-
kov. Močno zastopstvo je bi-
lo tudi iz Celja oziroma Tito-
vega Velenja. Iz celjskega In-
grada so sodelovali Franc
Klemen, Zvonko Medved in
Vili Suster, iz Vegrada v Ti-
tovem Velenju Olga Andric,
Milan Jenko, Peter Jovano-
vič in Miodrag Miloradovič,
iz velenjskega Zavoda za ur-
banizem pa Ibro Džumhur in
Arpad Salamon.
Na literarnem področju le-
tošnjega kulturnega srečanja
gradbenikov je bilo 37 litera-
tov, med njimi tudi Boža
Krivec iz celjskega Ingrada
in iz Vegrada Peter Jovano-
vič, Nada Koblar in Jože Vo-
dušek. Nastop pevskih zbo-
rov in folklornih skupin (so-
deloval je tudi vokalni kvar-
tet Ingrad) je zaokrožil letoš-
nje prireditve šestega kultur-
nega srečanja gradbenih de-
lavcev Slovenije.
Ponovno smo lahko videli,
da kulturno ustvarjanje v
gradbeništvu živi, kljub te-
mu, da je problemov (ne
mo v gradbeništvu ara
tudi na področju kulturr
ustvarjanja) mnogo. Pot)
no jih bo reševati čim pre
posebej če bomo v vrstah
lavcev v združenem delu
teli kulturo in vse kar je
vezano z njo v večji meri
bližati delavcu na njego1
delovnem mestu. Pome
no pa je tudi to, da je kul
no ustvarjanje tudi del žr
nja in dela, kj bi jih naj
tura bogatila. Rezultati t
tako vsekakor večji in bc
Kako bo prihodnje le
kulturnim srečanjem g
benikov? Postavlja se n
vprašanj ali ne bi ka
takšna srečanja organiz
na daljše časovno obdc
vmes pa bolj združiti p
mezne delovne sredine:
bil tako stik med delav
kulturo pristnejši.
BRANE SALAP
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Letošnji pridelek hmelja |o bil izjemen
Odlična le bila tudi kakovost hmelja
/daj	na dlani, da je bila
etošnja hmeljska letina v Sloveniji
jec kot odlična. Ne samo, da so pride-
a|j 4200 ton hmelja, oziroma tisoč
0u več kot lansko leto, pač pa je bila
u(jj kakovost hmelja izvrstna. Le-to
iauireč merijo po količinah alfa
mol, ki jih vsebuje hmelj. Letošnji
inielj je vseboval petnajst odstotkov
ječ alfa smol kot lanski,
ge zlasti dobro je letos uspevala sor-
a Savinjski Golding, ki je tudi sicer
zjemno cenjena na tujih tržiščih. Tako
,e]o je cenjena, pravijo na poslovni
^upnosti za hmeljarstvo SRS, da na
ačun Goldinga lahko prodajajo tudi
Iruge sorte, ali po domače povedano,
Golding prodaja tudi druge sorte. Ta-
ko ni naključje, da nameravajo v na-
slednjih letih v Savinjski dolini pove-
čati površine s to sorto hmelja, kajti
prodaja na tujem je v prvi vrsti odvi-
sna od kakovosti.
Slovenski hmeljarji bodo letos izvo-
zili dobrih 3200 ton hmelja, za to pa
bodo iztržili okrog enajst milijonov do
larjev. V svetu sicer vladajo zaradi izje-
mno ugodnih letin v preteklih letih
viški hmelja, po svoje pa je za naše
hmeljarje razveseljiva tudi vest, da je
bil letošnji svetovni pridelek za tri od-
stotke manjši kot lansko leto, naš pri-
delek pa je bil za četrtino večji. Slo-
venskim hmeljarjem se tako obetajo
še boljše možnosti za prodajo zelenega
zlata na tuje. Večino hmelja izvozijo v
zahodnoevropske države, Združene
države Amerike in na Japonsko. Dobr-
šen del količin pa je prodanih že nekaj
let v naprej, kar našim hmeljarjem za-
gotavlja dogovorjeno ceno, ki ni bi-
stveno odvisna od tržnih nihanj v po-
sameznih letih v svetu.
Hmeljarji pravijo tudi to, da bo v
bodoče treba razmisliti o ureditvi na-
makalnih sistemov. Na področju od
Roj do Letuša so suha, prodnata tla in
tako je pridelek vse prevečkrat odvi-
sen od vremenskih razmer.
JANEZ VEDENIK
Anton in Majda Jagodic iz Kostrivnice.
težja pa le ni bilo
Spravilo poljskih pridelkov je v teh dneh običajna slika, ki je ne moremo prezreti. Tudi mi smo
zabeležili v fotografski objektiv na njivi Iztoka Kučerja iz Male Pirešice. Skoraj vse ženske iz
asi, ki so bile tisti dan doma, so prišle Iztoku na pomoč, seveda pa se je ob delu razvil značilen
,ki klepet. Zanimivo, da tisti dan, niti naslednji, ni deževalo. Pospravili so okoli 15 ton zelja,
oto: Edi Masnec)
Na kmetih izgube ne sme biti
O Jagodlčevl kmetUl v Kostrlvnlcl
Pred osmimi leti se je An-
ton Jagodič ločil od avto-
prevozništva, da bi se lahko
povsem posvetil svoji kme-
tiji. Postal je kooperant
šmarskega kmetijskega
kombinata in se usmeril v
živinorejo. V teh osmih le-
tih je gospodarstvo na kme-
tiji v vasi Podturn toliko
napredovalo, da je Anton
Jagodič danes eden najna-
prednejših kmetov v kra-
jevni skupnosti Kostrivni-
ca. Poleg kmetovanja pa sta
z ženo Majdo vedno pri-
pravljena za delo v krajevni
skupnosti, zlasti takrat, ko
gre za večje in pomembnej-
še skupne akcije.
Pred petimi leti sta posta-
vila nov, sodoben hlev, v ka-
terem je danes dvaintrideset
glav goveje živine. Pol je
molznic, ostalo pa so biki in
pitanci, ki gredo iz hleva v
zakol potem, ko dosežejo te-
žo okoli 700 kilogramov.
Dnevno daje Jagodičeva
kmetija do 120 litrov mleka,
v prihodnje pa nameravajo
to proizvodnjo povečati. Za
dvajset glav nameravajo po-
večati tudi število pitancev.
S svinjerejo zaenkrat nimajo
posebnih načrtov. Trideset
glav, pravijo, bo kar zado-
ščalo.
Anton Jagodič je tudi vi-
nogradnik. Dva hektara ima
vinograda in vinska trta je
letos šele peto leto obrodila.
Okoli petnajstega bo trgatev
črnega in belega grozdja.
Največ ga bodo prodali Vita-
lu v Mestinju, seveda pa pri
tem računajo še na 6 do 8
tisoč litrov vina iz domače
kleti.
Hrano za živino v glavnem
pridelujejo doma. Za to so
zgradili štiri velike silose za
siliranje tretje košnje in ko-
ruze. »Ce bi ne imel domače
krme, se ne bi mogel spustiti
v živinorejo, ker bi bila pro-
izvodnja potem predraga.
Kmet mora biti danes z vsem
na tekočem, veliko mora ve-
deti, se stalno izobraževati,
zlasti pa se mora spoznati na
ekonomiko, da ne dela z iz-
gubo,« pravi Anton Jagodič.
Zato je tudi svojega sina po-
slal v srednjo kmetijsko šolo
v Šentjur.
MARJELA AGREZ

ičetek planinske
jle
Planinci mladinskega odse-
p Planinskega društva Celje
ibijo vse srednješolce, da se
beležijo planinske šole, ki se
C pričela v torek, 9. oktobra v
ifostorih PD Celje v Stanetovi
Predavanj z različnimi tema-
g i iz življenja v gorah bo pri-
ižno 10, pričela pa se bodo ob
.uri.
Podelili prehodni pokal
S slovesno predajo prehodnega po-
kala, ki ga je Zoran Vudler, predstav-
nik Celjske turistične zveze predal
ravnatelju OŠ Vlado Bagat v Braslov-
čah, so v petek tudi uradno zaključili
letošnjo akcijo ocenjevanja najbolje
urejenih šolskih okolij.
Slovesnost, ki so se je udeležili poleg
predstavnikov CTZ tudi predstavniki
ostalih nagrajenih šol, Vzgojno izobra-
ževalne organizacije in Žalca in Miha
Ogorevc iz arboretuma Volčji potok, so
učenci osnovne šole Vlado Bagat zdru-
žili s praznovanjem dneva pionirjev.
Poleg braslovške osnovne šole sta
priznanji za vzorno urejeno šolsko oko-
lje prejeli tudi OŠ Dušan Jereb iz Slo-
venskih Konjic in OŠ Marija Broz iz
Bistrice ob Sotli. Ob teh je med 52
osnovnimi šolami, ki so sodelovale v
akciji, še 16 takšnih, ki imajo lepo ureje-
na okolja. Braslovčani so prehodni po-
kal osvojili že drugič zapored.
RP
Ipinistični kotiček
Ičetek plezalne šole
'Enomesečnem presledku se je
1 lovno nateklo nekaj novic s
J žalskega področja, tako da bo-
| 'lahko zapolnili našo že uteče-
. rubriko. Upoštevati je namreč
1 ta dejstvo, da je prave plezal-
J sezone konec in da bodo od-
yi gore obiskovali le najbolj
' v planinci in alpinisti,
k « alpinističnem odseku Celje
i jo ta čas izkoristili za pomla-
,1 alpinističnih vrst. V ta na-
t® so razpisali plazalno šolo.
j 'vsako leto doslej go le-ta ob-
Ma teoretični in praktični del
^sabljanja in bo trajala do je-
2" prihodnjega leta, ko bodo
J tečajniki sprejeti med alpi-
)ll'fne pripravnike. Kot je ver-
,('o že znano, teoretični del šole
v prostorih planinskega
c^tva Celje, v Stanetovi ulici,
rbo 4. 10. ob 18 uri tudi vpis,
.ptično znanje plezalne tehni-
VJ ostale veščine pa si bodo
Bjii pridobili v plezalnem
P*1 v Tremarjih, kasneje pa na
^adi in v lažjih smereh nad
rešljem. Solo bo vodil znan al-
'st-himalajec, Jože Zupan,
kidati, ki se želijo vpisati,
i a]o biti stari najmanj 16 let;
starostna meja ni postav-
ili s tem da morajo najmlaj-
šim (od 16 do 18 let) dati pismeno
soglasje starši. Kdor bo zamudil
vpis, se lahko prijavi tudi ka-
sneje.
15. 9. sta Petek Peter in Irena
Kramer v Mali Rinki ponovila
kar dve smeri: Cicovo, z oceno
IV in Tečajniško, ki je ocenjena s
III+. Isti smeri sta ponovila tudi
Podgoršek Rudi in Zogan Janko.
Petek Peter je tega dne v solo
vzponu preplezal še Dušanov
steber v Mali Rinki (III). Solo
vzpon preko Dušanovega stebra
je opravil tudi Dušan Golob. Srot
Bojan in brata Sopin (alpinistič-
na sekcija Mozirje) so v severo-
vzhodni Skuti ponovili smer
Ekar-Jamnik, dolgo 700 m, ki je
ocenjena s III - IV+, Povše Bra-
ne in Polona Okrogar pa Steber
Štajerske Rinke (III).
Planince in alpiniste bi želeli
opozoriti na novozapadli sneg, ki
je v zadnjih dneh pobelil strmine
nad višino 1500 metrov in zahte-
va od gornikov več pazljivosti pri
hoji. Teže prehoden je tudi Tur-
ški žleb, kjer bo treba paziti pri
prehodu čez zavarovan del poti.
Nekateri klini in žica za varova-
nje so namreč razmajani, zato se
bo treba zanašati bolj na svoje
oprimke.	CM
Kot svinja z mehom...
Zima je vse bliže, a je smučarji ne čakajo preveč veselo. V smučarskih centrih namreč
obljubljajo zasoljene cene dnevnih vozovnic za smučarske vlečnice. Pravijo, in temu še
verjamemo, da so tudi te obljubljene cene nekajkrat nižje od- ekonomskih. Precej, pravza-
prav najbolj na to vplivajo stroški vzdrževanja, remontov, goriva itn. Upravičeno se torej
lahko vprašamo, zakaj potem takšno ravnanje z drago opremo, med katero sodi tudi tale
teptalec snega na Celjski koči. Le nekaj deset metrov stran je podrta lesena lopa, kjer bi
lahko drago uvožena naprava pričakala zimo. Tako pa so stroj raje pustili pod milim nebom,
kjer ga prerašča trava. Ta pa raste in raste in vsaj nekako tako, če ne hitreje naraščajo tudi
stroški, rastejo tudi cene smučarskih vozovnic...	Tekst in foto: R. PANTELlC
Kamp Menina - zgled
družbenemu gostinstvu in turizmu
Lep primer, kako se da s
pravilnim pristopom tudi v
kontinentalni del naše do-
movine privabiti veliko tujih
gostov, predstavlja kamping
Menina v Gornje Savinjski
dolini. Zasebnik Jože Boršt-
nar iz Ljubljane, ki je kamp
lani odprl, je v letošnjem letu
ustvaril za milijardo in 700
milijonov dinarjev prometa,
enkrat več kot lani.
Gostje njegovega kampa
so tujci, največ Nizozemci,
zasluga, da je letos zabeležil
5271 nočitev (lani 2517), pa je
lastnikova, ki je z reklamni-
mi akcijami in potovanji v
tujino poskrbel za to, da bo
zanimanje za preživljanje po-
čitnic v Menini kmalu večje
od ponudbe.
Letos je kamp še malce ob-
novil, ter pri gostinskem ob-
jektu zgradil teraso, postavil
lesene klopi in mize na skup-
nem prostoru za goste ter po-
krit peskovnik za otroke. V
naslednji sezoni načrtuje do-
končno izgradnjo otroškega
igrišča z otroškim bazenom.
Poleti sta mu pri delu po-
magali tudi dve študentki, ki
sta vodili izletnike v gore, na
oglede turističnih znameni-
tosti in na obiske prireditve
v Gornje Savinjski dolini. Iz-
kazalo se je tudi trgovsko po-
djetje Savinja iz Mozirja, ki
je poskrbelo za prodajo živil
v kampu.
V letošnji sezoni so kamp
obiskali tudi tuji predstavni-
ki (ACSI, ADAC, ANWB...)
predstavniki Avtobusnega
mestnega prometa mesta
Amsterdam, Planinske zve-
ze Holandije, pošte in ho-
landskih železnic. Vsem tem
so dali ponudbe za letovanje
v naslednjem letu, tako da v
naslednjem letu načrtujejo
8000 nočitev. R. PANTELlC
10. STRAN - HQV1 TEDNIK
S skupnim delom nadaljujmo
pot, da nam bo jutri še lepše!
To želijo delovnim ljudem in
krajanom velenjske občine ter
drugim, ki združujejo delo v
velenjski občini:
Skupščina občine Velenje
Izvršni svet skupščine občine Velenje
Občinska konferenca SZDL Velenje
Občinska konferenca ZKS Velenje
Občinski svet ZSS Velenje
Občinski odbor ZZB NOV Velenje
Občinska Konferenca ZSMS Velenje
<
ob velenjskem prazniku 8.
oktobru!
Na slavnostni seji skupščine obči-
ne Velenje in DPO Velenje bodo po-
delili naslednja priznanja:
Častni občan občine Velenje bo
postal NESTL ZGANK, rojen v Do-
lenji vasi v žalski občini, ki letos slavi
75-letnico življenja. Takšno prizna-
nje je priznanje za delo, ustvarjalnost
in vztrajno prizadevanje pri izgradnji
socialistične samoupravne družbe
ter hkrati čestitka ob njegovi 75 let-
nici.
Srebrni grb občine Velenje bosta
dobila MIRAN TOPOLOVEC, rojen
v Ljubljani, za njegove posebne za-
sluge in uspehe pri delu v pravoso-
dju ter za pomembne uspehe in do-
sežke pri razvoju občine ter Stane
Šmajdl, rojen v Celju, za dolgoletno,
vsestransko, ustvarjalno in nesebič-
no družbeno politično delovanje na
pomembnih družbeno političnih po-
dročjih.
Nagrado 8. oktober bosta dobila
Vali Zohar, rojena v Celju, za izredne
dosežke pri razvoju dejavnosti za to-
plovodno oskrbo Velenja in Herman
Rigelnik, rojen v Mežici, za izredne
dosežke pri saniranju in preobrazbi
Gorenja, kar neposredno vpliva tudi
na gospodarsko stanje in razvoj naše
družbeno politične skupnosti.
Nagrado »Karla Destovnika Ka-
juha« dobita Karel Kordeš, rojen v
Radizlu pri Mariboru, za že več kot
32 let uspešnega pedagoškega in kul-
turnega dela z izrednim posluhom za
človeka, Rado Pungartnik, rojen v
Zagorju, za tehnično kulturo, likov-
no in tehnično znanje, telesno kultu-
ro ter predvsem osebnostno kulturo
in Jože Založnik iz Smartnega ob
Paki za resnično amatersko delo pri
nogometnem klubu Šmartno ob
Paki.

S prireditvami v počastitev občin-
skega praznika Velenje so začeli že
prejšnji petek, ko so v Zavodnjah nad
Šoštanjem pripravili tradicionalno 11.
malo Napotnikovo galerijo z otvori-
tvijo ob 9. uri ter sodelovanjem učen-
cev vseh osnovnih šol velenjske obči-
ne, osnovne šole iz Prebolda, Radelj
ob Dravi in Podvelke, Sodeluje tudi
kipar Janko Dolenc.
V	soboto so v krajevni skupnosti
Lokovica dobili krajevni vodovod
(dolžina 5150 m, krajani opravili pre-
ko 11 tisoč prostovoljnih ur, vsako
gospodinjstvo prispevalo po 170 ur)
in večnamensko športno igrišče, ki ga
pa žal niso mogli asfaltirati, ker jim je
klub velikemu številu udarniških ur
in ostalim prispevkom zmanjkalo de-
narja.
V	nedeljo je slavilo Planinsko druš-
tvo Titovo Velenje 35 letnico obstoja
na 10 letnico obstoja Šaleške planin-
ske poti, ki jo je doslej prehodilo že
preko tisoč planincev in ljubiteljev
gora. Ob tej priložnosti so na Paškem
Kozjaku tudi pripravili orientacijsko
tekmovanje.
Danes (četrtek, 4. oktobra) bo v Šo-
štanju sindikalno tekmovanje ekip v
malem nogometu, ob 19. uri pa otvori-
tev razstave akvaralev BOGDANA
POTNIKA v avli Doma kulture v Šo-
štanju. V kulturnem programu bo so-
deloval Rudarski oktet.
Od 4. do 11. oktobra bo v avli skup-
ščine občine Velenje razstava foto-
grafij pobratenih mest s Titovim Ve-
lenjem, Titovih mest in samega Ti-
tovega Velenja.
Petek, 5. oktobra: ob 17. uri bo v
Skalah pri Titovem Velenju otvoritev
spominskega obeležja padlim borcem
VDV, ob 19. uri pa otvoritev razstave
grafične zbirke Titovega Velenja v ga-
leriji v Titovem Velenju.
Sobota, 6. oktobra: ob 16. uri bo
zaključek del pri izgradnji sekundar-
nega toplovodnega omrežja v KS Sta-
ro Velenje pri postaji pod Gradom,
prav tako ob 16. uri slavnostna seja
KS Šoštanj s podelitvijo priznanj in
plaket najzaslužnejšim članom ter ko-
lektivom in z nastopom moškega pev-
skega zbora ter godbe na pihala Zarja
v kulturnem programu. Ob 17. uri bo-
do tri prireditve: komemoracija pri
spomeniku talcev v Šoštanju kot spo-
min na noč iz 7. na 8. oktober, ko je
skupina partizanov napadla Šoštanj
in ga za nekaj ur kot prvo mesto v
Sloveniji osvobodila, otvoritev doma
krajanov v KS Šmartno v Titovem
Velenju in otvoritev novih zbirk
umetnosti na velenjskem gradu (ba-
rok in batik). Ob 18. uri bo pred Do-
mom kulture v Titovem Velenju pro-
menadni koncert godbe na pihala iz
Bjelovarja, ob 20. uri pa koncert Lad-
ka Korošca, Rajka Koritnika in Sonje
Hočevar ob harmonski spremljavi Mi-
rana Stanteta v Kulturnem domu v
Šoštanju.
Nedelja, 7. oktobra: ob 7. uri občin-
sko tekmovanje enot SLO in DS re-
zervnih vojaških starešin na Paških
vrheh, ob 8. uri občinsko prvenstvo
lovskih družin v streljanju na glinaste
golobe v organizaciji LD Oljka na
strelišču v Skornemter ob 14. uri
otvoritev primarnega vodovodnega
omrežja v Gavcah!
Ponedeljek, 8. oktobra: ob 10. uri
otvoritev ceste Skale-Plešivec ob 17.
uri promocija knjige Šolsko varčeva-
nje na Slovenskem v prostorih knjiž-
nice Ivana Napotnika v Titovem Vele-
nju, ob 18. uri promenadni koncert
rudarske godbe na pihala pred Do-
mom kulture v Titovem Velenju ter
ob 19. uri svečana seja skupščine ob-
čine Velenje z družbeno političnimi
organizacijami ter podelitvijo občin-
skih nagrad in priznanj. V kulturnem
delu bo koncert mešanega pevskega
zbora Gorenje.
Torek, 9. oktobra: ob 18. uri sloves-
na seja sveta KS in DPO ob krajev-
nem prazniku Belih vod.
Petek, 12. oktobra: ob 18. uri odprt-
je razstave inovacij in podelitev priz-
nanj inovatorjem v avli skupščine ob
čine Velenje.
Sobota, 13. oktobra: ob 20. uri tek-
movanje radio amaterjev na Golteh.
Kljub krizi še delo
Tako pravijo v delovni organizaciji Ve-
grad s sedežem v Titovem Velenju, kjer je v
vseh temeljnih organizacijah in skupnih
službah trenutno zaposlenih 2158 delavcev
v naslednjih organizacijah:
Tozd Gradnje Titovo Velenje,
Tozd Vemont Titovo Velenje,
Tozd Mehanizacija Titovo Velenje,
Tozd Keramičarstvo Šoštanj,
Tozd Zaključna dela Titovo Velenje,
Tozd Gradbenik Ljubno,
Tozd Projektivni biro Titovo Velenje,
Tozd Gradnja Beograd in DSSS.
Velenjski Vegrad ima svoja predstavniš-
tva na Ljubnem, v Ljubljani, Zagrebu in
Beogradu!
Vegrad je bil ustanovljen 28. maja 1957 ter
se trenutno že vrsto let uvršča med najpo-
membnejše gradbene kolektive v Sloveniji!
Pomembnejši objekti v gradnji
V Titovem Velenju objekt Salek III, v
Smartnem ob Paki Ljubljanska banka.
Vzgojno varstvena ustanova in Kulturni
dom, v Kopru operativni center Luka Ko-
per, dislocirani gostinski obrat Koper in
obrat družbene prehrane Koper.
Vegrad in Gradiš skupaj
Dve gradbeni podjetji, ljubljanski Gradiš
in velenjski Vegrad, bosta še v letošnjem
letu začela z gradnjo večjega objekta za po-
trebe investitorja REK Velenje. Gradili bo-
do objekt klasirnice na novi lokaciji v skup-
ni vrednosti 130 milijar dinarjev, To je tre-
nutno med največjimi objekti v Sloveniji. Z
gradnjo bodo začeli oktobra, končali pa čez
dvaindvajset mesecev ali v začetku leta
1986. Ta gradnja delavcem Vegrada veliko
pomeni: zagotavlja jim delo za velenjske
razpoložljive gredbene razmere za daljše ob-
dobje ter prvič daje možnost enakovredne-
ga sodelovanja z neke gradbene organizaci-
je (konkretno Gradisem) na našem po-
dročju.
Med montažnimi objekti
Je v ospredju MIO standard v Osijeku na
površini 17 tisoč kvadratnih metrov (hala, ki
je v gradnji), v Vranju so zaključili večetaž-
ne gradnje objekta na površini 14 tisoč kva-
dratnih metrov, ki je bil izredno zahteven, z
edinstvenim načinom gradnje v Jugoslaviji,
celičnim Domom 101 pa so se med drugim
izredno uveljavili v Kopru.
Tozd Gradnja v Beogradu
Nadaljuje z gradnjo osmih stanovanjskih
objektov, katerih investitor je JLA.
V bodočnosti
bo Vegrad poleg ostalega poskušal tesne-
je in dolgoročneje sodelovati tudi z Rudni-
kom lignita Velenje, kjer bi se usmerili v
rudniško gradnjo. Začetki so, treba jih je
samo poglobiti.
D)i bojazni
Za gradbeništvo pravijo v Vegradu, če se
bodo znali obnašati in delati na domačem in
tujem tržišču. Delati pa je treba dobro in
kvalitetno, kajti samo v tem je izhod iz težke
situacije, kjer se žal nahaja tudi gradbeniš-
tvo. Po mnenju Vegradovih uspešnih delav-
cev pa bo moralo slovensko gradbeništvo v
bodoče iskati svoj izhod tudi v nudenju
strokovnega znanja.
Ob koncu
pa veljajo čestitke vseh delavcev Vegra-
da delovnim ljudem in občanom velenjske
občine ter ostalim širom po Jugoslaviji in
inozemstvu, kjer se s svojimi solidnimi
storitvami pojavljajo in se bodo tudi v
prihodnje.
Tozd Jama Preloge
Tozd Jama Pesje
Tozd Jama Skale
Tozd Jamska mehanizacija
Tozd Jamski transport
Tozd Jamske gradnje
Tozd Priprave
Tozd Klasirnica
Tozd Zunanja dejavnost
Tozd Gradbena dejavnost
Tozd Mizarska dejavnost
Tozd Izobraževanje
DS Zračenje
DS Kopalnica
DSSS
čestita vsem delovnim ljudem in
občanom velenjske občine ob
občinskem prazniku z željo po
dosegu še večjih delovnih
dosežkov!
SREČNO!
Ali veste,
da se nahajališče ve-
lenjskega premoga razte-
za v dolžini 9 kilometrov
od Konovega do Topol-
šice,
da je širina izkopnega
mesta najširša na najmoč-
nejšem delu v širini 2,5
kilometra,
da je največja globina
premoga v centru kadu-
nje, kjer je plast premoga
»visoka« kar 140 m,
da je šoštanjski predel
do Topolšice raziskan sa-
mo z vrtinami, premoga
pa je dovolj še za nasled-
nja leta,
da je v velenjskem ru-
dniku okoli 90 kilome-
trov jamskih prometnih
komunikacij za letni iz-
kop premoga v višini
okoli pet milijonov ton,
da vsako leto za nov iz-
kop premoga napravijo
po 22 do 24 kilometrov
novih prometnih komu-
nikacij in
da po zadnji raziskova-
lni študiji še lahko izkop-
ljejo 224 milijonov ton
premoga, ki ima pod
plastjo laporja najboljšo
kvaliteto kalorij 3500!
Princip izkopa
premoga
v velenjskem rudniku
ostaja isti, kot je bil, me-
njata pa se oprema in te-
hnika. Razveseljivo je, da
pri izkopu premoga pre-
vladuje »velenjska meto-
da« v 85 do 90 odstotkov
primerov, ko izkopavajo
plošče v plasti do enajst
metrov v položaju različ-
nih nagibov!
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Z izkušnjami in znaniem
v prihodnost_
Poslovni sistem Gorenje
je eden od najpomembnej-
ših gospodarskih dejavni-
kov v Socialistični republi-
ki Sloveniji in Socialistični
federativni republiki Jugo-
slaviji.
Združuje 13 tovarn in 4
skupne izvedbe. Gorenje
ima na tujem 6 predstavni-
štev oziroma podjetij; v Ju-
goslaviji pa deluje 14 pred-
stavništev, 38 razstavno-
prodajnih centrov in 82 ser-
visov.
Gorenje je nastalo pred 31.
leti. Kolektiv 11 delavcev je
zrasel v poslovni sistem tudi
svetovnih razsežnosti.
Motivacija delavcev Gore-
nja je vseskozi: delati in ne-
nehno misliti na jutri, na raz-
voj, na še neuresničeno, pa
čeprav je to pogosto poveza-
no tudi z odpovedovanjem.
Med porajanjem Gorenja
je bila zakoličena njegova
proizvodna usmeritev,
hkrati pa tudi pot, kako pri-
ti do kupcev.
Z naravnanjem proiz-
vodnih programov po že-
ljah in potrebah potrošni-
kov si je Gorenje utrlo pot
do kupcev.
Zaradi potreb po koope-
racijskem sodelovanju Go-
renje vse bolj vpliva na pre-
strukturiranje spremljajo-
če industrije.
Prednost Gorenja je v nje-
govi tradiciji, da je vselej
znalo gledati v prihodnost in
da jim ni nikdar manjkalo
poguma in volje, da uspe
prav tam, kjer je videti naj-
težje.
Največja prednost pa so
ljudje, ki vidijo najbolj za-
nesljivo pot za uresničitev
svoje osebne sreče skozi
ustvarjalno, produktivno
delo.
Izpopolnjevanje in nene-
hno dopolnjevanje progra-
mov, hkrati pa iskanje no-
vih, snovanje in načrtova-
nje novih programov, to je
v izdelkih izražena vizija
Gorenja.
Proizvodnja in razvoj Go-
renja sta bila že od nekdaj
prilagojena vsakdanjim po-
trebam človeka. Sicer pa je
Gorenje v 31. letih življenja
z velikimi zamahi ne le širi-
lo in gradilo proizvodne
dvorane ter snovalo nove
proizvodne načrte, ampak
je krepko poseglo tudi v
razvoj posameznih krajev
in mest, kjer so tovarne Go-
renje.
Celotni prihodek sestavlje-
ne organizacije združenega
dela Gorenje je znašal v letu
1983 72,4 milijarde dinarjev.
Na tuja konvertibilna tržišča
pa je Gorenje lani prodalo za
103 milijone dolarjev izdel-
kov, se pravi, da je Gorenje
drugi največji slovenski
izvoznik. Fizični obseg pro-
izvodnje se je v letu 1983, v
primerjavi z letom poprej,
povečal za okrog 12%, pro-
duktivnost pa je porasla za
10%.
V Gorenju ocenjujejo, da
bo letošnja proizvodnja, v
primerjavi z lanskoletno,
večja za okrog 12 do 13%, se
pravi, da bo nadvse zahtev-
ni letni načrt fizičnega ob-
sega proizvodnje uresničen
z okrog 96 do 97%. Vre-
dnostno pa bo letni načrt
proizvodnje dosežen in pre-
sežen.
Dosledno uresničevanje
operativnih mesečnih načr-
tov proizvodnje pa naj bi
zagotovilo tudi ostvaritev
letnega načrta konvertibil-
nega izvoza v vrednosti 117
milijonov dolarjev. Kon-
vertibilni izvoz bi bil v tem
letu, v primerjavi z letom
1983, tako večji za 25%.
Z nadaljnjim izkorišča-
njem obstoječih proizvodnih
zmogljivosti pa naj bi v letu
1985 v Gorenju poveačali fi-
zični obseg proizvodnje za
7%, za prav toliko pa tudi
produktivnost. Najmanj vso
povečano proizvodnjo pa že-
lijo prodati na tuja konverti-
bilna tržišča. V primerjavi z
letom 1984 bi izvoz tako po-
večali za petino oziroma na
140 milijonov dolarjev.
Na bližnjem devetem sej-
mu sestavljene organizacije
združenega dela Gorenje, ki
bo od 22. oktobra do 2. no-
vembra v Titovem Velenju
in katerega geslo bo »Z IZ-
KUŠNJAMI IN ZNANJEM
V PRIHODNOST«, bodo
predstavljeni dosežki Gore-
nja ter razvojne usmeritve
in hotenja.
Tudi letošnji sejem Gore-
nja bodo obiskali predstav-
niki dobaviteljev surovin,
reprodukcijskega materia-
la in sestavnih delov, raz-
iskovalnih in znanstvenih
institucij, trgovine in bank.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Titovo Velenje
čestitamo za 8. oktober - praznik občine Titovo Velenje v
pričakovanju novih skupnih dosežkov pri uresničevanju
dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter krepitvi
samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov!
Delavci Gorenja
gorenje
sestavljena organizacija
združenega dela
Titovo Velenje
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, Titovo
Velenje
TOZD pralna in pomivalna tehnika
TOZD Galvana
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje
TOZD Kompresorji Črnomelj
TOZD Kondenzatorji Rogatec
TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika
TOZD Štedilniki
TOZD Gostinska enota
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE NOTRANJA OPREMA, Titovo Vele-
nje
TOZD Gradbeni elementi
TOZD Pohištvo
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE PROCESNA OPREMA, Titovo Vele-
nje
TOZD Tehnološka'oprema
TOZD Poslovna oprema Ptuj
TOZD Poslovna informatika
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA PO-
TROŠNJA, Titovo Velenje
GORENJE MUTA, Tovarna poljedelskega oro-
dja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov,
Muta
TOZD Proizvodnja kovinskih čistilnih sredstev in
ulitkov
TOZD Proizvodnja sive litine
TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE FECRO, Tovarna nerjaveče opreme
za kmetijstvo in živilstvo, Slovenj Gradec
GORENJE ELRAD, Tovarna elektronike, avto-
mehanike, anten in kablov, Gornja Radgona
TOZD Proizvodnja anten in kablov
TOZD Proizvodnja elektronike in elektromehanike
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE METALPLAST, Industrijsko po-
djetje, Ruše
GORENJE VARSTROJ, Industrija in montaža,
Lendava
TOZD Tovarna varilne opreme TVO
TOZD Montaža
TOZD Variš, proizvodnja sanitarnih kabin
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE PETAR DRAPŠIN, Industrija na-
meštaja, Kikinda
GORENJE MURAL, Tvornica aluminijskih ra-
dijatora i odljevaka, Mursko Središče
GORENJE TI KI, Elektrostrojno podjetje, Ljub-
ljana
GORENJE GLIN, Lesna industrija, Nazarje
TOZD Stavbno pohištvo
TOZD Zagarstvo
TOZD Iverna
TOZD Energetika in vzdrževanje
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE MIV, Metalna industrija, Vranje
TOID Alfa
TOZD ftletalac
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE COMMERCE, Titovo Velenje
GORENJE SERVIS, Titovo Velenje
GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, Titovo
Velenje
GORENJE INTERNA BANKA, Titovo Velenje
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
GORENJE SOZD, Titovo Velenje
DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI
GORENJE SOZD, Titovo Velenje
DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN
ORGANIZACIJA GORENJE SOZD, Titovo
Velenje
12. STRAN - NOVI TEDNIK
»Ne morem imeti mani kot takrat,
ko sem se oženil, žlico in skodelico.«
Tako Je razmišljal Martin Stimulak, ko Je najemal posojila s katerimi Je nenehno širil In posodabljal svojo kmetijo
Na vrhu hriba je sonce že vpilo roso, medtem ko
so se po dolini, tja proti Dobrni, še vedno podile
rahle meglice. Široka rahlo valovita planota, ob-
dana z zimzelenim gozdom, sredi nje pa stara pro-
padajoča domačija: Strmec, številka 2. Tam malo
naprej se pase čreda govedi, kakšnih trideset glav.
Vse to, kar v prvem hipu
zajame pogled okrog in
okrog, je last Martina in Da-
nila Stimulaka, očeta in sina.
Tu na obronkih Paškega
Kozjaka sta letos spomladi
ustanovila pašno skupnost.
»Veliko posestvo je,« ra-
zlaga Jože Peskošak, pospe-
ševalec kmetijske zadruge
Celje, enote Vojnik. »Kupila
sta ga pred tremi leti za 80
starih milijonov, bivši lastni-
ci zgradila primerno hišico s
hlevom in ji dala dva hektar-
ja zemlje in dve kravi. Poso-
jilo sta dobila od kmetijske
zadruge.«
Vili, najmlajši od štirih
Martinovih sinov, se je takoj
zapodil med živali, ki so se že
pasle onkraj električnega pa-
stirja. Spet so potrgale žice,
ali pa jo je kdo zanalašč. Tu-
di to se dogaja. »Credine bo
potrebno še urediti. Problem
pa je v žici,« nam je pozneje
razložil Danilo. »Kilometer
in pol kakovostne žice bi po-
trebovali; žal, je ni na trži-
šču.«
Počasi stopamo proti do-
mačiji. Njeno častitljivo sta-
rost že na prvi pogled razkri-
va kamnita kritina. Moram si
ogledati to starosto. Hišo sta-
ro nad sto let, prava muzej-
ska vrednost. Sice res za se-
danje razmere neuporabna,
toda zanimiva za etnologe.
Tipična stara kmečka hiša,
kjer je hiša, štibelc in hišca
ter še podstrešna sobica, boj-
da za hlapce in dekle. Kar tri
častitljivo stare kmečke peči
so v hiši, vgrajene zidne
omare, kot bi bila kakšna
okna. Na podstrešju smo od-
krili velike skrinje - kašte za
žito, pa »zelharco« za dimlje-
nje mesa in cel kup starodav-
ne posode. Predzadnji rod
Ramšakovih, ki so tod živeli,
je štel 22 otrok, potomka
enega izmed njih je prodala
poses't Štimulakovim, 22
hektarjev obdelovalnih po-
vršin in okoli 50 hektarjev
gozda.
Ob tej idiliki prejšnjega
stoletja pa raste nov, mode-
ren hlev za okoli 50 govedi.
Preteklost in bodočnost. O,
še veliko dela čaka Danila.
Tu bo nekoč njegov dom in
dom njegove, komaj mesec
dni stare, Barbare.
Vili je popravil električne-
ga pastirja in počasi smo se
spuščali v Klanec. Klanec,
Strmec, imeni, ki dovolj na-
zorno govorita o legi teh kra-
jev: »Tu so strma pobočja,
pravi Jože Peskošek, težko
je s stroji priti do njih. Marti-
novo posestvo pa ima pri-
merno lego za strojno obde-
lavo in vode imajo dovolj, če-
prav je nekoliko nižja, zato jo
bo treba prav speljati do hle-
va in ostalih poslopij, ki jih
bodo gradili v prihodnje.«
Gospodar Martin se je rav-
nokar vrnil iz mesta, kjer je s
starejšima, Ivanom in Dani-
lom nakupoval. Usedli smo
se za dolgo mizo, gospodinja
Marija nam je takoj postre-
gla z domačim kruhom in
klobaso. »Še vedno pečem
doma kruh. Spečem ga dva-
krat na teden. Osem hlebov
po dve kili. Veliko kruha po-
jemo. Kadar vsi gremo gor v
Strmec, vzamemo s sabo
kruh in mleko, pa kakšno
klobaso. Takrat ni časa za
kuho.«
Vsi delajo. Otroci že od
mladih nog. Preden so šli v
šolo, so zjutraj pomolzli kra-
ve, zvečer pa na pašo z njimi.
Zmeraj je bilo za vsakogar
dovolj dela pri hiši. Igrače?
Ne, tega pa pri hiši ni bilo.
Morje? Vsi se zasmejejo. Da-
nilo je morje videl nekoč za
dve uri. Dopust? Ni denarja,
dolgove bo treba vrniti. Po-
tem mogoče že.
Sprehodiva se z gospodar-
jem po posestvu na Klancu.
Tudi to je veliko, hiša, hlev,
svinjak, kozolec, njive.
Okrog in okrog.
Pa si mislim, koliko boga-
stva, kako ogromno imajo ti
ljudje in kot bi uganil moje
misli pravi Martin: »Marsiče-
mu sem se moral odpovedati
za vse to. Vedno znova dol-
govi. Da jih odplačam, mi je
preostalo samo delo, od jutra
do večera, vsak dan. Nima-
mo polnih skrinj mesa. Vse
gre sproti, za delavce. Nismo
izbirčni pri hrani. Obleko za
vsak dan, pa še morda dve.
Tudi sinovi nimajo-kaj več
kot jaz. Kmet sem in kmet
bom ostal. Rad bi, da bi bili
vsi moji sinovi preskrbljeni.
Zaslužijo si to. Skupaj smo
delali.«
Štiri sinove ima. Jože, dru-
gi po-starosti, se je že oženil
in se odselil. Avtomehanik je
po poklicu in bo verjetno ne-
koč prišel domov in tu odprl
delavnico. Ivan, najstarejši,
tudi avtomehanik po pokli-
cu, ima žago. Kupil jo je z
denarjem, ki ga j dobil za od-
škodnino, ker je vojaški in-
valid. Kupil je tudi avto. Ta-
ko so Štimulakovi prvič v
življenju dobili avto 1981. le-
ta. Tudi 19-letni Danilo je
oženjen. Cisto sveži očka je
še. Naprej v šole ni hotel,
vendar se zanima za kmeto-
vanje, zato si prebere tudi
kašno strokovno knjigo. Do-
ber učenec je, meni naš po-
speševalec. Vili je najmlajši.
Štipendijo ima v velenjskem
rudniku in bo nadaljeval šo-
lanje. Zeli postati rudarski
tehnik. Rad ima kmetijo, za-
to bo ostal pri očetu in mu
pomagal. Tudi zanj bo oče
kaj kupil, ko se pokaže pri-
ložnost. Spet bodo dolgovi
in spet ne bo časa in denarja
za dopust. Toda Martin je
kmet. Pameten in izobražen
kmet. Dobro sodeluje z za-
drugo in posluša pospeševal-
ce, ne otepa se novosti, zna
obračati denar in kaže, da je
tudi z naložbo v pašno skup-
nost napravil dober posel.
TEKST IN FOTO:
VIOLETA V. EINSPIELER
Obotavljaje se je živina le
ločila od sočne trave onkraj
pastirja. Mešana čreda je.
Nekaj živali bodo lahko od-
prodali prihodnjo pomlad,
nekaj pa jeseni. Takrat, ko
so živino jemali, zadruga ni
imela kaj prida izbire. Mar-
tin je vzel vse, kar so mu
ponudili. Živina je zdrava,
močna, lepo napreduje. Od
spomladi pa do prvega sne-
ga bo na paši zunaj, tudi no-
či preživi zunaj. Prezimila
pa bo na spodnji kmetiji v
Klancu, kjer živijo Štimula-
kovi. Prihodnje leto pa bo
tu, v Strmcu, gotov nov
hlev.
Štimulakovi imajo skup-
no 48 glav govedi, 32 hekta-
rov zemlje, od tega 27 ha
pašnikov, gozda imajo 78
ha. Imajo moderen hlev na
Klancu za 25 glav živine,
novega gradijo v Strmcu.
Imajo tudi vso potrebno
strojno mehanizacijo za
spravilo krme, silažo, koš-
njo itd...
Gospodinja Marija kuha za vso sedemčlansko družino. Toda, kadar je dela največ, takrat
so vsi zunaj. S sabo vzamejo veliko domačega kruha, mleka, kakšno klobaso in nihče se
ne pritožuje.
Gospodar Marin je ponosen na vse kar je v življenju z veliko muko in odpovedovanjem
dosegel. Pa še ni zadovoljen. Hočem, da bi bili vsi sinovi dobro preskrbljeni.
Danilo je sodoben očka. Kdaj pa kdaj poujčka svojo Bar-
baro. Kljub delu pa sta si z ženo le utrgala urico na teden
in hodita k folklori.
Utrujena ko!«
V Podsredi Je eden najstarejših siovensi
Veliko bolj leno kot njega dni, meljejo kolesa sti
Levstikovega mlina v Podsredi. Nekoč je l^ilo dri
in stari mlin bi vedel povedati marsikatero zgod
časov, ko so se kolesa pod pritiskom reke Bistrit
tela dan in noč in ko se utrujene stope v času po
niso smele ustaviti.
Levstikov mlin v Podsredi
je danes eden najstarejših mli-
nov na Slovenskem. Od pod-
sreškega grofa Lazzarinija ga
je leta 1644 kupil eden od pre-
dnikov današnjega lastnika,
mlinarja Franca Levstika, ki je
bil tistega dne, ko smo ga ob-
skali, na žalost, bolan. Nekaj
zanimivosti okoli mlina pa
smo le izvedeli, ko smo poi-
skali njegovega sina, Mirana
Levstika.
Potem, ko je Lazzarini svo-
jemu podložniku podaril mlin,
se je v Podsredi 75 menjalo
veliko rodov, veliko Lavstiko-
vih mlinarjev je za vso širno
sosesko ob času žetve in spra-
vila mlelo pšenično in koruz-
no zrnje. To so bili časi, ko so
se še iz vsake hiše valile kruš-
ne vonjave.
Današnji rod Levstikov še
vedno melje, vendar manj,
mnogo manj kot še v času sta-
rega očeta. Za lastne potrebe
zmeljejo pšenico, koruzo in aj-
do, kdaj pa kdaj še za katerega
od sosedov.
Mlin je danes pod spomeni-
škim varstvom, pa današnji
lastnik od tega nič nima, razen
stroškov za vzdrževanje. Lev-
stikovim pravzaprav ne bi bilo
treba več mleti in mlin bi lah-
ko prepustili zobu časa, če se
ne bi zavedali njegove prave
vrednosti. Jez je leta 1980 po-
pravila vodna skupnost, pri
tem pa so morali Levstikovi
prispevati polovico lesa
lavci zavoda za spomei
varstvo sicer redno opoza
da je treba mlin ohranit
narja za vzdrževanje in p
vila pa ne prispeva nihč.'
sih sem zaradi tega jezei
tem pa se z očetom lotiv<
Miranu Levstiku ni vsi
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Lombrlcus rubellus, marljiv delavec,
ki nima ne dopusta in ne nadur
Edina nagrada, ki Jo dobi za svoje delo kalifornijski deževnik Je primeren obrok hrane
On orje tla, jih gnoji, uničuje odpadke, se razmnožuje
neverjetno hitro (in spretno), ob tem pa je tehnološko
predelan izredno živalsko krmilo, saj vsebuje kar 70 od-
stotkov proteinov. Lombricus rubellus, rdeč kalifornijski
deževnik je najcenejši kmetijski delavec, ki mu po marlji-
vosti ni para, je hkrati plug in tovarna v malem, za
ekologe pa Herkul, ki že rešuje ekološke probleme v Ja-
ponski, Italiji, Združenih državah Amerike. Razlika med
našim in tem rdečim kapitalističnim deževnikom je pred-
vsem v delovnih navadah, ki jih slednjim sicer ni podaril
bič delodajalca, so pa privzgojene in vse bolj cenjene. To
je tudi vzrok, da sta Franci Kopitar in Marjan Bukovec
pričela z uvajanjem lombrikulture na Celjskem. A ne le
to, še veliko več, pomembnih vzrokov je.
Vzreja teh deževnikov je
postala danes v svetovnih
razmerah industrija, vredna
850 milijard lir. Idejo, vzni-
klo v svoji domovini, so
madžarski znanstveniki lah-
ko uresničili šele v Ameriki,
kjer so s pomočjo zasebnega
kapitala uspeli s križanjem
črvov vzgojiti rubellusa, ki
se od nam znanega deževni-
ka razlikuje predvsem v na-
slednjem: ni zajedalec, ima
pet src (torej se dela loti res
srčno), značilno telo s seg-
menti pa je prava tovarna v
malem za predelavo organ-
skih snovi, Večino tistega,
kar požre, to pa počne nepre-
stano, izloči, ta produkt pre-
bavljene hrane pa je eno naj-
boljših naravnih gnojil, ki jih
svet danes pozna. Vsak kilo-
gram hrane, ki gre skozi nje-
gov želodec, postane 600 gra-
mov dragocenega humusa,
ki s svojima dvema bilijono-
ma bakterij daje vlago okoli-
ci pognojenega dela zemlje,
ob tem pa deluje tudi antipa-
razitsko in preprečuje rast
plevela. Nič čudnega, če so
licenco za vzgojo deževnikov
od Američanov med prvimi
kupili Japonci, ki so tehno-
logijo, tako kot je pri njih v
navadi, še malce izboljšali, in
z rdečim »plazilcem« v veliki
meri že rešili pereč ekološki
problem uničevanja in ko-
ristne predelave organskih
odpadkov. Trenutno razmiš-
ljajo tudi o tem, da bi LR, kot
ga popularno imenujejo, za-
grizel (sicer brez zob) tudi v
plastiko. Kakorkoli, že sedaj
lahko majhnemu črvičku po-
stavijo spomenik.
Lombricus rubellus
in njegova seksualna
vitalnost
Lombrikultura je pri nas
slabo poznana, najdlje so pri
vzgoji prišli na Hrvaškem,
kjer jo je tamkajšnji republi-
ški komite za kmetijstvo
uvrstil med čisto kmetijsko
dejavnost. V naši republiki
so le trije proizvajalci, ki so
se stvari lotili samostojno,
lansko leto pa sta se po teme-
ljitem premisleku in z jasni-
mi načrti vzgoje lotila tudi
Celjana Franci Kopitar in
Marjan Bukovec, ki farmo
kalifornijskih deževnikov ra-
zvijata s pomočjo Zgornje
savinjske kmetijske zadru-
ge, katere kooperanta sta.
Od italijanske firme Dueem-
me Lombricocoltore sta za
milijon lir kupila eno gredo
(2x1 meter) deževnikov, v
kateri je bilo sto tisoč teh od
6 do 8 centimetrov dolgih de-
lavcev, ki ne potrebujejo ne
dopusta, ne nadur, zahtevajo
le hrano, ki je imamo v izobi-
lju in ki nam grozi, da se bo-
mo nekoč v njej zadušili. Se
več, za razliko od našega de-
ževnika, ki sicer ni nekori-
sten, a je vseeno bolj »naš«,
se iz gred, v katerih živijo,
nikoli ne prikažejo. In s čim
se pravzaprav hranijo?
»Prebavijo vse organske
odpadke, celo žagovino, kar-
ton, v slast jim gredo vsi do-
padki iz gospodinjstev, pa
seveda hlevski gnoj. Naša ži-
vilska in predelovalna indu-
strija že ima probleme z
odvečnimi odpadki, ki na-
stajajo pri predelavi, poseb-
no pereči so problemi shra-
njevanja odpadkov s svinj-
.skih farm. Italijani so t& eko-
loški problem rešili s kalifor-
nijskim deževnikom, »sta
povedala lastnika farme na
Lopati pri Celju. Vsekakor je
ta ekološki vidik najpo-
membnejši in nikakor ne gre
skrivati, da je vsa zadeva tu-
di ekonomsko lahko zelo za-
nimiva. Se posebno zaradi
seksualne vitalnosti uvože-
nih deževnikov, saj lahko 2
tisoč odraslih rubellusov v
dveh letih poskrbi za 2 mili-
jardi potomcev. Dovolj zgo-
voren je tudi podatek, da sta
začetnika te proizvodnje na
celjskem območju predlani
pričela z eno gredo, letos pa
jih imata že 60. Prihodnje le-
to, ko bosta zgradila tudi
rastlinjak, bosta proizvedla
že 50 ton humusa. En tozd
teh delavcev, (1 greda), pre-
dela namreč v desetih dneh
200 kg visokokakovostnega
naravnega gnojila, bogatega
z nitrati, fosfati in kalcijevim
karbonatom, gnojila, ki mu,
še posebno med umetnimi,
ni para: »Ne le, da je humus
nadomestilo umetnemu gno-
jilu, katerega škodljivost se
ponekod že kaže, vsestran-
sko je uporaben v kmetij-
stvu in vrtnarstvu. Gnojilo
je, tako kot deževniki, brez
vonja, že en liter pa zadošča
gospodinji, da n. pr. z njim
pognoji vse cvetlice v stano-
vanju,« razloži Franci Kopi-
tar, medtem ko na farmi v
živo opazujemo delovne na-
vade amero-italskih prise-
ljencev. A kot vsak marljiv
delavec, tudi kalifornijski
deževnik nima rad, če ga pri
delu kdo opazuje, ne mara
svetlobe, in sploh ga ni lepo
vznemirjati, zato sovraži po-
trese, avtoceste in železnice,
ob tem pa so mu sovražniki
še krti in koklje, ki kot vemo
rade brskajo po gnoju.
Kmet ali obrtnik
Neverjetne razmnoževalne
lastnosti, ki jih imajo ti de-
ževniki, seveda porajajo še
eno vprašanje-kam z odveč-
nimi deževniki? Odgovor je
preprost in hkrati povezan s
tretjo pomembno koristjo, ki
jo prinaša lombrikultura.
Predelani v mesno moko so
z svojimi 70 odstotki protei-
nov pomemben element v
proizvodnji živalske krme,
za pitanje perutnine in ostale
živine, drugod pa jih po si-
stemu, vrži v avtomat kova-
nec-dobiš črve, uporabljajo
za ribolov.
Argumentov za množično
proizvodnjo je torej dovolj,
posebno še, ker niso iz trte
zviti. A posluha v naši repu-
bliki še ni dovolj. Kako so to
rešili na Hrvaškem, kjer sta
trenutno sicer le dva, ki se
ukvarjata z lombrikulturo,
smo povedali, kako pa je pri
nas.
»Ce skušamo vso zadevo
uvrstiti v obrtno dejavnost
in ne v kmetijstvo, kot so
pravilno storili v sosednji re-
publiki, potem bo razvoj te
dejavnosti slabši, kot bi gle-
de na pomen moral biti. Res
je sicer, da imaš recimo ne-
kaj sto tisoč ali milijonov za-
poslenih delavcev, ki jim ne
nudiš nič drugega kot po-
trebno hrano, a vemo, koliko
zaposlenih ima lahko obrt-
nik,« je malce v šali dejal
Marjan Bukovec. Verjetno je
pridelava humusa bliže pri-
delavi komposta, kmetijska
dejavnost torej, ki zahteva
veliko dela in skrbi, skozi
vse leto, tudi pozimi. Krmlje-
nje je namreč potrebno vsa-
kih deset dni, pomembna je
tudi ostala redna oskrba, za-
šita pred škodljivci, mrazom
ipd. Bomo torej tudi mi vedo
o deževnikih, na kratko lom-
brikulturo, vzeli resno in
pravočasno doumeli, ter
kakšnemu črvičku v bodoč-
nosti postavili spomenik, al
pa bomo novost pohodili, t
ko kot stopimo na deževr
ka, rekoč, »Ah, saj je sani
glista.«
Tekst in fot
RADO PANTEL1
Ugledni britanski The
Economist uvršča tako po
pomenu kot tudi poslovnih
učinkih na prvo mesto raču-
nalništvo in lombrikulturo,
dve dejavnosti, ki sta tre-
nutno največjega pomena
za naš razvoj. ZDA, Japon-
ska, Italija, Švica, Španija
in Nizozemska so predvsem
pri slednjem (pa seveda tu-
di pri prvem) daleč pred
vsemi. Kljub velikim in
mnogoštevilnim farmam pa
je zanimanje na tržišču to-
likšno, da zmogljivosti pri
proizvodnji deževnikov in
humusa verjetno še nekaj
let ne bodo niti približno za-
dostne.
p i rubellusi se od naših deževni-
0 bistveno le po enem: bolj pridni
primerjava, kako donosna je
lombrikultura, tale zgodba z
jie.Tam so se namreč delavci,
firma je bankrotirala, množič-
Dčili vzgojo kalifornijskih de-
flv. V dveh letih so lahko spet
]i firmo in nadaljevali z nor-
proizvodnjo.
vnike so znali ceniti že stari
ni. Vse tiste, ki so z bregov in
tnih polj ob Nilu odnašali de-
e, so strogo kaznovali. Danes
veda o deževnikih že tako po-
na, da so v Veliki Britaniji
vili posebni kraljevi inštitut
brikulturo.
Marjan Bukovec in Franci Kopitar pri pregledu grede.
V dveh letih sta proizvodnjo povečala za 60-krat, prihodnje leto pa se bo farma še
razširila.
starega mlina
0V
šega mlina in ga sproti po-
avljava in vzdržujeva. Saj
m ne more biti vseeno, kako
z njim«, pripoveduje Miran
vstik in še pristavi: »Tudi
dno kolo vzdržujemo sami.
>kler bo, bo, potem bo pa
■ba zopet pripraviti nekaj
lijonov. Res ne vem, če je to
Jio naša stvar.«
-e bi stari mlin v Podsredi
d pripovedovati zgodbe, bi
jčas izdal tudi to, da se je
š pesnik balad in romanc, ki
' taplanoval tudi v Podsredi,
1 oziral za brhko domačin-
1 ji je menda tudi posvetil
i >10 »Anko«. Anton Aškerc
je prav pod mogočnim hra-
stom ob starem Levstikovem
mlinu veliko pesnikoval, ra-
zmišljal, rad pa se je tudi s čol-
nom spustil po valovih Bistri-
ce. To je le ena od neštetih
zgodb okoli starega mlina, ki
danes vse bolj počiva. Ali po-
meni njegov zasluženi pokoj
tudi njegov propad? »Dokler
bomo tukaj še Levstiki, mlin
ne bo propadel«, so edine svet-
le misli Mirana Levstika ob
koncu zapisa o mlinu, ki ga
bodo pogrešali zlasti naši za-
namci, če bomo do dote naše
preteklosti preveč brezbrižni.
MARJELA AGREŽ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER 1984
Izpolnitev vaših želja v naših prodajalnah:
Veleblagovnica T, Salon T, Novost, Oblačila,
Melodija, DOM in Posrednik
Ernest Tiran
R a. z b of n i [
C^Js ILls iifka ciL ji
39
Drugi dan je oskrbnik res prišel, v
gostilni ga je že čakal gozdar, pa Gregi
je bil z njim. Ta se je prvi prijavil za
kopača. Drugih še ni bilo. Pogovarjali
so se o tem in onem, gospod skrbnik je
dal za pijačo. Gregi je rekel, da bodo za
gotovo prišli, samo da nimajo ure in pa
delo imajo doma. Oskrbnik je že vedel,
da se lahko pripravi na čakanje. Vpra-
šal je, če znata tarok, oba sta znala, pa
je privlekel iz žepa zašpehane karte in
rekel, da bi vrgli partijo ali dve, da bo
krajši čas, dokler ne bo ljudi. In že
mešal. Poen po krajcarju, trula nena-
povedana pet, napovedana deset, pa-
gat ultimo petindvajset, valat petdeset.
Velja! Gozdar je Greglu namignil,
Gregi pa gozdarju pomežiknil. Oskrb-
nik je bil gad pri kartah, neprestano je
dobival, če je kdaj izgubil, ni bilo ime-
na vredno. Kupček drobiža pred njim
je postajal vedno večji, Gregi si je mo-
ral že izposoditi pri gozdarju. Zdaj je
bil na vrsti za mešanje on, gozdar je pa
privzdignil. Oskrbnik je pobiral karte
vsako posebej, kakor je Gregi delil,
obraz se mu je širil v smehljaj, pograbil
je talon, ga pogledal in zmagoslavno
oznanil: »Igram!«
»Prav!« je rekel gozdar.
»Trula, pagat ultimo!«
Metal je karte na mizo kot bi žeblje
zabijal vanjo. Slišati je bilo samo mu-
ho, ki je tanko brenčala po zraku.
» Ultimo!«, je padla zadnja karta, na-
petosti je bilo naenkrat konec.
»Hehehehe!«, se je oskrbniku samo
smejalo. Malo je manjkalo, pa bi bil
valat, če bi imel še pikovo damo, pa bi
bil! Gregi in gozdar sta plačala po pe-
tintrideset krajcarjev, s tem denarjem
si že lahko ves dan kar dobro živel!
Oskrbnik je bil še kar naprej razburjen
- s samo devetimi taroki bi ga bil prav
lahko tudi izgubil! Tvegati je pač treba!
Gregi je bil poparjen, pomežiknil je
gozdarju in rekel, da se ne gre več, vse,
kai• je prav! Taka smola! Gozdar bi bil
sicer rad igral še naprej, vsaj svoj denar
bi bil rad dobil nazaj, pa se v dveh
seveda ne da tarokirati in so morali
nehati. Da ju vsaj nekoliko potolaži, je
oskrbnik poklical bokal vina in krčma-
rica gaje takoj prinesla. Vtem sta prišla
še dva kopača, samo dva, pač pa sta
povedala, da so drugi tudi pri volji in
da so obljubili, da pridejo, sam naj jim
pove, kdaj in kam. Oskrbniku je s tem
padla velika skrb z glave, dobre volje je
že itak bil, pa je rekel, da nocoj vse on
plača. Kopača sta dvakrat zaporedoma
pila, potem sta morala iti, Gregi je šel z
hjima. Gozdar in oskrbnik sta pa še
ostala, zdaj se jima ni nikamor več mu-
dilo, trkala sta in si nazdravljala, nazad-
nje sta se celo pobratila, gozdarje rekel
»Francelj!«, oskrbnik pa »Franz!« pa
sta še enkrat trčila, da bo bolj držalo.
Dober prijatelj je zlata vreden! Eks!
V tem je pogledal v krčmo orožnik, z
oskrbnikom sta se že prepoznala, ta pa
mu je predstavil svojega pobratima,
češ to je pa moj najboljši prijatelj.
»Frajtmih!«, je rekel orožnik, oskrbnik
pa je še ponovil: »Majn pester frajnt,
hutiča da res!« Orožnik je prisedel, krč-
marica mu je takoj prinesla svežo kupi-
co, gozdar mu je pa ponudil viržinko.
»Tajfl ferdamta,« je rekel žandar na-
prej, »ta falot, ta prekleti G izaj pa mi
že pri vratu ven visi! Naj ga strela po-
kne!«
Oba sta bila živahno istega mnenja in
bila oba naenkrat enako radovedna,
krčmarica je pa obstala med podboji,
kdaj bo spet treba prinesti pijače.
»Mar vam je spet katero zagodel?«, je
vprašal gozdar.
»Kaj, ga vi tudi poznate?«, je vprašal
orožnik.
»Kdo ga pa ne!« '
»Zdaj ima župnik silo z njim! Mu je
Guzaj pisal, da ga bo obiskal, zdaj gaje
pa strah pred njim in nas je prosil, naj
ga žandarmerija zaščiti. Kakor da bi
nobenega drugega dela ne imeli! Pa si
noč in dan na patrulji! Naj ga hudič
vzame!« Oba sta soglašala.
»Mu je pisal, da mu bo za zmeraj
zavezal jezik, če ne bo takoj nehal za-
bavljati čezenj in ljudi hujskati zoper
njega! Tu imam njegovo pisanje, samo
prosim, da ostane to strogo zaupno
med nami!«
Malo je pogledal okoli sebe, gostilna
je bila prazna, čisto sami so bili, samo
krčmarica je bila še vedno med podbo-
ji, ona je itak tudi domača in zanesljiva,
sicer je pa niti videl ni. Vzel je iz torbe
pismo, se majceno odhrknil in začel
brati:
»Gospod župnik! Mene ni več volja
še naprej prenašati vaše neslane čveka-
nje zoper mene. Zdaj že dve nedelji
zaporedoma pridigate in grozite svojim
faranom in jih plašite in begate, da bo-
do vsi po vrsti pogubljeni in v večni
ogenj vrženi, ker podpirajo in skrivajo
ravbarja Guzaja, to barabo šentjursko,
tega zlodja v človeški podobi, to hudo-
bo peklensko morivsko, namesto da bi
ga takoj leteli naznanit žandarjem! Me-
ne ni še nihče naznanil, če mu nisem
sam naročil! Vi ste zato tu, da oznanja-
te božjo besedo, Kristus pa ni rekel
razbojniku, da se bo v peklu cvrl, tem-
več mu je rekel, da bo še nocoj z njim v
raju! Le kar lepo v miru pustite tiste
ognjene vile, s katerimi bo po vaših
besedah sam Lucifer Guzaja prebadal
v peklu, drugače se vam lahko zgodi,
da se boste sami pošteno opekli na
njih! Če to ne bo zaleglo, se bova pa
malo drugače pomenila. Imam tudi jaz
žegne, še drugačne kakor so vaši, take
na pet lukenj! Vas pozdravlja danes še
zlepa podpisani Guzaj Franc!«
»Kaj boste pa zdaj?« je oski-bnik
vprašal orožnika.
»Kaj pa naj storimo! Stražili ga bo-
mo, ponoči bomo napravili zasedo pri
župnišču! Če bi se le kaj pripetilo, - ta
vrag ti je vsega zmožen! Potem bi bili
pa spet vsega mi krivi, češ da se nismo
dovolj pobrigali. Župniku sem rekel,
naj se zdaj rajši doma drži, pa denar naj
varno spravi, če ga ima! Seveda ga mo-
ra imeti, saj je skop, da se skozenj vidi!
Pa ni hotel nič slišati, da bi kaj imel, je
rekel, da ima tistih nekajgrošev, kijih
premore, spravljenih pri svojem patro-
nu svetem Frančišku, pri tem ga ne bo
nihče iskal, hehe, tam je bolj varen ka-
kor v rajfajznovki! Za sebe da se veliko
bolj boji, kaj pa je temu brezbrižniku
razbojniškemu ubiti človeka! Toliko,
kot meni stol prestaviti! Pa sem mu
rekel, podnevi se vas ne bo upal, toliko
predrzen pa spet ni, ko so vedno ljudje
okoli župnišča, zvečer ga bomo pa že
mi sprejeli, če bi se res prikazal, nič
skrbi, kar veseli naj se!
Oba, gozdar in oskrbnik, sta se sme-
jala in rekla, da bi še onadva bila zra-
ven. Potem je prišla še krčmarica k
mizi in začela pripovedovati, kako
grozno hud je župnik na Guzaja. Če bi
vedel Guzaj, kaj mu je vse obljubil,
vislice na tem svetu in peklenske mu-
ke in večno pogubljenje na onem! Vsa
cerkev je bila čisto poparjena, kakor da
so sami Guzaj i. Kakšen je tako bil
vmes, prav gotovo, kak pomagač nje-
gov, jih ima neki prav povsod, da mu
nosijo na uho, kaj ljudje o njem pripo-
vedujejo, je rekel gozdar, drugače bi
Guzaj ne mogel vedeti, kaj so gospod
župnik pridigali. Ga bomo že počasi
dobili, se bo na vsem lepem izdal, je
pristavil orožnik, jih imamo nekaj že
na piki! Vrč tako dolgo hodi po vodo,
dokler se ne ubije! Dolgo nas ne bo več
imel za norca, ta tajfl ferdamani!
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kguo i&Kkže?
jjaru smo dobili stanovalci
£kapinove ulice obvestilo o
aKciji za izgradnjo garaž ob
.gsilskem domu ob Dečkovi
^esti- Večina stanovalcev,
glede na skoraj kilometer
oddaljenosti ni bila zaintere-
sirana, zato se tudi ni prijavi-
la na krajevni skupnosti. Ne-
halo smo bili presenečeni,
1(0 so avgusta pričeli tudi ne-
posredno ob našem stano-
vanjskem bloku v Škapinovi
7 do 12 graditi garaže. O tej
gradnji namreč nismo bili
obveščeni. Ko smo vprašali
na krajevni skupnosti Nova
vas zakaj, so nam odgovorili:
„Zakaj se pa niste zani-
mali?«
Garaže so sedaj razdeljene,
lastniki pa so iz raznih delov
Celja, celo iz Trubarjeve uli-
ce. Iz Škapinove bodo dobili
garaže le tisti, ki so slučajno
izvedeli, da bodo gradili tudi
na zelenici v tej ulici.
Uničena je zelenica, garaže
bodo imeli lastniki iz raznih
delov Celja, parkirnega pro-
stora pa za naše stanovalce
le doslej ni bilo dovolj, po-
slej ga bo še manj.
Zakaj takšna »skrivnost-
na« gradnja garaž? Po kaš-
nem ključu so delili garaže?
Ali ne bi bilo prav, da bi ime-
li stanovalci Škapinove pre-
dnost pred ostalimi kandida-
ti? Krajevno skupnost pozi-
vamo, da na to odgovori.
LEOPOLD JAN,
(in še trije podpisniki)
Celje
Odgovor na
vprašanje o
garažah
V krajevni skupnosti Nova
vas je bila akcija gradnje garaž
začeta že v letu 1983. Ugotovili
smo namreč, da primanjkuje
parkirnih prostorov, na grad-
njo garažne hiše pa zaradi viso-'
ke cene in investicijske politi-
ke v SFRJ ne moremo računa-
ti. Zaradi navedenega smo
predlagali spremembo zazidal-
nega načrta Nova vas, ki ga je
občinska skupščina sprejela v
I. polletju 1984. Predlagane
spremembe so bile izobešene v
KS, obravnavane in potrjene
pa tudi na zborih občanov in
so kompleksno zajemale vse
tri lokacije - ob Kersnikovi uli-
ci - pri gasilskem domu,
Kreigherjevi in Škapinovi
ulici.
KS in gradbeni odbor je re-
dno obveščal občane o poteku
akcije. V Glasilu KRAJAN,
kjer so bili objavljeni vsi po-
membni podatki v zvezi z akci-
jo. Trditev podpisnikov o
skrivnostni gradnji garaž torej
ne drži, zlasti še, če povemo, da
so bile tudi na zborih občanov
Podane določene informacije o
Poteku akcije.
Garaže so se delile le na
osnovi prijave na natečaj, pod-
pisane pogodbe in plačanega
Zr>eska določenega v pogodbi.
Gradbeni odbor je namreč po-
stavil kriterije glede sklenitve
Pogodbe, ki so bili obravnava-
n: na sestanku vseh interesen-
tov v KS in so bili naslednji:
1- absolutno prednost imajo
občani KS Nova vas
2.	nihče ne more dobiti več,
kot en garažni boks
3.	v natečaju lahko sodeluje
občan, ki v določenem (krat-
im) roku vplača določen zne-
sek.
Glede nato, da je bilo intere-
^ntov iz KS manj, kot je bilo
j13 voljo garažnih boksov je bi-
0 sklenjeno, da se odstopi od
P^ih dveh kriterijev, ter so se
ekako do meseca aprila še
Prejemale prijave.
Ze v mesecu januarju pa so
začeti razgovori z izvajal-
tlrr>, ki je bil najugodnejši po-
mnik in je bila sklenjena po-
Sodba za število garažnih bok-
0v glede na število sklenjenih
Pogodb. Jasno je, da so se poja-
interesenti tudi kasneje,
j ° so videli, da je stvar resna
Ij ^a garaže rastejo), ki so žele-
Pridobiti garažo. Podpisane
godbe so obligacija za obe
^Sodbeni stranki in torej ni
^goče pritrditi podpisnikom,
gre za skrivnostno gradnjo
garaž, saj je ob takšnem načinu
gradnje, kot teče v naši KS, ko
je vsak občan investitor zase,
ne bi mogli nikoli zaključiti.
Ne gre namreč za »gradnjo za
trg«, kjer bi investitor prodajal
garaže po svojih tržnih zakoni-
tostih, temveč za skupno inve-
stitorstvo 180 občanov, ki so
pooblastili gradbeni odbor KS,
da v njihovem imenu in za nji-
hov račun opravlja zadeve, ki
so ob takšni gradnji nujne.
Odboru ni znano, ali so vse
pogodbene stranke navedle
povsem točne podatke, dejstvo
pa je, da so na lokaciji Skapi-
nova ul. od 46 garaž le tri po-
godbene stranke, ki ne stanu-
jejo na Škapinovi ul., stanujejo
pa v eni izmed sosednjih ulic.
Stanovalci Škapinove ulice
so imeli absolutno prednost
pri podpisu pogodbene, ven-
dar le v času natečaja. Odboru
pa je znano, da je občanka iz
Trubarjeve ulice nakazala
sredstva za sina, ki stalno pre-
biva na območju KS Nova vas,
vendar garaže nima na lokaciji
Skapinova. Odbor pa ni sezna-
njen, zakaj podpisniki niso
našli stika s KS prej, saj bi
prav gotovo lahko sodelovali v
akciji.
Odbor je zbiral podatke in
prijave na osnovi interesa po-
sameznih občanov, o akciji pa
je bilo toliko napisanega in go-
vorjenega, da je mogoče dvo-
miti o trditvi, da podpisniki ni-
so vedeli zanjo. Vsaj za enega
podpisnika vemo, da je bil o
akciji obveščen, možno pa je,
da eden izmed podpisnikov
dejansko ni vedel za gradnjo,
saj je v naši KS le začasno pri-
javljen.
V	KS bi želeli, da bi v vseh
akcijah sodelovalo vsaj toliko
občanov, kot jih je v tej, pa bi
krajevna samouprava še bolje
delovala in veliko bi lahko na-
redili za boljše in vrednejše
življenje. Zal pa je pogosto, in
tako kaže tudi ta primer, da se
ob doslednem zavračanju in-
formacij zgodi tudi to, da se
posamezniku informacija, ki
bi mu lahko koristila izmuzne
ali pa je v »drugem krogu« pre-
pozna.
KS Nova vas
Gradbeni odbor
Življenje v
naravi
Mladinci prostovoljci, pri-
padniki enote teritorialne
obrambe občine Laško so v
nedeljo, 9. septembra preži-
veli pod okriljem gozdov
Trojnega, vasice nad La-
škim. Enodnevno obrambno
usposabljanje prostovoljcev
je za vse udeležence pomeni-
lo enkratno doživetje, saj je
bil dan poln zanimivosti in
presenečenj.
Živeti v naravi, preživeti
pomanjkanje civilizacijskih
dobrin, se z naravo spopasti
in si jo podrediti ter jo obvla-
dati, to je bil cilj obrambne-
ga usposabljanja.
V	zamišljeno situacijo smo
se teritorialci zelo dobro vži-
veli, saj že sama misel, da
pridobljeno znanje lahko re-
ši življenja v morebitnih ne-
srečah ali vojni spodbuja že-
ljo po čim večjem znanju. Z
uporabo vej, praprotja, podr-
tih dreves, naravnih jam,
zemlje, kamenja in drugega
ter šotorskega krila in vrvice
so nastajala različna ležišča,
zavetišča in bivaki. Usposab-
ljali so se v pripravi različnih
vrst ognjev in ognjišč, tudi
priprava glavnega obroka
hrane je dobro uspela. Mladi
so se pomerili tudi v strelja-
nju s puško M 48 in dosegli
so odlične rezultate.
Del dneva je bil namenjen
še idejnopolitičnemu izobra-
ževanju, kjer so mladi kritič-
no govorili o svoji organiza-
ciji ZSMS in o njeni vlogi v
boju za krepitev položaja de-
lavskega razreda v naši
družbi.
STOJAN SORCAN,
Laško
Mi sc» iic*če£i »hriiateiji«?
Najrazličnejše stvari ste počeli med počitnicami, kajne,
dragi dopisniki. Igrali ste se kopico zanimivih iger, pre-
brali knjigo, za katero prej niste našli časa, stikali za go-
bami in borovnicami, se kopali, pomagali mami, očetu,
dedku, stricu...,
BARBARA GERM, PRIMOŽ in ALES CONRADI,
JOŽE FEHER, BANI KOSlR, MAJA HENKE, MITJA
FUNKL, SAMO DOBROTINŠEK in SABINA KRAGL iz
Šercerjeve ulice v Celju so počeli sve to, zraven pa so
naredili še nekaj čisto posebnega. Kadar so se naveličali
igre, so sedli k mizi in pisali, risali pa spet pisali in 29.
avgusta je izšlo glasilo, ki so ga naslovili PRIJATELJI. To
je že druga številka glasila, ki so jo izdali. Pa pobrskajmo
malo po njej.
Prva stran je namenjena kratkemu uvodu, na drugi
strani pa so se prijatelji spomnili soseda, najstarejšega
prebivalca njihove ulice, ki je pred kratkim umrl. Dva
obširna prispevka na naslednjih straneh govorita o naši
narodnoosvobodilni borbi. V prvem se partizanskega boja
spominja prvoborec Vinko Korenčič, v drugem pa Aleš
opisuje pot XIV. divizije, kot jo je videl na pohodu, ki se ga
je udeležil. Sledi kopica počitniških utrinkov, pa prispevki
o hišnih prijateljih: želvi, muci, papagaju in morskem
prašičku, zapisi o knjigi in še domišljijske zgodbe ter razne
bolj in manj vesele prigode. Za svoje bralce so mladi
pripravili tudi zanimivo nagradno igro. Izžrebani nagraje-
nec bo dobil nagrado - ki je zaenkrat še skrivnost - in so jo
izdelali sami.
Ce povemo, da je v glasilu še kup ljubkih risbic, potem
res ničesar ne manjka, ali ne?
Zal nam je lahko le, da je izvodov (iz razumljivih razlo-
gov) le 25, saj bi glasilo z zanimanjem prebralo gotovo še
več bralcev.	•	N.
Pionirji fotografirajo
POSNETEK ZA TA TEDEN
je napravil Uroš Selič iz osnov-
ne šole Edvard Kardelj v Slo-
venskih Konjicah. Fotogram
nastane čisto na začetku pou-
ka fotografske tehnike in mar-
sikateremu bo uspelo narediti
zanimiv posnetek brez foto-
aparata. Tako kot je to uspelo
našemu stalnemu sodelavcu v
rubriki pionirji fotografirajo.
Poskusite tudi vi v temnici na
fotografski papir postaviti za-
nimive drobne predmete (je-
sensko listje, travo, iz šibic na-
pravite smiselno sliko in po-
dobno) ter s povečevalni kom
papir osvetlite. Razvijete, fiksi-
rate, sperete, posušite in poš-
ljete na naš naslov. Ali pa si
sliko pbesite v svojo sobo, bo-
ste videli kako vam jo bo poži-
vilo.
PRIPOROČAMO, da nam
čim prej sporočite, če imate pri
delu fotokrožke kakšne težave,
saj vam bomo pomagali. V naši
akciji sodeluje širok krog foto-
grafskih delavcev, ki pričakuje
vaše želje.
NAGRAJUJEMO. Uroš Se-
lič dobi za objavljeno fotografi-
jo nagradni kupon Fotolika v
vrednosti 400 dinarjev, ki ga
bo lahko koristil v njihovi spe-
cializirani prodajalni.
čE SE NISTE VEDELI, Fo-
tolik tiska tudi prospekte, bro-
šure, biltene, koledarje in dru-
ge publikacije.
SVETUJEMO, da predvsem
ORWO filme ne držite dlje časa
v aparatu, ker nastane siva
mrena prej kot pri ostalih fil-
mih. Svoj objektiv zaščitite po
vsakem snemanju s pokro-
vom, ker svetloba negativno
vpliva na leče, ki s tem zgublja-
jo na svetlobni jakosti.
Urednik fotografije
fiftoja fisgso *»omo¥ii£3
Med počitnicami sem šel s ko-
lonijo na morje v Baško na otok
Krk. Ko smo se z avtobusom pe-
ljali mimo Reke, smo opazili veli-
ko pristanišče. Tam je bilo mno-
go tankerjev, trajektov in potni-
ških ladij. V Reki smo videli tudi
mnogo starih stavb in drugih
znamenitosti. Peljali smo se na-
prej proti otoku Krku preko veli-
kega Titovega mostu pod kate-
rim se je videlo prelepo modro
morje. Na otoku Krku sem opa-
zil, da imajo ljudje ograjene vse
vrtove. To pa najbrž zaradi burje,
ki piha s silovito močjo in odnaša
zemljo. V Baški sem opazil manj-
še pristanišče. Ob pomolu so bile
privezane jadrnce, jahte in čolni.
Tam pristajajo tudi trajekti, ki
vozijo na otok Rab.
Na morju sem odkril mnogo
zanimivih stvari. Bilo mi je zelo
všeč, saj sem videl mnogo no-
vega.
SLAVKO GORENJAK, 6. b
oŠ Store
Na izletu
V soboto, 15. septembra, smo
imeli na naši šoli družbeno kori-
sten dan. Moje sošolke in sošolci
so pomagali kmetom pri pobira-
nju sadja, očistili so okolico šole
in okopali liguster. Nekaj učen-
cev je očistilo okolico spomenika
na Opoki, ter pot do Ocvirka.
Jaz pa se te akcije nisem udele-
žila, ker sem bila povabljena na
izlet z Nedeljskim dnevnikom. Iz
naše šole sva bili povabljeni dve
učenki, ki sva prodali največ ča-
sopisov. Spremljala naju je tova-
rišica Jana. Njo in Natalijo sem
počakala na Opoki. Potem naju
je tovarišica Jana z avtomobilom
odpeljala v Celje.
Z avtobusom smo se odpeljali
proti Mariboru. Peljali smo se
čez reki Dravo in Muro. Ko smo
prispeli v Ptuj, smo si najprej
ogledali Ptujski grad. Potem
smo se odpeljali v Lendavo. Po
kosilu smo si ogledali cerkev,
kjer smo videli mumijo, nato pa
smo šli na prireditev »Lendavska
trgatev«. Po trgatvi nas je tovari-
šica povabila na sladoled. Med
potjo smo se ustavili še v Morav-
cih in Radencih, kjer sem mami-
ci kupila lepo broško, ki je je bila
zelo vesela.
BRIGITA ZNIDAR, 4. r
os kompole
Smo v petem
razredu
Pravijo, da čas hitro beži in ta-
ko smo le dočakali peto šolsko
leto. Dobili smo nove šolske po-
trebščine in hrabro vstopili v peti
razred. V petem razredu ni tako
kot na nižji stopnji. Vsako uro
pride v razred drugučitelj ali uči-
teljica. Tudi selitev iz razreda v
razred je za nas nekaj novega in
zanimivega. Na hodniku se vsa-
ko uro srečujemo z drugimi
učenci in se pri tem tudi razgiba-
mo. Zato potem lažje sedimo ce-
lih petinštirideset minut. Včasih
so te minute zelo kratke, zlasti še,
ker imamo dva nova predmeta:
angleški in srbohrvatski jezik.
Angleščina je zame in moje so-
šolce povsem nov predmet, srbo-
hrvatski jezik pa sem spoznala že
na morju. Dobili smo tudi nov
predmet, ki se imenuje tehnični
pouk. Večkrat bomo delali tudi v
delavnici, ki je v drugi-stavbi. To
bo za nas pravi rekreacijski od-
mor, ko se bomo selili iz ene v
drugo stavbo.
Prizadevamo si, da bi bil naš
razred vzgleden in discipliniran,
da bi pri pouku sodelovali in po-
slušali. Upam in želim, da bi se
navadili na delo v petem razredu
in ga uspešno končali.
JASNA LESNIK, 5. r
OS FRANKOLOVO
Moje počitnice
Zadnji dnevi šolskega leta so
bili zelo dolgočasni. Nestrpno
sem že pričakovala počitnice, ki
sem si jih najbolj želela. Večino-
ma sem jih preživela doma, nekaj
pa tudi drugje. Bilo je lepo, če-
prav je bilo tudi nekaj žalostnih
dni. Umrl mi je stric iz Avstrije,
kamor smo se odpravili na po-
greb. Obiskali smo še znance, ki
so bili zelo veseli, da se zopet
vidimo. Ni bilo dolgo, ko sem iz-
gubila mucka, ki sem ga imela
zelo rada. Vendar sem na žalost
kmalu pozabila, saj sem dobila
dva morska prašička. Večkrat ju
dam na travo in se z njima poi-
gram. Odšli smo tudi na morje, v
Poreč, kamor hodimo že dve leti.
Tam mi je zelo všeč. S sabo sem
vzela tudi morska prašička. Ime-
la sta veliko občudovalcev. Ne-
kega večera sta mi naredila tudi
veliko skrbi.
Na morju smo imeli kar lepo
vreme. Z bratom sva v vodi iska-
la školjke morske ježke in lovila
meduze, ki so se včasih pojavile.
Velikokrat sem se tudi napila
morske vode, kar ni preveč pri-
jetno. Zvečer smo odšli na spre-
hod, igrali smo tudi golf in tenis.
Tako smo kmalu odšli domov,
kjer nas je čakalo še veliko dela,
zato sva z bratom pridno poma-
gala. Počitnic^ so se počasi že
iztekale. Zadnje dni sem se že
zelo dolgočasila, zato sem se že
veselila novega šolskega leta.
Dolgčas mi je bilo po sošolkah in
sošolcih, ker jih že dolgo nisem
videla. Zopet je pred nami uče-
nje in tekmovanje za boljši uspeh
v tem letu.
ROMANA OCEPEK, 6. a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Nosili bomo kosilo
Pionirji naše šole bomo nosili
kosilo Lojziju. To je star in bolan
in ne more sam kuhati. Prvi dan
smo šli gledat vsi učenci, da smo
videli, kje je doma. Potem bomo
hodili po dva. Ko smo prišli pred
njegova vrata, smo zagledali li-
stek: Pokliči, pridem takoj! Mi
smo vsi zaklicali: Lojzi! Res je
prišel in povedali smo mu: Mi
vam bomo nosili hrano. Strinjal
se je s tem.
PETRA KOLAR, 2. r
STRANICE
Atkina zanka
Na sliki vidiš vzorec, ki je sestavljen iz
nekaj popolnoma enakih delov. Tvoja
naloga je čisto preprosta: ugotoviti mo-
raš, kolikokrat se en del vzorca ponovi,
da sestavi celoto.
Odgovore pošlji na dopisnici na na-
slov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3a, 63000 CELJE, do torka 9. oktobra
1984. Lepa nagrada AERA čaka na ene-
ga med reševalci.
Tudi prejšnja Atkina zanka vam ni
delala težav. Atka in Matjaž sta pojedla
po 5 sliv, Branko pa 3. Ce označimo
število sliv, ki sta jih pojedla Atka oziro-
ma Matjaž z a, število sliv, ki jih je poje-
del Branko pa z a - 2, dobimo enačbo:
a + a + a- 2 = 13. Od tu do končnega
rezultata pa je prav blizu, kajne?
Nagrado za pravilno rešitev danes do-
bi: Živa Voga, Kocbekova 5, 63000 Celje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
V soboto start
košarkarjev
Libele
Za rokometaši Aera bo-
do v soboto, 6. oktobra,
startali tudi košarkarji Li-
bele v 1. B zvezni ligi v
kateri bo nastopilo 12
ekip, med njimi tudi dve
iz Slovenije - ljubljanska
Olimpija in celjska Libe-
la. Igralci Libele so v pri-
pravljalnem obdobju od-
digrali več prijateljskih in
drugih srečanj ter upajo,
da so za težko tekmova-
nje solidno pripravljeni.
Za LibeJo bodo v na-
slednji tekmovalni sezoni
84/85 igrali: Aleš Pipan,
Matjaž Tovornik, Boris
Kralj, Robert Medved,
Abdulah Kahfedžič,
Aleksander Govc, Ro-
man Urbanija, Mirko
Aničič, Emil Prodan, An-
drej Gajšek, Mitja Muha,
Anton Pongrac in Zoran
Martič. Trener ekipe je
Mile Cepin, tehnični vo-
dja pa Franc Zorko.
V	jesenskem delu bodo
košarkarji Libele doma
oddigrali šest srečanj in
gostovali petkrat. V 1. ko-
lu se bodo srečali v sobo-
to, 6. oktobra ob 19.30 v
dvorani Tehnične šole
takoj po rokometni tek-
mi Aero-Potisje z ekipo
Borovo.
V	2. kolu, 14. oktobra,,
bo republiški derbi v hali
Tivoli med Olimpijo in
Libelo ob 17.45.
T. VRABL
Poraz rekometašev Aera
II. zvezna liga: začelo se je
tekmovanje v II. zvezni ligi
(prej 1. B), kjer iz Slovenije
nastopata dva člana 1. zvez-
ne lige - Dinos Slovan Kolin-
ska) in Aero Celje. Celjani so
gostovali v Travniku in po
sicer dobri igri izgubili z no-
vincem Borcem 24 proti 19.
Najboljša moža v ekipi sta
bila vratar Tomič in Ander-
lun, ki je dal 8 golov. Zanimi-
vo je, da je ponovno zaigral
tudi pomočnik prvega tre-
nerja Slavko Ivezič ter dal
dva gola. Slavko je zaigral
predvsem zato, ker je tokrat
igralski kader izredno malo-
številen. V 2. kolu se bodo
rokometaši Aera prvič pred-
stavili pod novim vodstvom
trenerja Slavka Bambirja v
soboto, 6. oktobra ob 16. uri
v telovadnici tehnične šole,
ko se bodo srečali z neugo-
dnim nasprotnikom Potis-
jem iz Ade.
II. zvezna liga ženske: po-
mlajena ekipa Velenja je pod
vodstvom novega trenerja
Franca Ramskuglerja starta-
la v Splitu in po solidni igri
izgubila z domačinkami
23:18. Kričejeva je bila naj-
boljša strelka, saj je dala šest
golov. V 2. kolu bo Velenje
igralo v soboto, 6. oktobra
doma v Rdeči dvorani z eki-
po Borovo.
Republiška moška liga:
Šoštanj je v derbiju prema-
gal doma vodeči Inles 28:26,
najučinkovitejši strelec pa je
bil Puc z 12 zadetki. Šoštanj
je tako po štirih kolih na dru-
gem mestu. Minerva je go-
stovala v Ormožu in izgubila
27:22, 8 golov pa je dal Vi-
rant. V soboto, 6. oktobra bo
v Žalcu v telovadnici osnov-
ne šole derbi med Šoštanjem
in Minervo.
Republiška ženska liga:
srečanje med Šmartnim in
Alplesom je bilo včeraj (sre-
da), Šmartno je s tekmo
manj osmo, v 5. kolu pa go-
stuje pri Iskri, ki je sedma.
T. VRABL
Ischia Je Tankov
največji uspeli
Jože Tanko, član celjske-
ga plavalnega kluba Neptun,
še vedno plava! Seveda so v
zadnjih letih njegova spe-
cialnost plavalni maratoni,
kjer doma in na tujem dose-
ga pomembne uspehe. Letos
je Jože Tanko nastopil na
treh maratonih in dosegel
naslednje dosežke:
V Benetkah je plaval med
30 tekmovalci na odprtem
morju, kar je oteževalo na-
stop ter dosegel solidno 16.
mesto.
Doma je nastopil na mara-
tonu v Sabcu od spominske-
ga obeležja Jarak do Sabca
in bil med 32 tekmovalci
dvanajsti.
Za svoj doslej največji
uspeh pa smatra sodelovanje
na mednarodnem plavalnem
maratonu v Italiji na »Circo-
lo nautico Ischia«, kjer je
med 45 tekmovalci iz deve-
tih držav (Egipt, Španija, Ar-
gentina, ZR Nemčija, Turči-
ja, Italija, Malta, Brazilija,
Jugoslavija) v absolutni kon-
kurenci osvojil 10. mesto,
medtem ko je bil v svoji ka-
tegoriji celo drugi!
»Ta uspeh bom kljub na-
daljevanju plavanja tudi v
prihodnje verjetno težko
izboljšal,« je povedal ob obi-
sku v redakciji ter dodal, da
je za letošnjo sezono treniral
okoli 30 odstotkov manj kot
lani ter da je tudi zaradi tega
z dosežki več kot zadovoljen.
»Dobra vaja za plavanje je
tudi smučarski tek in sam
sem v zadnji zimi na smučeh
pretekel kar 1500 km, to pa
se mi bo poznalo pri plava-
nju šele čez leto ali dve.«
In Jožetov trening v tem
času?
»Vsak drugi dan v tednu
hodim v Krško, ker pač v Ce-
lju še ni vode v zimskem ba-
zenu, v letnem pa je seveda
premzrla. Vmes tudi veliko
tečem, tako da sploh ne mi-
rujem. Da je v tem času celj-
ski zimski bazen zaprt je vse-
kakor velik minus za vse
mlade celjske plavalce, ki
bodo s tem prav gotovo veli-
ko izgubili. Verjetno je ba-
zen zaprt zaradi drage ener-
gije ali pa morda česa druge-
ga. Sicer pa bom sam pri-
hodnje leto več tekmoval kot
letos, po doseženih rezulta-
tih pa bomo videli, kje sem
in ali so bile priprave dobre.
Sicer pa sem kar pet let po-
treboval, da sem se razvil v
solidnega plavalca na dolge
proge.«	T. VRABL
Milan Zupančič
predsednik RZJ
Na konferenci Roko-
metne zveze Jugoslavije
so za predsedujočega v
predsedstvu tega najviš-
jega rokometnega organa
pri nas z enoletnim man-
datom izvolili delegata iz
Slovenije Mileta Zupan-
čiča, direktorja Aera, zna-
nega družbenega in
športnega delavca pa tudi
predsednika ZRK Aero
Celje. To je vsekakor veli-
ko priznanje Milanu Zu-
pančiču pa tudi celjske-
mu športu, še posebej ro-
kometu.	TV
Karfing v Ločici pri Polzeli
ZSAM Žalec in AMD Slander sta skupaj pripravila na avtopo
ligonu v Ločici pri Polzeli tretjo in istočasno zadnjo dirko za
republiško prvenstvo v kartingu. Na dobro urejenem poligonu
se je zbralo kar 46 tekmovalcev, ki jih je bodrilo več kot 200S
navdušencev moto športa. To je bila prva večja dirka na avtopo-
ligonu, verjetno pa je tudi zadnja. Tako se karting na celjskem
območju počasi iz Celja širi tudi v žalsko občino in pričakovati
je, da se bo razvil tudi drugje, saj je za to moto športno panogo
vedno večje zanimanje.
Med mladinci do 100 ccm je zmagal Brečko AMD Slander
Celje, ki vodi tudi po treh dirkah. Do 90 ccm je slavil odlični
Mesarec AMD Slander Celje (na sliki), tudi republiški in državni
večkratni prvak, ki pa je tokrat v skupni konkurenci šele tretji
Med člani do 100 ccm so člani AMD Slander Celje osvojili drugo
do peto mesto: Bitenc, Prek, Livk in Manenica, medtem ko sov
skupni konkurenci po vseh dosedanjih dirkah Bitenc, Prek in
Livk na 3. do 5. mestu. Ekipno je AMD Slander Celje osvojil
četrto mesto.
TV Foto: EDI MASNEC
Občinski kros Celja 11. oktobra
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Celje bo tudi letos
pripravila občinsko prvenstvo v krosu, ki bo v četrtek, 11. okto-
bra s pričetkom ob 15,30 na travniku v Novi vasi v Celju, torej
tam, kjer je bil spomladi tudi kros NT - RC. Starejši bodo
tekmovali v petih starostnih kategorijah: ženske A letnik 1954 in
mlajše (1000 m), ženske B letnik 1955 in mlajše (1000 m), moški
A letnik 1945-1954, moški B letnik 1955 in mlajši starejši člani
letnik 1944 in starejši (vsi 2000 m). Ženske bodo startale ob 15,30,
moški pa 15,45.
ZTKO skupaj z AD Kladivar pa bo isti dan na istem terenu
pripravil tudi občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol.
Osem kategorij tekmovalcev osnovnih šol bo nastopilo od 14,10
do 15,20 na 1000 m, štiri kategorije srednjih šol pa od 13,00 do
13,45 na progah od 1500 do 3000 metrov.
Republiško prvenstvo v krosu za pokale Dela, kjer bodo
nastopile reprezentance vseh ZTKO slovenskih občin pa bo
20. oktobra v Litiji!
TV
>
Vsa prva mesta v Doboju
V	Doboju je bilo 10. pokalno tekmovanje v vezanih modelih,
kjer je nastopilo več kot 15 tekmovalcev iz Doboja, Vareša,
Zenice, Novega Sada, Banja Luke in štirje predstavniki mode-
larskega kluba LT EMO Celje, ki so osvojili vsa razpoložljiva
prva mesta in eno drugo. V ekipni dirki sta Peter Bezgovšek in
Branko Leskovšek osvojila prvo mesto, dve prvi mesti pa je
osvojil še Sinjo Zarič v zračnem boju in akrobatskih modelih,
kjer je bil Roman Robič drugi.
Ob prvo mesto v Italiji
V	italijanskem mestu Lugo je bilo veliko meddržavno tekmo-
vanje modelarjev iz petih držav, kjer sta nastopila tudi Peter
Bezgovšek in Branko Leskovšek iz Celja. Vseskozi sta bila
najboljša in obetala se jima je lepa mednarodna zmaga, kar pa ni
šlo v račun domačinom. Tako so Celjana v finalu nerazumljivo
diskvalificirali, da pa ju ne bi čisto »užalili« so jima za uteho
določili 3. mesto.
TV
Mladi skakalci v Mislinji
V	drugi tekmi najmlajših smučarskih skakalcev za pokal Sta-
jersko-koroške regije na 20 meterski skakalnici v Mislinji so
ekipno imeli največ uspeha predstavniki Fužinarja in Bralovče -
Andraž. Med pionirji C je zmagal Rolando Kaligaro (TV) pred
Markom Podkrižnikom (B-A) Andrejem Zagernikom (Fužinar),
Simonom Reparjem (Toper Celje) itd., ekipno pa Fužinar 81
točk pred Titovim Velenjem 70 in Toprom Celje 47. Po dveh
tekmovanjih vodi Rolando Kaligaro (TV) 50 točk.
Med pionirji B je slavil Danilo Rednjak (TV) pred Borisom
Podkrižnikom (B-A), Brankom Kandutijem (TV), Janijem Turn-
škom (Lopata), Robijem Oblakom, Juretom Jermanom, Bori-
som Arhom (vsi B-A) itd., ekipno pa so zmagali predstavniki
Braslovče-Andraž 105 pred Titovim Velenjem 102 itd. Po dveh
tekmah vodita Branko Kanduti (TV) in Boris Podkrižnik (B-A)
vsak s po 40 točkami.
Tretja tekma bo v soboto, 6. oktobra ob 16. uri na skakalnici na
Gričku v Celju.
JOŽE OBLAK
Uspeh celjskih
kolesarjev
Državnega gorskega pr-
venstva v kolesarstvu, ki je
bilo v Beogradu in se je žal
tragično končalo za mlade-
ga kolesarja Trampuša iz
Ljubljane so nastopili tudi
mladinci KK Merx Celje
ter se v močni konkurenci
dobro uvrstili, kar kaže, da
v Celju poleg rekreacijske-
ga kolesarjenja dobivamo
tudi tekmovalce. Na gor-
skem prvenstvu za ml. mla-
dince je nastopilo 51 tek-
movalcev, 23. mesto je
osvojil Brane Mernik z zao-
stankom 1,02 za zmagoval-
cem, 28. pa je bil Drago Ki-
tak z zaostankom 1,07.
Med st. mladinci je bil Iz-
tok Melanšek med 35 tek-
movalci enajsti in je na cilj
pripeljal v času zmago-
valca!
V nedeljo so se tekmoval-
ci pomerili še na krenome-
ter (14 km). Med 51 tekmo-
valci med ml. mladinci je
bil 28. Drago Kitak in 33.
Brane Mirnik, med st. mla-
dinci na 18 km (34 tekmo-
valcev) pa Iztok Melanšek
15. z 1,14 zaostanka.
TV
NA KRATKO
Najmočnejši turnir
Stuclu
Na hitropoteznem turnirju za
september v organizaciji ŠK Ce-
lje je zmagal Stucl pued Mika-
cem, Crepanom, Prislanom, To-
mažinom, Lesjakom, Pertina-
čem, Bervarjem itd. Po 7. meseč-
nih turnirjev vodi Božo Stucl.
JK
Titovo Velenje v
Titovih Užicah prvo
Na tekmovanju z zračno puško
v Titovem Užicu je nastopilo
dvanajst ekip mest, ki se imlenu-
jejo po Titu. Zmagalo je Titovo
Velenje v postavi Mojca Močiv-
nik, Aleksandra in Dragutin Ša-
farič, Janez Hiršelj, Renato Ster-
man in Henrik Bola.
Nad Zagorjem
najboljši Celjani
Ob otvoritvi izredno lepo ure-
jenega strelišča v Ruardi nad Za-
gorjem v streljanju z zračno, ma-
lokalibersko in vojaško puško je
nastopilo osem ekip, med dru-
gim tudi iz Omiša, ki so pobrate-
ni z Zagorjem. Slovili so Celjani
v postavi Ervin Sršen, Slavko
Frece, Jože Jeram in Tone Jager
pred SD Ernest Draksler Dol pri
Hrastniku, Omišem itd. Med po-
samezniki je bil Celjan Tone Ja-
ger tretji. S tekmovanjem in
otvoritvijo strelišča je SD Zagor-
je slavila tudi 85-letnico obstoja
strelstva v tem kraju.
TJ
Štirje celjski pari na
državno prvenstvo
V Celju in Hrastniku je bilo re-
publiško prvenstvo v kegljanju
za mladinske moške in ženske
dvojice, kjer so velik uspeh dose-
gli člani Kegljaškega kluba Celje.
V Celju so nastopili najboljši
mladinci, kjer sta Beno Mesarec
in Stane Gmajner osvojila prvo
mesto (3498), tretje pa Vinko
Turk in Metod Lavbič (3337), vsi
KK Celje. V Hrastniku sta med
mladinkami zmagali članici KK
Celje Biserka Petak in Mirica
Kuder 1698 kegljev, tretji pa sta
bili njeni klubski tovarišici Mar-
ta Hudournik in Marjana Šeško
1593 kegljev. Vsi štirje pari celj-
skega kegljaškega kluba so se ta-
ko uvrstili na državho mladinsko
prvenstvo, ki bq za mladince v
soboto in nedeljo, 13. in 14. okto-
bra v Celju ter za mladinke tudi v
soboto in nedeljo, 13. in 14. okto-
bra v Beogradu.
V streljanju in
malem nogometu
Na občinskem sindikalnem pr-
venstvu Žalec so se pomerili v
streljanju z zračno puško, namiz-
nem tenisu ter malen nogometu.
Z zračno puško je med člani zma-
gal Franc Kotnik Ferralit pred
Justinom Smrkoljem SIP in Ru-
dijem Kotnikom Minerva, pri
članicah pa Berta Povše Aero
Šempeter pred Zofi Jordan Sip
in Amalijo Klovar Hmezad. V na-
miznem tenisu je nastopilo 33
ekip, med posamezniki veterani
je osvojila prvo mesto ekipa
DEM Podlog, pri mlajših članih
SIP Šempeter ter pri članicah
Tekstilna tovarna Prebold. V ma-
lem nogometu je bila najboljša
ekipa Ferralita Žalec.	TT
Turnir v Vrbju
Na 3. memorialnem turnirji
Jožeta Stravsa v malem nogome
tu so nastopile štiri piornirsk
ekipe, v finalu pa je Partizan 2a
lec premagal Celje 2:1. Tretji ji
bil Partizan Petrovče po zma|
nad Partizanom Vrbje 4:3.
JOŽE GROBELN1I
V Žalcu dve krajevni
nogometni ligi
V	1. ligi so odigrali 4. kolo. Vo
di ekipa Partizana Žalec pred
Manchestrom in Borutom, mef
strelci Hodžar (Partizan) in Slo
gar (Borut) vsak po 5, tekme p
so vodili Jereb, Medvešek
Rumpt in Roje.
V	2. ligi vodi ekipa Lotosa prec
Rimljani in Delfini, najboljš
strelci pa so Storman (Rimljani
in Samec (Lotos) 7 ter Pevnil
(Rimljani) 6 golov. Sodili St
Veršnjak, Pesjak, Gorišek in Go
lob.
Uspeh Urha in
Nareksa
Na republiškem članskem p1
venstvu sta za zmagovito dvojic1
Steržaj-Smodiš osvojila drug
mesto Celjana Alojz Urh in Star
ko Nareks. Na 9. mesto sta s
uvrstila predstavnika IT Prt
bold Kačič-Jakopovič.
Republiška liga: zakaj ni prišlo do derbija v 6. kolu
republiške lige med celjskim Kladivarjem in velenjskim
Rudarjem, ko je okoli 500 ljubiteljev nogometa žalostnih
in razočaranih zapuščalo igrišče na Skaini kleti? Obe enaj-
sterici sta se zbrali na igrišču ob napovedanem času, dele-
giranih sodnikov pa ni bilo od nikoder. Po izjavi predsed-
nika NK Kladivar Igorja Debeljaka bi v takšnem primeru
in statutu NZS delegat tekme Jože Lipovšek iz Zagorja
moral določiti za glavnega sodnika Jožeta Janežiča iz
Ljubljane. Takšno pravilnost je potrdil tudi sekretar NZS
Horvatec. Zal pa delegat tako ni ukrepal (zakaj se še ne ve
ali pa ni poznal pravil?) in tekme ni bilo. Se več, gostje celo
niso hoteli oddigrati prijateljskega srečanja. Nepotreben
primer že v začetku republiškega tekmovanja, tokrat s
strani sodniške organizacije in delegata.
Šmartno je doma izgubilo s trboveljskim Rudarjem 1:3,
strelec pa je bil Podvratnik iz 11-metrovke. Po nepopol-
nem 6. kolu sta velenjski Rudar in celjski Kladivar na 7. oz.
8. mestu, Šmartno pa zadnje, štirinajsto.
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Refo B. in Muha A. sta
se ga Precej nacedila, ko sta
začela razgrajati na avtobu-
sni postaji v Celju. Potern
sta se lotila še varnostnika,
a očitno nista izbrala pravo
žrtev: varnostnik je pogra-
bil lopato in krepko lopnil
enega izmed nadležnih gro-
bijanov.
•	Jožo P. iz Ribarjeve
ulice je razgrajal v gostišču
„Kladivar«, ker mu niso
hoteli postreči s pijačo. Jo-
zota, ki ima za sabo že več
takšnih izgredov, so milič-
niki tudi tokrat prijeli in
pridržali.
•	Prejšnjo sredo je že
popoldan kolovratil po Ki-
dričevi ulici v Celju Zlatko
p., ki je nosil s sabo tudi
precej maliganov. Zlatko je
potem zašel pred tovarno
EMO, kjer se je lotil var-
nostnika. Da ne bi še na-
prej počel podobnih neu-
mnosti, so ga miličniki pri-
držali v prostorih za trezne-
nje, kjer se mu je v miru
zbistril od alkohola zameg-
ljen um.
•	Prejšnji torek je v
obratu družbene prehrane
2TO Celje razgrajal Pajo B.
Da ne bi naredil preveč
škode, so ga miličniki od-
peljali in pridržali v prosto-
rih za treznenje.
•	V četrtek zvečer so v
bifeju na avtobusni postaji
razbijali inventar in se pre-
tepali Pavel K., Mirko M. in
B. O. Pavla K. in Mirka M.
so miličniki pridržali, vse
skupaj pa verjetno čaka kar
precej neprijeten obisk pri
sodniku, saj imajo za sabo
že več podobnih, pa tudi še
hujših »podvigov«.
S. S.
Obsojen za umor, poskus
požiga in prometno nesrečo
Na celjskem sodišču so
sklenili ponovno sojenje 48-
letnemu Martinu.Pavliču iz
Kranja, ki ga je obtožnica
bremenila kaznivega deja-
nja umora in poskusa poži-
ga. Veliki senat je Pavliča
spoznal za krivega in ga ob-
sodil na enotno kazen 14 let
zapora.
Na prvem sojenju, ki je bi-
lo novembra lani, je senat
Pavliču prisodil 13 let zapora
za umor, 2 leti zapora za po-
skus požiga in leto dni za
prometno nesrečo, ki jo je
povzročil z avtomobilom
med begom na Kidričevi ce-
sti. Po pritožbi je Višje sodi-
šče razveljavilo sodbo in da-
lo zadevo v ponovno razsoja-
nje prvostopenjskemu sodi-
šču. Pravnomočna je postala
le določba o kazni leto dni
zapora za prometno nesrečo,
ki jo je Pavlič med begom
zakrivil na Kidričevi cesti v
Celju.
Martin Pavlič je tudi na
ponovnem sojenju ostal pri
zagovoru, ki ga je sodišču
povedal že na prvi obravna-
vi. Zatrjeval je, da ni hotel
ubiti očeta, prav tako pa, da
ni podtaknil ognja v njegovi
hiši v Slancah 1.
Veliki senat celjskega te-
meljnega sodišča je po kon-
čanem dokaznem postopku
menil, da je Martin Pavlič
kriv. Sodišče je bilo prepri-
čano, da je 9. novembra leta
1982 prišlo do prepira med
očetom Alojzom in sinom
Martinom Pavličem v hiši v
Slancah in to zaradi premo-
ženja. Martin je namreč priti-
skal na očeta, naj proda hišo,
vendar pa sta tačas njegova
brat in sestra že dosegla so-
dno prepoved razpolaganja s
premoženjem. Tudi oče ni
bil več navdušen za prodajo
hiše, ker se je nameraval po-
novno poročiti. Ko pa je
Martin Pavlič videl, da z na-
dejano prodajo hiše ne bo
nič, naj bi zasovražil očeta.
Tako naj bi tudi prišlo do
prepira, ki je prerasel v spo-
pad, v katerem je Martin Pa-
vlič udaril svojega očeta s se-
kiro po glavi, potem pa ga na
tleh obrcal, da je kmalu nato
umrl. •
Sodišče ni verjelo zagovo-
ru obtoženca, da je oče hotel
narediti samomor in že pred
tem zažgati svojo hišo. Prav
tako pa niso sprejeli mnenja
tožilca, da je Martin Pavlič
moril iz mržnje in brezobzir-
nega maščevanja.
Za kaznivo dejanje umora
so obtožencu izrekli 12 let za-
pora, za poskus požiga 2 leti
zapora, potem pa mu na pod-
lagi Zakona o kazenskem
postopku za vse tri kazniva
dejanja (všteta je še kazen za
povzročeno prometno nesre-
čo) izrekli enotno kazen 14
let zapora. Pri tem so kot
olajševalno okoliščino lahko
upoštevali le obtoženčevo
bolezen, več pa je bilo oteže-
valnih okoliščin: nekritični
odnos do dejanja, saj ni niti z
eno besedo obžaloval, da je
umoril očeta; da je prišlo do
tega dejanja izključno zaradi
premoženja in pa njegovo
predkaznovanost.
Do pravnomočnosti sodbe
je sodišče Martinu Pavliču
podaljšalo pripor.
S. SROT
Kazen za umor v prekoračenem
silobranu
Veliki senat velenjskega sodišča je obsodil na 10
let zapora Omerja Suljkanoviča za kaznivo dejanje
umora v prekoračenem silobranu, Hasana Korajača
pa na 5 let in mesed dni zapora za poskus umora in
poškodovanje tuje stvari. Hasanu Korajaču so tudi
izrekli ukrep obveznega zdravljenja zaradi alkoholi-
zma.
Obadva sta bila udeležena v pretepu, do katerega je
prišlo letos, 7. marca zvečer v bifeju družbene pre-
hrane v Titovem Velenju. V tem pretepu je Omer
Suljkanovič z nožem zabodel v trebuh Ahmeda Kora-
jača, ki je med prevozom v bolnišnico umrl, Hasan
Korajač pa je večkrat zabodel Fadila Omerhodžiča, ki
so ga huje ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Tožilec je Omerja Suljkanoviča obtožil za naklepni
umor, senat pa je menil, da je Ahmeda Korajača umoril
v prekoračenem silobranu. Za to kaznivo dejanje in pa
za več pretepov že pred tem, v katerih je lažje ali težje
poškodoval več oseb, mu je sodišče izreklo enotno
kazen 10 let zapora. Pri obeh - Omerju Suljkanoviču in
Hasanu Korajaču pa je sodišče pri izreku kazni upošte-
valo, da sta bila že pred tem kaznovana zaradi nasilni-
ških dejanj.
S. S.
Razkrita »kavna zveza«
Utemeljeno osumljenih je pet oseb
Delavci celjske in slove-
njegraške Uprave za notra-
nje zadeve so odkrili tihotap-
ski kanal oziroma skupino,
ki je iz Avstrije v našo državo
pretihotapila večje količine
kave. Utemeljeno so osum-
ljeni inženir Vladimir Vujno-
vič, zaposlen v Zdravstve-
nem domu v Titovem Vele-
nju, Janez Jurovič iz Stare
Sledi pri Slovenjgradcu, de-
lavec Lepenke Prevalje, Ger-
hard Topler, zasebni gosti-
nec iz Preval j, Janez Kočiv-
nik iz Mute, mizar brez zapo-
slitve in Bojan Zabukovnik
iz Mute, parketar brez zapo-
slitve.
Skupina je bila zelo dobro
organizirana, tihotapili pa so
preko mednarodnega bloka
in po zeleni meji in sicer peš
ter z avtomobili. Kavo so
skladiščili v Titovem Vele-
nju, potem pa jo preprodajah
v naši in drugih republikah.
Preiskava še ni končana, v
priporu pa so Vujnovič, To-
pler in Jurovič.
Vladimir Vujnovič pa je
bil udeležen tudi pri prepro-
daji srebrnih lotov iz Gore-
nja. Od nekega delavca je na-
mreč kupil 40 kilogramov
teh lotov, ki so vredni 1,2 mi-
lijona dinarjev, Vujnovič pa
je dal zanje le 50.000 dinar-
jev. Ker je moral vedeti, da je
blago, ki je tako poceni, pri-
dobljeno s kaznivim deja-
njem, je v tem primeru
osumljen za prikrivanje.
S. SROT
Podkupnina carinikom
Celjski kriminalisti so
ovadili javnemu tožilcu za-
sebna obrtnika plastičarja
Edvarda Flisa iz Arclina in
Darka Drnovška iz Trbovelj
zaradi kaznivega dejanja
dajanja podkupnine ura-
dnim osebam.
Obrtnika sta namreč fe-
bruarja leta 1982 uvozila iz
ZRN preko Avstrije dva
stroja za svoji obrtni delavni-
ci, vendar pa ju zaradi visoke
cene in omejitev, ki so velja-
le, dejansko ne bi smela uvo-
ziti. Lahko bi namreč uvozila
'e predmete v vrednosti do
120.000 dinarjev, stroja, ki
sta ju uvozila, pa sta stala
vsak več kot 1 milijon dinar-
jev.
Obrtnika sta za vse to ve-
dela že pred nakupom stro-
)ev in sta od dobavitelja ozi-
f°ma prodajalca v ZRN tudi
dobila navodilo, naj odpelje-
^ stroje na carinarnico v Sa-
^jevo, ker se tam najlažje
Carini blago, ki ni zakonito
Uvoženo.
. Ko sta hotela stroja v Sara-
)evu že cariniti, so ju cariniki
°Pozorili, da je vrednost pre-
velika, zato sta prosila za po-
sredovanje neko žensko iz
Sarajeva. Ta je dobro pozna-
la sarajevske carinike in ji je
uspelo, da so pristali na cari-
njenje, vendar le, če sta pri-
pravljena odšteti večjo pod-
kupnino. Flis in Drnovšek
sta pristala in tej ženski izro-
čila denar.
Doslej je bilo ugotovljeno,
da je del denarja zadržala za-
se, del pa je izročila najmanj
trem carinikom in sodnemu
cenilcu, ki je vrednost stro-
jev »spravil« v dovoljeni cen-
zus. Preiskava o tem kazni-
vem dejanju še teče.
S. SROT
Iščejo vlomilca
Marjan Kolar je potem, ko
so ga 15. avgusta letos spu-
stili iz zapora, spet začel
vlamljati. Na poti iz Kopra
do Trbovelj je izvršil več vlo-
mov, predvsem v počitniške
hišice, 19. septembra pa je
prišel na celjsko območje.
Na našem območju je na pre-
cej drzen način izvršil več
kot 30 vlomov v počitniške
hišice, jemal pa je predvsem
hraino in pijačo ter tehnične
predmete. Vlamljal je veči-
noma s krampom in naredil
pri tem precejšnjo škodo.
Po zadnjih dveh vlomih na
gori Oljki so miličniki na
celjskem izgubili sled za
njim. Ker je še vedno na be-
gu prosijo občane, ki bi ga
mogoče videli, da to javijo
najbližji postaji milice ali na
upravo za notranje zadeve v
Celju.
Prijeli tri vlomilce
v Titovem Velenju
V Titovem Velenju so le-
tos zabeležili precej vlomov
v stanovanja. Miličnikom
in kriminalistom pa je
uspelo, da so v zadnjih dneh
prijeli tri storilce, ki so
osumljeni večih kaznivih
dejanj.
Tako so prijeli 28-letnega
Suada Sehiča, ki je osumljen
treh vlomov v stanovanja in
opravil pravzaprav kar cele
preselitve: odnašal je tehnič-
ne predmete in gospodinj-
ske stroje. Ker si je izbral sta-
novanja bolj na samem in,
ker je vlamljal takrat, ko last-
nikov ni bilo dlje časa doma,
je lahko nakradeno blago
odvažal kar s tovornjakom.
Prijeli so tudi 33-letno
Džurdžo Cafuta, ki sicer sta-
nuje v Beogradu, zadnjih ne-
kaj let pa se je zadrževala v
Titovem Velenju. Prej je le
priložnostno izvrševala kaz-
niva dejanja, letos pa se je
lotila večjih podvigov, zlasti
vlomov v s stanovanja, od
koder je odnašala predvsem
zlatnino, dinarje, devize in
obleke. Nagrabila si je pre-
cejšnjo premoženjsko korist,
preden so jo odkrili in pri-
prli.
Pred dnevi pa so izsledili
tudi 30-letnega Ibra Ikanovi-
ča iz Vrnjačke Banje, ki sta-
nuje v Titovem Velenju. Ute-
meljeno je osumljen, da je
dvakrat vlomil v vilo »Širo-
ko«, od koder je odnesel te-
hnične predmete v vrednosti
približno 120.000 dinarjev,
poleg tega pa je vlamljal tudi
v osebne avtomobile. Odkrili
so ga 23. septembra, ko je
poskušal vlomili še v en
osebni avtomobil, in ga pri-
prli.	s. SROT
Poskus ropa
V gostilni Pošta v Celju so 19-letni Ivan Obrez, 24-letni
Pavel Kragolnik in 17-letni B. O., vsi iz Košnice pri Celju
skupaj popivali z Antonom D. Ker so opazili, da ima pri sebi
več denarja, so ga nekaj kasneje poskušali oropati v Vrun-
čevi ulici. Ker so prišli mimo trije (doslej še neznani) občani,
ki so pomagali Antonu D., so napadalci pobegnili. Pri po-
skusu ropa so Antona D. tako hudo ranili, da je moral za štiri
dni v bolnišnico.	g g
Uspehi pri prevzgoji zapornikov
Ob dnevu službe za izvrševanje kazenskih sankcij je
bila slovestnost tudi v Kazenskem zavodu za mladolet-
nike v Celju, ki so se je udeležili tudi predstavniki
celjskih družbenopolitičnih organizacij in drugi gostje.
Delavci celjskega zavoda so ob tej priložnosti tudi
l2postavili uspehe, ki so jih dosegli pri resocializaciji
niladih zapornikov, saj sistem prevzgoje temelji na
sodobnih dognanjih penološke vede. Prav ta čas je
tudi v razmahu akcija, da bi v proces resocializacije
Pritegnili čimveč družbenih dejavnikov, še posebej po
Prestani kazni, da bi bilo vračanje zapornikov v vsak-
danje življenje lažje, predvsem pa uspešnejše.
Na slovestnosti so tudi podelili priznanja najzasluž-
nejšim delavcem zavoda, krajši kulturni program pa so
Pripravili zaporniki in delavci zavoda.
s.s.
Gasilske enote CZ v Vojniku
Na občinskem tekmovanju gasilskih enot civilne zaščite v
Vojniku je sodelovalo 36 ekip z več sto tekmovalci. Tekmovanje
je počel predsednik občinskega štaba CZ Jože Gaberšek, tek-
movanje pa so organizacijsko izvedli člani gasilskega društva
Vojnik.
V A programu (vaja z motorno brizgalno in druge veščine) je
nastopilo 16 ekip, zmagala je KS Dobrna, sledijo pa EMO Celje,
KS Vojnik moški, KS Store, Železarna Store I, KS Gaberje,
Železarna Store II, KS Ljubečna, KS Frankolovo, KS Trnovlje
itd. V B programu (vaja s hidrantom) je nastopilo 20 ekip,
zmagala je Libela Celje, sledijo pa EMO Celje ženske, KS Vojnik
ženske, PIT Celje, TVO Skofja vas, 2TO Celje, Moda Celje, LIK
Celje, KS Hudinja, KS Lava itd.
TV
Pojasnilo
V 37. številki našega ča-
sopisa (20. 9. 1984) smo pi-
sali o treh voznikih, ki so
tihotapili blago, ko so v ci-
sternah vozili kislino iz
Cinkarne v Italijo, nazaj pa
kavo, jeans in drugo blago.
Na željo prizadetega Bran-
ka Vidačeka iz Slov. Konjic
pojasnjujemo, da je med
osumljenimi vozniki Bran-
ko Vidaček iz Celja in ne iz
Slov. Konjic.
Izsiljevanje v
križišču
Skozi križišče Dečkove in
Kersnikove ulice v Celju je
vozil z osebnim avtomobi-
lom MILAN FERME, 27, iz
Celja. Nasproti je pripeljal
prav tako z osebnim avtomo-
bilom BRANKO HOLER,
30, iz Celja, ki pa je v križišču
zavijal v levo in s tem izsilil
prednost vozniku Fermetu.
Prišlo je do čelnega trčenja,
pri čemer sta se huje poško-
dovala oba voznika, lažje pa
v vsakem vozilu po en sopot-
nik. Škode je za 300.000 di-
narjev.
Zapeljal je s ceste
Po gozdni cesti iz Tera pro-
ti Planini je vozil z osebnim
avtomibilom MIHAEL
KRALJ, 20, iz Ljubnega. Od-
pravil se je na lov in med
vožnjo opazoval okolico po-
ti, zato pa zapeljal s ceste in
se kotalil z avtomobilom
30 m globoko, kjer je ob trče-
nju v drevo padel iz vozila in
padel v hudourniški jarek.
Naslednje jutro so ga našli
lovci mrtvega.
Avlo zdrsel 70 m
globoko
Po lokalni cesti iz Pake
proti Hudinji pri Vitanju je
vozil z osebnim avtomobi-
lom SREČKO SKERLOV-
NIK, 22, iz Pake. V desnem,
ostrem ovinku pa je zaradi
prehitre vožnje zapeljal s ce-
ste in vozilo se je kotalilo
70 m globoko po pobočju.
Pri nesreči se je huje poško-
dovala sopotnica MARJA-
NA SKERLOVNIK, 20, iz
Pake pri Vitanju, ki je na
zdravljenju v celjski bolniš-
nici, škode na avtomobilu pa
je za 250.000 dinarjev.
Na levi strani zbil
pešca
Voznik osebnega avtomo-
bila BORIS GRADIŠNIK,
24, iz Boletnine je zaradi ne-
primerne hitrosti v blagem
levem ovinku na cesti med
Dolgo goro in Ponikvo zape-
ljal v levo in tu zadel pešca
JANKA FEKONJO, 69, iz
Ponikve, ki je prihajal na-
sproti pravilno po svoji levi
strani. Pešec se je pri padcu
huje poškodoval.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Gasilska društva v celjski občini
10
Piše: Franio Mauer
Po ustanovitvi društva so se lotili velikih
nalog: potrebno je bilo popraviti in adapti-
rati zgradbo za gasilske namene, nabaviti
gasilno opremo in usposobiti kader. Z veli-
ko požrtvovalnostjo in s podporo krajanov
so svoje načrte uresničevali. Dom je bil
adaptiran, nabavili so nove uniforme (od
denarja lastnih prireditev), izšolali 3 nižje
častnike in 2 strojnika.
Zaradi aktivnosti društva so se vključe-
vali novi člani, starejši, mlajši, žene, skrat-
ka vse kar živi v teh krajih.
Leta 1973 je nastala potreba po novi mo-
torni brizgalni, ker je bila stara iztrošena.
Tako jim je uspelo v letu 1974 nabaviti novo
Motorno brizgalno Rosenbauer Rotex 600
^t Nabavo je oomogočila OGZ Celje in
Številni krajani s svojimi prostovoljnimi
Prispevki.
S to pridobitvijo se je povečalo tudi zani-
kanje mladine za gasilsko organizacijo v
kraju. Od leta 1974 do 1980 beležijo največji
Priliv novih članov. Društvo je prirejalo
^Zr>a tekmovanja in taktične vaje, redno so
r udeleževali občinskih gasilskih tekmo-
vanj.
{ Leta 1974 so kupili tudi 12 paradnih uni-
za katere pa so člani prispevali polo-
v'eo stroškov.
2 Vse bolj so člani pogrešali lasten prevoz.
labavo avtomobila so se odločili že leta
v. • S podporo krajanov in SIS za požarno
vnost občine ter z lastnim deležem jim je
3*10, da so 24. 12. 1978 pripeljali v Lem-
nov gasilski avtomobil Gasilec 2200 D
'jovarne IMV.
a proslavi krajevnega praznika KS
lrmec in ob 30-letnici društva - julija 1979
-P avto predali svojemu namenu.
Vj, /uštvo je tako dobro opremljeno in šte-
°krepljeno. Društvo šteje 54 članov,
strokovnosti pa sta 2 gasilska častnika, 3
častniki, 4 gasilski strojniki.
Leta 1980 so razvili svoj društveni prapor,
pod katerim se zbirajo nove generacije ga-
silcev.
V letu 1$82 so s pomočjo SIS za požarno
varnost in z lastnimi sredstvi prevzeli novo
motorno brizgalno - 800 lit.
Društvo deluje v majhnem kraju, zato
ima pomembno vlogo tudi na področju
družbenopolitičnega in kulturnega življe-
nja. Tako so že leta 1978 organizirali prvo
srečanje narOdno-zabavnih ansamblov, ki
so postala že tradicionalna.
Društvo je v svojem 35-letnem delovanju
napravilo velik korak naprej. Uspelo mu je
z aktivnostjo njegovega članstva in vseh
krajanov ter s podporo družbenopolitičnih
organizacij krajevne skupnosti.
Funkcionarji gasilskega društva Lem-
berg
Predsednika: Ivan Jezernik (1948-1964,
19?6~); Jože Škoflek (1964-1976).
Poveljniki: Martin Razgoršek
<1948-1953); Ivan Kolenc (1953-1964); Len-
Božnik (1964-1972); Miha Mlakar
H972-).
Tajniki: Miha Mlakar (1948-1953); Vili
,Urlan (1953-1976); Stanka Mlakar
1197&-).
Gasilsko društvo
Ljubečna
Gasilsko društvo Ljubečna je bilo usta-
novljeno Jeta 1922. Društvo so ustanovili
Jernej Vengust, višji poštni kontrolor,
Franc Vengust in Ivan Samec.
Dne 6. marca 1923 so sklenili zgraditi ga-
silski dom in odobrili gradbene načrte.
Gradnjo gasilskega doma so vaščani v pol-
ni meri podprli in darovali potreben les,
zbirali so prispevke in dom tudi dogradili.
Kupili so ročno brizgalno in potrebne ce-
vi, pozneje pa tudi motorno brizgalno.
Zaradi gradnje gasilskega doma pa so
zašli v fiančne težave. Najprej so morali
prodati gasilski dom, nato pa še orodje.
Motorno brizgalno so kupili gasilci iz Veli-
Ke Pirešice (1934 .
Gasilsko društvo Ljubečna je leta 1937
prenehalo delovati.
Ponovno so ga ustanovili 16. 11. 1950.
Ustanovni člani društva so bili Stanko Le-
skovšek, Martin Koželj in Jože Rozman.
Leta 1952 so se ponovno lotili gradnje
gasilskega doma in ga s prostovoljnim de-
lom krajanov tudi dogradili. Dve leti kasne-
je (1954) je društvo razvilo svoj prapor.
Društvo je bilo v teh letih zelo aktivno,
nabavilo si je potrebno opremo in orodje.
Gasilski avtomobil so kupili leta 1964, tri
leta kasneje pa so nabavili novo motorno
brizgalno Rosenbauer.
V	vseh teh letih je društvo sodelovalo pri
gašenju številnih požarov v občini in izven
nje. Prav tako je reševalo ljudsko premože-
nje ob poplavah 1954 in 1964, in to ne samo
v Celju, ampak tudi v Mariboru.
Leta 1970 so proslavili 20-letnico obstoja.
Člani so napeljali v gasilski dom vodovod,
napravili plesni oder in ometali gasilski
stolp.
Društvo je štelo 30 aktivnih članov, 10
pionirjev ter 9 častnih članov in preko 300
podpornih članov.
V	tretjo desetletje svojega obstoja je
društvo stopilo z velikimi načrti in jih tudi
uresničilo.
Gasilski dom jim je postal pretesen, zato
so v letih 1971-1972 dozidali prizidek in
uredili in obnovili notranjost. Z dokupom
zemljišča so pridobili potreben prostor.
Leta 1973 so v gasilski dom napeljali tele-
fon. Prostor pred garažo so asfaltirali. Vsa
pripravljalna dela so opravili člani prosto-
voljno.
Tudi za nabavo orodja in opreme so skr-
beli. Leta 1971 so kupili električno črpalko.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Gasilsko društvo Lemberg. Prevzem motorne brizgalne leta 1974.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
4. 0KT00ER
Devet Libellnih desetletij
Bili so uspehi In neuspehi, vendar delavci nikoli niso podvomili v to, da hI mogli
doseči še več
Delovni kolektiv LIBELE povezuje danes domala tisoč
zavzetih delavcev, ki si v vsakodnevnih prizadevanjih za
kakovostno opravljanje nalog oblikujejo svojo vizijo ob-
stoja in razvoja v domačem gospodarskem okolju in na
tujih tržiščih. Razvojna pot se začenja pred 90-timi leti v
Rebekovih delavnicah. Začetek enak kot so začetki večine
naših tovarn in delovnih kolektivov, ki so svojo današnjo
razsežnost in svoj delež na tržišču gradili na rokah zaseb-
nih obrtnikov, majhnih tovarn, ki so se prebijale skozi
vihre vojne, gospodarskih vzponov in padcev. Kolektivi
so se kalili v večjem ali manjšem obsegu s programi, ki so
jih skozi obdobja bogatili z različnimi novimi izdelki ali
opravili ali jih v celoti opuščali ter se odločali za nove,
tržno bolj zanimive, tehnološko in tehnično zahtevnejše
ter dohodkovno bogatejše. Začetki vagarstva so LIBELI
do danes ohranili vsebinski izraz in tržno orientacijo v
razvoj in proizvodnjo naprav za merjenje mase.
Široka paleta
izdelkov
LIBELA danes pokriva s
svojo proizvodnjo vrednost-
no približno eno tretjino
vseh jugoslovanskih potreb
po merilnih instrumentih za
merjenje mase z vodilno rav-
nijo tehnične dognanosti in
sodobnosti. Najmanj tolik-
šen delež je še uvoza, pred-
vsem takšnega, ki ga domači
proizvajalci ne morejo pokri-
vati. Del uvoza pride na naše
tržišče skozi opremo, kot
neidentificirani del različnih
kompletnih tehnoloških li-
nij. Preostali delež pokriva
domača konkurentna proiz-
vodnja. Kljub temu, da je
izražanje celokupnega pri-
hodka danes zelo relativna
vrednost, pa vendarle raču-
najo, da bo celotna vrednost
letošnje prodaje presegla
vrednost 2 milijard din.
Značilnost Libeline proiz-
vodnje danes je zelo široka
paleta proizvodov, saj je le
malo tehtnic, ki jih v LIBE-
LI ne bi proizvajali ali po po-
trebi znali izdelati. To je prav
gotovo tudi prvo resno bre-
me, ki danes LIBELO še ovi-
ra, da ne more svojih stro-
kovnih, tehnoloških in ka-
drovskih potencialov dovolj
racionalno izkoristiti za po-
speševanje atraktivnejših
programskih področij. V LI-
BELI danes izdelujejo od
najenostavnejših mehanskih
tehtnic pa vse do najzahtev-
nejših sistemov za industrij-
sko tehtanje, ki vsebujejo
vse najsodobnejše zasnova-
ne elemente regulacije, kr-
miljenja, vključno z računal-
niško usmerjenimi in vode-
nimi sistemi obračuna te-
hnološkega procesa in poslo-
vanja. Kljub temu, da je ka-
drovska struktura razmero-
ma ugodna, pa še vedno ne
morejo celovito obdelati trži-
šča in zadovoljiti vseh po-
treb.
Za manjšo
razdrobljenost
LIBELA je danes prostor-
sko zaokrožila vse dele svoje
proizvodnje na Sp. Hudinji,
potem ko se je po dolgih le-
tih čakanja približno 150 de-
lavcev TOZD finomehanike
poleti 1982 preselilo v novo-
zgrajene proizvodne prosto-
re. Dislocirana je ostala le
delovna enota Rosla iz Roga-
ške Slatine za katero pa rav-
no v tem obdobju tečejo ne-
kateri pogovori, kjer naj bi
ocenili možnosti koncipira-
nja trdnejšega proizvodnega
programa in začrtali dolgo-
ročnejši razvoj v okviru pro-
stora, ki bi tamkajšnjim de-
lavcem najbolj ustrezal. Ro-
sla je sestavni del TOZD
tehtnic, ki skupno šteje pri-
bližno 600 delavcev. Med-
tem, ko je večina od okoli
150 serviserjev TOZD servisi
lociranih po 11 servisih ši-
rom Jugoslavije, pa je del
skupnih služb organiziranih
v DSSS in šteje^nekaj manj
kot 80 zaposlemh.
Oprema, ki je v zadnjih ne-
kaj letih vzporedno z izgrad-
njo in posodabljanjem de-
lovnih pogojev, sicer doživ-
ljala nekatere popravke, pa
je vendarle zelo predvčerajš-
njega obeležja.
Razdrobljenost in izredno
široka paleta proizvodov da-
nes zelo ovira hitrejši proces
vsebinske preosnove proiz-
vodnega programa. V prete-
klih mesecih so si v LIBELI
prizadevali za racionalizacijo
proizvodnega procesa tako,
da bi vse podvojene ali celo
potrojene proizvodne faze
povezali, poenotili in preo*
blikovali v takozvano fazno
obliko organiziranja proiz-
vodnega procesa, toda del
kolektiva tega predloga ni
podprl. Danes imajo nov, po
vsebini in pričakovanih re-
zultatih sicer nekoliko skro-
mnejši, toda vendarle od se-
danjega boljši predlog. Kon-
cem leta se bodo izrekali
zanj.
V zadnjem obdobju so ve-
liko napora in tudi znanja
vložili v trženje ter z njim ne-
posredno povezano razvojno
in tudi raziskovalno delo.
Nekatera najodgovornejša
mesta so prevzeli novi, mlaj-
ši kadri. Kljub temu, da so
nekateri rezultati že vidni, pa
seveda še niso zadovoljni z
rezultati. Sedanja vlaganja v
kadre, optimalna organizira-
nost in učinkovit izbor proiz-
vodnega programa bo lahko
dal svoj prispevek šele čez
leto.
Izvoz potrjuje
kakovost
Izvoz je letos pomembno
porasel. Vidijo se mnogoteri
napori, ki so jih vložili v pre-
teklem letu in jih še vlagamo
s tem, ko poskušamo uskla-
diti
- pomanjkanje materiala,
nizke cene konkurence, vi-
soko raven kakovosti, brez-
kompromisno spoštovanje
dobavnih rokov in oblikova-
nje izdelka za izbirčnega
kupca.
Letos nameravajo izvoziti
za 2 milijona dolarjev. Veči-
na izvoza je na področju s
trdo valuto. Prednjačijo
Iran, Italija, ZRN, Grčija,
Švedska in druge, od klirin-
ga pa SSSR, Cehoslovaška,
Madžarska.
Jasna opredelitev za
bodočnost
Libelina p/izadevanja ima-
jo dosti jasne opredelitve za
naslednje obdobje. Pred-
vsem leto 1985 naj bi pred-
stavljalo leto finančne in
programske sanacije. V na-
ših naporih, da bi si izbrali
tisti programski segment, ki
bo pomenil optimalno do-
hodkovnost in maksimalni
razvojni razcvet, se pred-
vsem odločajo za tri osnovne
stvari:
1.	Struktura izdelkov se
mora spremeniti tako, da bo-
do 60-70% vsega programa
realizirali na področju proce-
sne opreme, vodene in regu-
lirane z doma izdelanimi ra-
čunalniškimi enotami, pred-
vsem za potrebe industrij-
skega tehtanja.
2.	Bolj kot doslej se mora-
jo usposobiti za izvoz najza-
htevnejše opreme visoke ka-
kovostne ravni, predvsem v
sodelovanju z našimi naj-
boljšimi proizvajalci.
3.	Finančno se morajo
osamosvojiti tako, da jim
odvisnost obratnega kapita-
la od bank ne bo ogrožala
nevzdržno visoke obresti.
4.	Ustvarjena sredstva, na-
menjena vlaganju, bodo
usmerjali v trženje, razvojno
delo in posodabljanje tehno-
logije.
Ta načrt je zelo drzen in
hudo optimističen, še pose-
bej, če vemo, da bodo bili
znotraj kolektiva hudo bitko
s tradicionalizmom. Toda v
LIBELI je danes že prisotno
spoznanje, da sedanja, na
stoterih mestih porazgublje-
na proizvodnja stotine različ-
nih artiklov ne more zagoto-
viti niti kakovostnega plani-
ranja, kaj šele uspešnega vo-
denja in usmerjanja produk-
cije, da o oskrbi in trženju
niti ne govorimo.
LIBELA vse bolj postaja
mlad kolektiv. Kolektiv, ki
hoče in ki zmore. Vse več je
razumevanja današnje real-
nosti, dejansko zaostrenih
pogojev gospodarjenja, pa
tudi življenja. Vse bolj prodi-
ra v zavest večine delavcev,
tistih na kreativnih delovnih
področjih, kakor onih v pro-
izvodnji ali administraciji,
da se morajo čimprej dogo-
voriti za prenos nekaterih
vrst proizvodnje na malo go-
spodarstvo, torej organizirati
delo tako, da ga bo opravi
tisti, ki to lahko stori z naj-
manjšimi stroški, v roku ii
na najvišji ravni kakovosti
Konstrukcijske oddelke i:
proizvodne prostore bodi
spremenili v prostore za na
črtovanje in proizvodnjo za-
htevnih delov opreme, ki bt
sicer zadržala obeležje mer
jenja, vendar ne bo v«
orientirano samo na mase
temveč tudi druge veličine.
Proces je že stekel, sa;
kupci danes v LIBELI že na
ročajo polnilne linije za gc-
moljaste proizvode, sipki
materiale in druge potrebe
odvisno od narave kupčevi
želja. Visoka stopnja meha
nizacije posameznih faz te
hnološkega proces še prera
šča v neomajen proste
strežnih naprav, ki pomaga
jo v najbolj izpostavljenih fa
zah in na fizično in zdrav
stveno najbolj izpostavljeni!
mestih.
Danes LIBELA izvai
predvsem gospodinski in ti
govinski ter skladiščni pro
gram. Tudi tehnično zahtev
nejši proizvodi so si že pride
bili reference v CSSR, SSSl
in tudi >v nekaterih drugi
državah, predvsem deželah'
razvoju. S tehnično zahtev
nejšimi, predvsem pa rt
elektroniki in pretvornik
mase (TMD) temelječih "
delkih na zahodnih trgih ni
majo veliko možnosti, prt'
gotovo pa so jim postopotf'
dovolj odprta vrata vzhod
in predvsem dežel v razvoj'
kamor se tudi vse bo
usmerjajo in uspešno vklj1
čujejo.
Ob 90. jubileju vagarstva
Celju in 45. jubileju finom«
hanične dejavnosti ima ^
lektiv mnogotere želje, trdi1
utesnjene v srce. Predvsef
te obletnice ne bodo prazn1
vali, temveč le obeležili
vrsto prireditev kot so ^
stave, strokovni posveti, ^
mercialna srečanja in d*
gim, bomo na dostojni
turni ravni izpeljali tudi i1'
katera športna in kultu^
zabavna srečanja.
Največ pozornosti pa bo®
posvetili nalogam, za bol)!
delo, uresničitev zastavi)1
nih ciljev in prijetno notf
nje vzdušje, vključno
ustreznim nagrajevanjem P
delu.
Sprehod skozi čas
1894 - ključavničarski mojster Ivan Rebek odpre v
naselju Breg v Celju obrtno delavnico. To leto štejemo
za nastanek Rebekovega podjetja kot predhodnice Li.
bele
1907 - Mojster Rebek izdela prvo mostno tehtnico
nosilnosti 3000 kilogramov. To je bila prva tehtnica
izdelana na ozemlju Jugoslavije in Balkana
1927 - delavnico prevzame sin mojstra Anton Rebek
ki podjetje krepi in poseže v konkurenčni boj načrtno
1945	- oživijo proizvodnjo tehtnic, opustijo vse
drugo
1946	- Rebekovo podjetje nacionalizirajo v Tovarno
tehtnic Celje
1950 - delavci dobijo podjetje v upravljanje. Prvi
predsednik delavskega sveta je Stanko Auaič, pred-
sednik upravnega odbora Janko Krašovec
1952 - direktorja Albina Zupanca zamenja Janez Tro-
fenik, ki je na čelu delovne organizacije 20 let
1964 - delavci sprejmejo ime Libela, tovarna tehtnic
Celje
1968 - Libeli se priključi tovarna finornehaničnih
izdelkov IFA, ki obogati široko paleto tehtalne tehnike
z novimi izdelki
1973 - direktor postane Jože Bobnar, ki ga leta 1982
zamenja sedanji direktor Tone Rožman
1974-1984 - ob prejšnjih zgradijo še tri proizvodne
objekte, hitro razvijajo nove proizvode, poudarek je na
uvajanju elektronike v procese merjenja, reguliranja in
vodenja
Finomehanična dejavnost se je razvila iz pred 45 leti
ustanovljene delavnice Ivana Drofenika, ki je pričel z
izdelavo fotografskega povečevalnika. Znano postane
po izdelavi fotografskega pribora pod imenom IDRO,
ki ga izdelujejo vse do leta 1961. Leta 1960 se IDRO
preimenuje v IFA - industrija finornehaničnih apara-
tur.
Servisi so se razvili iz leta 1960 ustanovljenega mon-
tažnoservisnega oddelka. Leta 1965 ustanovijo servis
in predstavništvo v Nišu, ki mu je sledila prava mreža
servisov in izpostav. Leta 1977 postanejo servisi te-
meljna organizacija Libele.
Skupaj gradimo, da bi bilo Libeli in nam boljše
Franc Dobovšek, vodja razvoja v Fino-
mehaniki, je v Libeli že 26 let: »Slaviti 90-
letnico podjetja navdaja vsakogar s pono-
som - nas, ki še delamo v njem in tiste, ki
so že odšli. Pot, ki jo je kolektiv prehodil
pred vojno, med njo in po njej je pustila
izkušnje, s kakršnimi se nam ni treba bati
jutrišnjega dne. Veliko nalog nas še čaka,
še zlasti pri razvijanju medsebojnih
odnosov in spoštovanja. Da je naša usme-
ritev na drugih področjih prava, potrjuje-
jo ne nazadnje vse večji izvozni dosežki.«
Mara Rupnik, delavka na tekočem tra-
ku gospodinjskih tehtnic, je v Libeli 25
let: -Kot otrok sem prišla v Libelo. Nava-
dila sem se nanjo, postala mi je kot drugi
dom in tu bom ostala. Čeprav je delo za
tekočim trakom zahtevno, še zlasti zaradi
velikega izvoza. Moramo biti natančni,
kajti boljše delamo, več prodamo in več
izvozimo. Mislim, da osebni dohodki de-
lavcev za tekočim trakom niso takšni, kot
bi si jih z delom zaslužili, a gre počasi na
boljše. Da pa bi nam delo olajšali, ne, za
to ni pravega posluha.«
Silva Pišek, referentka v uvozno-izvoz-
nem oddelku je v Libeli 28 let: »Prehodili
smo pot, na kateri je bilo veliko težav. A
stari delavci smo tudi takrat, ko je bilo
najtežje, ostajali v Libeli in je nismo za-
pustili kot potapljajočo ladjo. Pri svojem
delu vidim v zadnjih letih precejšen na-
predek. Skromni izvozni začetki so že
obrodili lepe uspehe. S kakovostjo izdel-
kov smo se približali potrebam tujih
tržišč, še zlasti Italije, Kanade in Avstrije,
kamor največ izvozimo. Z lepo količino
tehtnic smo zadnji dve leti prodrli še v
Iran, kjer se nam tudi za drugo leto obeta-
jo naročila.
Jože Selič, orodjar v temeljni organiza-
ciji Tehtnice je v Libeli 14 let: »Iz dneva v
dan, pri vsakem posameznem izdelku
ugotavljamo, kaj bi lahko naredili boljše,
kaj hitreje. Veliko zamisli tudi uresniči-
mo. Pri tem ima vsak neomejene možno-
sti. Za spretne in sposobne pri inventivni
dejavnosti ni meja. Vedno več novega pri
nas ustvarimo sami, čeprav so bile v pre-
teklosti materialne vzpodbude za to šib-
ke. Sedaj se tudi pri tem odpira. Lahko
rečem, da vsi skupaj gradimo, da bi bili
naši izdelki še boljši.«
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
4. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
4. OKTOBER i
»Naj nam v miru ptički zapojo«
Skoraj preresna besedila na prireditvi Pesem In mladost
Ce na prireditvi Pesem in mladost
kjer so avtorji tekstov osnovnošolci
slišimo kar nekaj pesmi na temo mi-
ru, vojne in sožitja v svetu, lahko pri-
trdimo vprašanju Marjana Kozmusa,
ki je napisal skoraj vse aranžmaje in
tudi glasbo za nekaj teh tekstov, ali
so naši otroci preresni za svoja leta in
ali res vidijo toliko slabega, da raje
pišejo o tem kot pa o ljubezni, živalih
in podobnem, čeprav tudi takšnih pe-
smic ni manjkalo.
Čeprav na tej prireditvi izbirajo tudi
tisto skladbo, ki je bila obiskovalcem
najbolj všeč, pa ni toliko pomembno
ali je bolje zapela Martina, Monika,
Karmen, Ivanka ali Renato. Pomemb-
nejše je to, da se kot pisci pesmi pojav-
ljajo osnovnošolci Anja, Sebastjan,
Magda, Branka in kot skladatelji Nata-
ša, Karmen, Branka in drugi.
To pa je odraz vsaj enoletnega dela
in kot je dejal Drago Cehner, glavni
organizator te prireditve, zaključna
prireditev je bila samo nekakšen vrh
ustvarjanja mladih, ki tako vidijo, da
so njihova snovanja uresničena. To pa
jim da hkrati tudi vzpodbudo za na-
daljnje delo.
Žalska prireditev je zares izzvenela
povsem v izvedbi mladih, saj so nasto-
pajoče spremljali člani pionirskega
zborčka, ki so jim dirigirali dijaki žal-
ske glasbene šole, in tudi obe povezo-
valki programa sta bili osnovnošolki.
\
Po besedah Margit Juteršek, ki je
pregledala vse pesmi, so mladi poslali
veliko primernih tekstov, ki pa jih žal
niso vse uglasbili. Tako bi lahko na tej
prireditvi nastopilo še več mladih pev-
cev in pevk. Zal je bilo nekaj tekstov
tudi neprimernih za uglasbitev, tako
da niso bile zastopane vse šole iz te
občine. Letos tudi ni bilo nastopajočih
iz Varaždina in Šoštanja, ki so sicer
vsako leto popestrili to prireditev.
Ob koncu lahko zapišemo, da je Pe-
sem in mladost potrebna, tako za sno-
vanje mladih pesnikov in skladateljev
kot tudi za uveljavitev mladinske za-
bavne pesmi. In v bodoče bi morali
pristopiti tudi šole iz drugih občin, ki
so dosedaj stale bolj ob strani.
F. P.
Alenka Lesjak je s skladbo Nevihta zmagala.
Nastopajoče je spremljal zborček Osnovne šole Peter Šprajc-Jur.
Obadji piki
Obrtniki imajo podobno kot druge pa.
noge gospodarstva svoje športne igre, po.
svetovanja in sejem. Upajmo, da zaradi
podobnosti ne bodo imeli še izgub.
TORI je majhen zložljiv moped. Z njim
bo lastnik pač malo počasneje prišel v
socializem.
Zlobženi pravijo, da bodo nekateri
obrtniki zaradi dobrega posla na sejmu
doma preštevali izkupiček tako dolgo
kot je trajal sejem.
OBAD
Lahko pomikamo kazalce
v obe smeri,
lahko dvigujemo palce
kot se komu zdi,
lahko je še takšna reakcija
še vedno velja pravilo,
da je najvažnejša akcija
in to naj nam bo vodilo.
Jurček-dvojček
Bistre oči 6-letnega Aleša Oprešnika
z Zegarja pri Prevorju so našle tegale
jurčka-dvojčka. Za gobarske spretno-
sti malega Aleša pa ima največ zaslug
ati Alojz. Najbrž pa je mama ponosna
kar na oba, tako kot Aleš na svojo
gobarsko trofejo. Nam je ostalo nekaj
sline v ustih, pa fotografija za spomin.
UM-EM
Edi Masnec - Dolina je slečena.