ISTEKLO PORCELAN • STEKLO• i' ^ ; 1 ustanovni °bčni zbor obalnega IX. RAZŠIRJENA SEJA RS ZSS: ^ROtETARCrVSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! fjjE&H mm II •v ;:$i -viti m i.i MINUS 18" C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 6 . . ! A\\\XV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\^^^ DELAVSKA ENOTNOST 9. decembra 1967 Št. 48, leto XXVI Danes: posebna izdaja DE na obalnem področju in Pogovori 67 OBČINSKI SINDIKALNI SVETI IZOLA, KOPER IN PIRAN sklicujejo Ob zaključku redakcije Prvi občni zbor ljubljanskih sindikatov »V tem trenutku so naše misli posvečene Titu, prvi osebnosti delavskega razreda in revolucije,^ je začel v sredo popoldne Ktidt Bregar, predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane, prvi občni zbor ljubljanskih sindikatov. Nato je v kratkih in jedrnatih besedah orisal zgodovinski pomen 30. obletnice prihoda tovariša Tita na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Mimo številnih delegatov, ki so jih izvolili ljubljanski delavci, prvemu občnemu zboru ljubljanskih sindikatov prisostvujejo tudi predstavniki sindikatov Skopja, Prištine, Titograda, Novega Sada, Sarajeva, Beograda in Zagreba, predstavniki družbeno političnega življenja Ljubljane in številni drugi gostje, med njimi tudi predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije tovariš Ivo Janžekovič. Občni zbor je v četrtek dopoldne nadaljeval delo v treh komisijah, popoldne pa spet na plenarnem zasedanju. Ob tej priložnosti opozarjamo vse naše bralce in člane sindikata v Ljubljani, da bo prihodnjo soboto Delavska enotnost izžla v posebni izdaji za Ljubljano, v kateri bo objavljeno obširno gradivo iz poročil in razprave na občnem zboru ljubljanskih sindikatov. Hkrati bo objavljena tudi' zanimiva reportaža o Počitniški skupnosti Alpe Adria, ki deluje kot posebna delovna enota pri ljubljanskem mestnem sindikalnem svetu. Mestni sindikalni svet Ljubljane je omogočil, da bo skoraj vsak tretji član sindikata v Ljubljani dobil Delavsko enotnost brezplačno. — M. Ž., foto: M. G. sindikalnega sveta v soboto, 16. decembra 1967 °b 9. uri v dvorani DPD "Svoboda« v Izoli, Bazoviška 2 Predlog dnevnega reda: L Otvoritev in izvolitev organov zbora 2- Poročilo občinskih sindikalnih svetov Izola, Koper in Piran o delu v minuli mandatni dobi 3- Finančna poročila in poročila nadzornih odborov ObSS Izola, Koper in Piran 4- Referat o bodočih nalogah Razprava o poročilih in referatu Sklepanje o načelih za organizacijo Zveze sindikatov v občinah Izo-la’ Koper in Piran Razrešitev dosedanjih ObSS in nadzornih odborov K Molitve Obalnega sindikalnega sveta in nadzor-nega odbora Razprava' o programski osnovi Delovanje sindikatov v sedanjih razmerah Način in oblike delovanja sindikatov ter družbenopolitična koncepcija VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije sta bili osrednji točki dnevnega reda devete razširjene seje republiškega sveta slovenskih sindikatov, ki je bila 24. novembra v Ljubljani. Plenuma vodstva slovenskih sindikatov so sc udeležili tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov in predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Šane, ki je na plenumu obrazložil družbeno-politično koncepcijo VI. kongresa ZSJ. Njegovo obrazložitev, kakor tudi uvodni referat k prvi točki dnevnega reda — o načinih in oblikah delovanja sindikatov v sedanjih pogojih — ki ga je imel tajnik RS ZSS Jože Marolt, objavljamo v celoti v današnjih »Pogovorih«. V razpravi o obeh osrednjih točkah dnevnega reda, ki je potekala združeno, so sodelovali tovariši Mitja Švab, Lojze Capuder, Aleksander Čerče, Igor Ponikvar, Pavel Pečar, Jože Jager, Emil Sovdat, Feliks Bagar in Ivo Janžekovič. Kakšna je današnja vloga sindikata in kako organizirati njegovo delo, da bomo kos vse zahtevnejšim nalogam, ki jih pred sindikalne organizacije postavlja izvajanje družbene in gospodarske reforme? To sta bili vprašanji, ki si jih je zastavila in nanje tu d j odgovorila deveta razširjena seja RS ZSS. Širši razgovor na omenjena vprašanja sta dala referat tajnika RS ZSS Jožeta Marolta in razprava predsednika ZSJ Dušana Petrovi ča-Šaneta. ta odgovor pa so potrdili tudi udeleženci razprave na devetem nlenumu republiškega sveta slovenskih sindikatov. Če bi ga poskusili strniti v nekaj stavkov. potem bi se ta odgovor glasil približno takole: sindikat ie organizacija, ki služi združenim interesom delovnih ljudi: to je samostojna politična organizacija našega delovnega razreda in del našega samoupravne- ga mehanizma, predvsem pa njegova politična osnova. Zato ba, ker je z uveljavljanjem družbene in gospodarske reforme težišče bitke za naš nadaljnji gospodarski razvoj prešlo v delovne organizacije, je v današnjem času tudi baza delovanja sindikatov v delovnih organizacijah, s tem pa postaja delo sindikalnih podružnic odločilnega pomena za celotno delovanje sindikatov. ElE$CTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL e ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IR MALO ' >x. Tehimo-mercator CELJE M g S E H °BEni Matehxal • železnina • gradbeni material • železnina • gradbeni material • Železnina • gradbeni mater HIBE DOSEDANJEGA SINDIKALNEGA DELA Plenum vodstva slovenskih sindikatov n.i zatiskal oči pred dosedanjimi hibami dela sindikatov; prav nasprotno, napake v dosedanjem delu je poskušal opredeliti čim natančneje, pri tem pa so mu bile v veliko pomoč že ob lavi jena mnenjska raziskava o stališčih slovenskih delavcev do sindikata, podobno gradivo o mnenjih predsednikov občinskih sindikalnih svetov in analiza vsebine dela občinskih organov sindikata. Vsi ti materiali so pokazali, da delovni ljudje ne odrekajo sindikatu mesta in vloge, ki mu gre. temveč prav nasprotno želijo imeti močnejšo, predvsem pa učinkovitejšo sindikalno organizacijo, kot so jo imeli doslej, kritike delovnih ljudi ne letijo na sindikat na splošno, temveč predvsem na njegovo premajhno učinkovitost. O tej hibi sindikalnega dela je spregovoril tudi plenum. V razpravi je med drugim bilo slišati mnenje, da delo sindikatov pač nj moglo biti učinkovito, ko pa se je dogajalo, da so različni sindikalni forumi v istem času postavljali na dnevni red popolnoma različna vprašanja, zaradi česar se ie potem delo sindikalnih organizacij razvodenelo v akcijah, ki niso bile usklajene _ niti programsko niti časovno. Če k temu dodamo pomanjkljive stike med nižjimi in višjimi sindikalnimi vodstvi in zelo slabo informiranost članstva sindikatov o delu njihove organizacije, potem ni (Nadaljevanje na 2. strani) MNENJSKA RAZISKAVA MED DELAVCI NA SLOVENSKI OBALI Pri- sluhnimo članstvu! Občinski sindikalni sveti Izola, Koper in Piran so oktobra letos izvedli anketo o mnenju zaposlenih v gospodarstvu o nekaterih aktualnih vprašanjih samoupravljanja, delitve, zaposlovanja, socialnega zavarovanja ter dela in nalog sindikata. Celotna raziskava je bila zasnovana na poznanih metodah raziskovanja javnega mnenja. Anketiranih je bilo 657 delavcev v 24 podjetjih iz vseh treh obalnih občin. In kdo je bil anketiran? Od 657 anketiranih je 414 ali 63 odstotkov moških in 243 ali 37 .odstotkov žena. 1 Starost: — do 25 let: 19,0 %; — 26 do 30 let: 19,9%; — 31 do 40 let: 34,9 %; — 41 do 50 let: 19,5 %; — 51 in več: 6,4 %. Odstotek starejših od 51 let je zelo nizek (6,4 %), gre namreč za aktivno — zaposleno — prebivalstvo! Izobrazba: — 4 razrede osnovne šole in manj 14,3 %; — nad 4 do 8 razredov osnovne šole ali 3 ali 4 razrede nižje gimnazije 39,4%; — nižja strokovna šola (vajenska in industrijska šola) 23,0 %; — srednja šola (gimnazija, TSŠ, gradbena, ekonomska, učiteljišče, srednja medicinska šola ipd.) 16,9%; — višja šola 3,5 %; — visoka šola (fakulteta) 3,0%. Z vodilnim in vodstvenim položajem (direktor, vodja ekonomske enote in drugi) je bilo zajetih 108 anketirancev ali 16,4 % vseh anketiranih. Naključni izbor anketiranih iz delovnih organizacij ter odstotek anketiranih (4,3 od vseh zaposlenih v gosii- iar-slvu nam dovoljuje ocer-- da mnenje preostalih oziroma vseh zaposlenih, če bi ga lahko izrazili, ne bi bilo bistveno drugačno, kot so mnenja anketiranih. Zato so dobljena mnenja izredno dragoceno gradivo za usmeritev in aktivnost sindikata kot tudi samoupravnih ter drugih organov in organizacij. Resnost in odgovornost, s katero so delavci odgovarjali na vprašanja, nas še posebej obvezuje, da anketa ne obleži v predalu, temveč da resnično služi za to, da članstvo sindikata bolj neposredno in osebno pripomore k formiranju stališč sindikata in politike nasploh. S tem namenom anketo še podrobneje analiziramo (po panogah, po posameznih delovnih organizacijah, po skupinah zaposlenih itd.), na tej osnovi pa bomo pripravili še politično oceno dobljenih mnenj in formulirali konkretne predloge in ukrepe, da bodo stališča delavcev prišla do veljave tudi v praksi. Zato tudi želimo, da nam člani in sindikalne podružnice sporočijo svoje poglede in mnenja na rezultate ankete. Anketo objavljamo v današnji posebni izdaji DE. Občinski sindikalni sveti Izola, Koper in Piran / Franček Sladič tajnik mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, Ljubljana: # Približuje se občni zbor republiških sindikatov. Katerim vprašanjem naj bi po vašem mišljenju takrat namenili največ pozornosti in zakaj? Zlasti v času po reformi postaja vse bolj očitno, da malone Vso skrb v delovnih organizacijah namenjajo iskanju najustreznejših poslovnih in tehnoloških rešitev, hkrati pa skoraj docela pozabljajo na vlogo in pomen preostalih strokovnih služb, ki bi morale zelo intenzivno spremljati razvoj odnosov znotraj -podjetij. Te odnose, ki bi morali pomeniti osnovo za oblikovanje družbene in ekonomske politike, sicer teoretično proučujejo različne ustanove izven delovnih organizacij, ki sicer s svojimi stališči nemalokrat odločilno vplivajo na sprejemanje konkretnih ekonomskih in drugih ukrepov, vendar je to premalo. Tako prihaja do nasprotja, da konkretni družbeni ukrepi vedno ne spodbujajo dovolj ustvarjalnosti naših delovnih ljudi, ker pač marsikdaj nastajajo brez upoštevanja izkušenj. Prav zaradi tega menim, da bi se zlasti'sindikati morali zavzeti za bolj strokovno iji vsestransko proučevanje proizvodnih odnosov, že na'ravni delavnih organizacij. To pomeni, da se je treba boriti za enakopravno vlogo in vplivnost vseh, torej tudi kadrovskih in splošnih služb. Samo tako bomo lahko dosegli, da bodo razen vsega drugega, delovni kolektivi ob vsakem času temeljito informarini o vseh bistvenih problemih. Nobenega dvoma tudi ni, da informiranega proizvajalca ni prav nič težko vključiti v aktivno delo pri razreševanju problemov in težav. Vinko Dobnikar EL JH predsednik ObSS Kamnik: A, K JI • Kmalu 1)0 občni zbor RS ZSS. Ka- tHHu terim vprašanjem bi po vašem mnenju BHbk|||h|| morali predvsem posvetiti pozornost? V Kamniškem občanu berem, kako si rudarji v rudniku kaolina v Črni predstavljajo sindikat: sindikalne podružnice po tovarnah, rudnikih in drugod bi- morale storiti več za okrepitev samoupravljanja. In razmišljam: kako naj bo delavec dober samoupravljavec, če ni razgledan? Kako mu naj- sindikalni aktivist razlaga samo-uprav:ijanje, če sam ne pozna ekonomike? Oba se morata šolati! Sele. ko bosta probleme poznala, bosta lahko o njih razpravljala pa tudi sklepala. Tako pa vsi govorimo vse preveč pogosto na pamet. Doseči tudi moramo, da bo sindikat pobudnik vseh akcij samoupravnih organov. Tako si bo še bolj pridobil simpatije delavcev. In ker občinski sindikalni svet ne more obravnavati vseh problemov sam, predlagam, da se pri vseh ObSS ustanove odbori. -strokOpniK sindikatov. Kadrov nam ne mdnjka! Razvilo sodelovanje z italijanskimi sindikati STIKI S TUJINO Občinski sindikalni sveti Izola, Koper in Piran vzdržujejo tesne stike z italijanskimi sindikati. Se posebno so plodni stiki z Novo delavsko zbornico v Trstu in Delavsko zbornico v Modeni. Ti stiki so hitro prerasli od običajne izmenjave delegacij in informacij v zares vsestransko in povsem konkretno sodelovanje v številnih vprašanjih. Italijanske delavce pa seveda najbolj zanima naše samoupravljanje in zanimivo, da so ob krizi, v katero so zašle Modenske livarne (tovarna s 400 delavci), delavci prevzeli upravljanje te tovarne in uvedli v njej upravljanje povsem podobno našemu sistemu delavskega samoupravljanja. Slovenska obala pa postaja vse bolj tudi priljubljeno izletniško področje za tamkajšnje delavce. Več delovnih kolektivov iz obalnih občin in modenske pokrajine pa je navezalo neposredne stike, ki so tudi strokovno in gospodarsko zanimivi (na primer Agraria Koper in zadruga v Castčlfrancu itd.). Na sliki: Razgovor o samoupravljanju, ki so ga v Modeni organizirali tamkajšnja Delavska zbornica (CGIL) in sindikati slovenske obale. Delovanje sindikatov v sedanjih razmerah Središče bitke za uresničitev družbene in gospodarske reforme je v delovnih organizacijah in zato se je težišče dela sindikatov premaknilo v sindikalne podružnice ® Občni zbor RS ZSJ za Slovenijo bo ob koncu januarja prihodnjega leta # Sindikati so v načelu za deljen delovni čas družbenih služb, nanj pa te službe lahko preidejo le postopoma Adolf Šuštar (Nadaljevanje s 1. strani) ; fudno. da- mnogi člani 'ne ..poznajo niti dela sindikatov 'niti stališč sindikatov db riaj pomembnejši h vprašanj današnjega časa. Plenum se je odločno izrekel za dobro programiranje dela sindikatov, ki mora upoštevati zahteve in potrebe sindikalnega članstva in iz teh zahtev in potreb izluščiti tisto, kar ie v skladu s , širšimi interesi delavskega razreda. Sindikat mora š svojimi stališči biti prisoten povsod, kjer se odloča ali misli odločati o položaju delovnega človeka in njegovih delovnih organizacijah — in to mora storiti pravočasno, ne pa morda takrat, ko je »že vse mimo«. Z boljšo informiranostjo pa moramo ustvariti objektivno sliko dela sindikata pred njegovim članstvom in zato se moramo mirno Delavske enotnosti posluževati tudi radia in televizije — skratka vseh sredstev množičnega obveščanja. In še nekaj: sindikalno članstvo moramo -AVTV TV/1 TNAAAAAAAAAh^^AAAAAATNA/yWVV/>/V'A^AAAAAAAyW,\AAAAAAA/WVVT'T'TNAAA/W\/NAAAA/AAA/N/WWW\AAA/‘yV/AAAAA/V\AA/WWVW'/\/WWWV\AAi spodbujati k temu, da vztraja v zahtevi, da izvoljena sindikalna vodstva ' uresničijo zadane naloge — v nasprotnem primeru pa naj jih članstvo zamenja, ne da bi čakalo ha občne zbore oziroma druge priložnosti. KAKO ZAGOTOVITI BOLJŠE* DELO SINDIKALNIH PODRUŽNIC? Na vprašanje, kako zagotoviti boljše delo sindikalnih podružnic in njih večjo aktivnost, ki bo s svoje strani pogojevala tudi aktivnejše in boljše delo vseh drugih sindikalnih forumov, ie plenum vodstva slovenskih sindikatov odgovoril s tem, da je tako rekoč s prstom pokazal na tiste ovire, ki so in ki še preprečujejo večji delovni razmah sindikalnih podružnic. Plenum je odločno zavrnil teorije o nepripravljenosti članov sindikata, da sodelujejo v akcijah svoje organizacije, saj so ankete pokazale, da je 70—80 odstotkov anketiranih članov sindikata sodelovalo vsaj v. eni sindikalni akciji. Pripravljenost za delo torej je — vedar pa mora to sindikalno delo biti blizu interesom delovnih ljudi. Takih interesov pa v delovnih organizacijah ne manjka, saj je povsod dovolj različnih problemov, ki težijo delovne ljudi. Vseh teh problemov sindikalna podružnica seveda ne more sama rešiti, lahko pa se spoprime z marsikaterim vprašanjem in ga tudi uspešno raz-' reši. Članstvo sindikata zato tudi vse bolj zahteva, da njihova organizacija zavzame stališča do različnih konkretnih problemov — denimo do nadaljnjega razvoja delovne organizacije, do vprašanja angažiranja strokovnjakov. do vprašanja zaposlovanja itd. — in v vseh teh vprašanjih sindikalna podružnica lahko da zelo pomemben prispevek k njihovi razrešitvi. Ta prispevek bo tem večji, čim bolj bo sindikalna podružnica uspela pritegniti k svojemu delu tudi vodilni strokovni in upravni kader delovne organizacije. Praksa ie namreč pokazala. da ie povsod, kjer se vodilni uslužbenci in strokovnjaki čutijo po svojih pravicah in dolžnostih kot enakopravni člani sindikata, tudi delo sindikalne podružnice zelo konkretno in tudi uspešno. Njen politični vpliv ie močan pri vseh odločitvah in v takih delovnih organizacijah se potem ne sprašujejo. kaj dela siniPkat. To pa tudi pomeni, da bi se v marsikateri delovni organizaciji moral 'spremeniti odnos vodilnega kadra do sindikata, pri 'tem pa bi ti kadri pač morali upoštevati, da je sindikat družbeno-politična organizacija delavskega razreda — in da jim ie prav delavski razred omogočil šolanje in zaposlitev na mestih, ki jih zasedajo. Poseben problem aktiviranja sindikalnih podružnic sta položaj sindikalnih delavcev v delovnih organizacijah in njihovo družbeno-politično izobraževanje. Jasno je. da ie od pogojev dela in od odnosov do sindikalnih kadrov v veliki meri odvisno. kako bodo delale sindikalne podružnice. Za razliko od članov samoupravnih organov pa status sindikalnih funkcionarjev v delovnih organizacijah ni urejen in po pravilu ne morejo opravljati sindikalnega dela med delovnim časom, neredko pa so zaradi teSa dela tudi izpostavljeni različnim pritiskom. To vprašanje moramo urediti, hkrati pa mora sindikat kot organizacija Začeti mnogo bolj načrtno kot doslej skrbeti za usposabljanje kadrov v sindikalnih podružnicah in drugih vodstvih, oziroma mora poskrbeti za načrtno kadrovsko politiko. Potem ko ie plenum zaključil razpravo o delu sindikatov v današnjih pogojih, je sprejel sklep o sklicanju VII. rednega občnega zbora RS ZSS za konec januarja prihodnjega leta in program vsebinskih priprav za ta obenj zbor. Imenoval je tudi 17-člansko komisijo, ki bo opravila vsa potrebna dela v zvezi s kadrovskimi pripravami za občni zbor in predloge za bodoče vodstvo RS ZSS. Na koncu seje je plenum sprejel tudi sklep o organiziranju skupne seje predsedstva republiškega odbora sindikata družbenih delavcev in predsedstva RS ZSS. na kateri bodo zavzeli stališča o deljenem delovnem času v družbenih službah. S tem v zvezi ie bil plenum obveščen. da ie na nedavnem neformalnem sestanku skupine funkcionarjev RO družbenih delavcev in RS ZSS že bilo načelno ugotovljeno, da se v perspektivi ne bomo mogli izogniti deljenemu delovnemu času v družbenih službah, da pa je potrebno k temu preiti postopoma in z zagotovitvijo vsaj minimalnih pogojev za prehrano zaposlenih. za varstvo njihovih otrok in za razrešitev drugih pogojev, povezanih s prehodom na deljen delovni čas. MILAN POGAČNIK NOVO COLIBRI /Z? 1967 NIČ ZATO, - ČE JE DALEČ DO VAŠEGA DELOVNEGA MESTA, - ČE NIMATE NA VOLJO DOVOLJ DENARJA - ČE SO CESTE SLABE Tomosov moped colibri T-12 vas bo vselej hitro, poceni, udobno ln varno pripeljal na cilj! Izrabite kreditne ugodnosti za nakup mopeda v zimski sezoni v naših prodajalnah v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani in Kopru ter v prodajalnah naših največjib trgovskih zastopnikov! Pohitite! Ne zamudite ugodne priložnosti! TOM OSKOPERj Sveže, okusne in kvalitetne piščance Ul VUGOSLAVIA vam priporoča Mesokombinat Perutnina Ploj mamil ■iiunini iiiiiimiiiiimimmm lllllllllllllBUEIIllllllllllllllllllli illlUillllillllllllllllilllta,, 55 9X manmi® IJUBL) ANA VtttiinntmfitiiiiifitinHiiuiHmmHHNHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiniuiiminiiiiintnni ŽE SEDAJ, KO JE ŠE C AS, POGLEJTE, KAJ POTREBUJETE ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE V VA 'M DOMU! »TRGOVSKA HIŠA« nama Tomšičeva ulica 2 vam že nudi v razširjenem in povečanem asortimanu ® okraske in druge potrebščine za novoletno jelko @ igrače za otroke vseh arosti: lesene in plastične, mehanične, sestavljanke, električne železnice z dodatnimi deli, slikanice, lutke ® novoletne razglednice in vizitke £ darilni paketi s slaščicami za otroke ll!!lllll!ll!llim!lllllllll!llllll!l!ll!!imil!llllllllllllllll!lllll !l!lllll!l!!ll!l!!l!l!i!il!ll! !!!iiii!i!ii!iti!!iiiiii!iiiiiiHiiiiiiiiiii!iii[!i!iiii)iiiiii!!!iii!imiii!iiiii!i!i!!!!inliiniiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiniiiimiiiiii!:iiinniiiiimiiin!Uimmnmn!iiinmi:!iniHii!inHiiiiii!H!!n S2&VNA POMO ČLANOM SINDIKATOV NA SLOVENSKI OBALI Za celovito pomoč članstvu Bili so časi, ko smo mislili, da sindikati pri nas — za razliko od sindikatov v kapitalističnih državah — nimajo zaščitne funkcije. Življenje nas je prepričalo, da smo v zmoti. Člani sindikatov so ponovno izrecno zahtevali od svoje organizacije pomoč in zaščito. Ko smo na koprskem analizirali anketo mnenja zaposlenih o sindikatu, je bila zaščitna funkcija med prvimi tremi temeljnimi nalogami, ki jih delavci pripisujejo sindikatom. Ne da bi se podrobneje Spuščaj v razloge za tako stališče članov sindikatov, lahko rečem, da je nedvomno na vidnem me-sorazmerna negotovost ljudi, kaj je sploh prav. Ta negotovost izvira deloma iz prevelike pestrosti predpisov in njihovega pogostega spreminjanja, deloma pa iz še ne dovolj izdelane notranje zakonodaje delovnih organizacij, ki še ni prevzela v celoti vloge, kakršno je dobila z novim temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Oči-t©n razlog pa je tudi, da »pravna praksa« v mnogih delovnih organizacijah odstopa od pred-hisa — zaradi netočnosti v predpisu, zaradi nepoznavanja predpisov in tudi zaradi samovolje tistih, ki jim je izvajanje predpisov prepuščeno. Ze pred leti smo ugotovili, da opravljanje zaščitne funkcije sindikatom nalaga, da s,i organi-zirajo primerno strokovno služ-,t>0' Ta služba mora biti sposobna svetovati delavcem v zadevah iz. delovnih razmerij, socialnega zavarovanja, zlasti zadev invalidskega, pokojninskega m zdravstvenega zavarovanja ter nuditi delavcem pomoč in zastopanje v sporih bodisi v sami delovni organizaciji ali tudi izven nje, zlasti pa pred sodiščem. Dajanje nasvetov samo na sebi ni zapleteno, sai gre le za to. da človek s primernim strokovnim znanjem delavcu pojasni. kakšne so njegove pravice pomoč na nekoga izven svoje delovne organizacije. Po našem pravnem redu naj bi nudili pomoč v takih primerih predvsem odvetniki pa tudi sodišča. Sodišča pa so tako preobremenjena, da gledajo na pravno pomoč kot na postransko nalogo, ki jih samo ovira pri sojenju in drugih nalogah. Nerodno je tudi. zlasti na manjših sodiščih, da se lahko sodniku primeri, da mora v isti zadevi pisati tožbo, izreči sodbo in nato napisati pritožbo zoper svojo sodbo. Iz teh in nekaterih drugih razlogov lahko trdimo, da pravna pomoč na sodiščih ne more zadovoljiti potreb delavcev. Od- Pravna služba deluje: IZOLA: na sedežu občinskega sindikalnega sveta, vsako sredo od 16. do 18. ure KOPER: na sedežu občinskega sindikalnega sveta, vsak torek in vsak petek od 16. do 18. ure PIRAN: na sedežu občinskega sindikalnega sveta, vsak ponedeljek in vsak četrtek od 17. do 19. ure ■ ■ ■ ■ ■ S 1 ■ ■ ■ ■ tvaV’ in dolžnosti in kako jih lahko doseže. Pri tem gre le za strokovnost, dostopnost in primerno poljudnost nasvetov,. Za tako službo v okviru sindikatov govori le ugodnost in morda cenenost. Drugače pa je ob sporih. V mnogih sporih ugotavljamo, da so posledica osebnih razmerij, da je dejanski razlog na primer v osebni nestrpnosti. Pa tudi v drugih primerih cesto vodilni ljudje delovne organizacije ali vsaj nekateri od njih vzamejo spor osebno, se d,o te mere izenačijo z delovno organizacijo, da ocenjujejo spor kot osebno žalitev. Vsakega, ki v sporu po njihovi oceni pomaga drugi stranki, pojmujejo za osebnega nasprotnika. Ljudje to vedo; zato delavec v delovnem sporu včasih zelo težko dobi pomoč, ki jo potrebuje. Zavoljo tega se tudi delavci sami. kadar pride do spora med njimi in delovno organizacijo, raje obračajo za imetniki pa prav tako ne morejo dati dokončne rešitve. Predvsem mora odvetnik, zlasti v manjšem kraju, delati na zelo raznolikih zadevah in je izključena vsakršna specializacija. Poleg tega mora odvetnik zaslužiti in zato dela po tarifi — ta je za delavca previsoka — ter vsaj po navadi raje dela bolje plačan pasel. To pa pomeni, da odvetnik raje zastopa podjetje kot pa delavca, da si želi s podjetji stalnih dogovorov in da torej ne bo zastopal delavca, kadar bi s tem izgubil stalne in večje dohodke od podjetja. V naglici — in večina odvetnikov je preobremenjena — vsak posveti več časa po njegovi oceni bolj važnim zadevam. Le redko bo odvetnik zanemaril pravdo za visok znesek zato, da bo primerno proučil delovni spor, za katerega bo morda ostal brez plačila. Delavec pa je zainteresiran, da ga v delovnem sporu zastopa nekdo, ki je specialist za to vejo prava, ki je posebej stimuli- • ran prav za to delo, ki ni pre- ] obremenjen z drugim delom in ] ki je v celoti — ne le formalno, ■ ampak tudi dejansko, material- ' no neodvisen od vplivov iz pod- , jeti j. Tako pomoč, tako zaščito ■ pa najlaže zagotove sindikati. Tudi občinski sindikalni sveti na slovenski obali so že pred leti organizirali svoje pravne službe, ki delujeio na sedežih vseh treh občinskih svetov. Doslej so te službe že dale mnogo sto nasvetov in vodile več kot sto pravd. V večini primerov so za zastopanje pred sodišči pritegnile strokovnjake odvetniške pisarne pri republiškem svetu sindikatov — torej odvetnike. katerim jamči neodvisnost naša sindikalna organizacija in ki so specialisti za delovno pravo. Z reorganizacijo sindikatov na obalnem območju pa bo lahko organizacija pravne službe pridobila na enotnosti, ne bo pa smela izgubiti ničesar v svoji sedanji bližini članstvu. Tudi v bodoče naj bi zato ta služba poslovala ob določenih dnevih na dosedanjih sedežih občinskih svetov.. Ob novi organizaciji pa moramo posvetiti primerno večjo pozornost politični strani zaščitne funkcije sindikatov. Doslej smo premalokrat na osnovi podatkov pravne službe organizirali politično akcijo. Prepričani smo. da je sindikalna politična akcija na mestu povsod, kjer iz neznanja kršijo pravice članov sindikatov, še zlasti pa povsod tam. kjer jih kršijo nalašč. V primerih, ko predpostavljeni šikanirajo, ko delavcem odrekajo osnovne pravice, ko ne izpolnjujejo niti sodb sodišč, bomo v bodoče organizirali ostre akcije v delovnih organizacijah in po potrebi tudi dali sindikalnim podružnicam podporo drugih sindikalnih podružnic in vodstev. Še posebno pozornost pa bomo posvetili zasebnim delodajalcem. kadar bodo kršili pravice svojih mezdnih delavcev. Tako bo lahko naša sindikalna organizacija v celoti tako strokovno kot politično nudila potrebno zaščito vsem svojim članom. ANDREJ GRAHOR KAJ JE Z LJUBLJANSKO KOVINSKO IN ELEKTRO INDUSTRIJO?________ POZIV SINDIKATOV Zadnji plenum ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je dokaj jasno osvetlil, v kakšnem položaju se je znašla ljubljanska kovinska in elektro industrija po letošnjih devetih mesecih gospodarjenja. Mimo tega pa so člani plenuma ocenili tudi minuie občne zbore sindikalnih podružnic ter se pogovorili o nadaljnjem programu dela mestnega odbora. Nasprotno pa kažejo v devetih mesecih letos zelo ugodne rezultate gospodarjenja tiste kovinske tovarne, ki proizvajajo za potrebe neposredne potrošnje in za avtomobilsko industrijo, med katere sodijo podjetja Saturnus, Avto-montaža. Kovinska industrija Ig itd. Ob vsem pa je zelo pereč problem kovinske industrije v Ljubljani močna razdrobljenost. Takšna razdrobljenost onemogoča večini podjetij uvajanje eko-nomičnejših oblik proizvodnje, predvsem pa prehod na sodobno industrijsko proizvodnjo, sposobno za konkurenčni boj na trgu. UKREPI ZA RACIONALNEJŠO PROIZVODNJO Tudi z elektroindustrijo, ki združuje na območju Ljubljane 8 tovarn z blizu 5000 zaposlenimi, ni dosti boljše kot s kovinsko industrijo. In čeprav se je ekonomski položaj elektroindustrij sk ih podjetij nekoliko izboljšal. je njihova akumulativ-nost iz podobnih vzrokov kot pri kovinski industriji na zelo nizki ravni, saj morajo ljubljanska elektroindustrijska podjetja do konca leta izločili še najmanj milijardo starih dinarjev, če bodo hotela doseči lansko stopnjo akumulacije. Toda za razliko od podjetij kovinske industrije, so ugotavljali člani na plenumu, pa se v podjetjih ljubljanske elektroindustrije že čutijo ukrepi, ki so jih sprejeli nekateri kolektivi za racionalizacijo proizvodnje, s katerimi so ob večji proizvodnji celo znižali poslovne stroške. Eden takih primerov je ljubljansko podjetje Zmaj. STALIŠČA SINDIKATA Ob vseh teh ugotovitvah so člani plenuma mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljane izoblikovali dokaj jasna stališča. Nekatera od teh tudi povzemamo. Izhod za podjetja elektro in še posebei za podjetja kovinske industrije je v specializaciji proizvodnje in tako medsebojni kooperaciji kot v kooperaciji s sorodnimi jugoslovanskimi in tujimi podjetji. Člani plenuma so se tudi zavzeli. nai vsa no diet ja kovinske in elektro stroke tesneje sodelujejo s trgovino, zlasti pa. da nai v nrihodnie namenijo čim-več sredstev za sklade, s katerimi bodo lahko modernizirala proizvodnjo. M. 2. MANJŠA AKUMULACIJA Na območju Ljubljane ie 17 kovinskih industrijskih podjetij, ki zaposlujejo 9.308 delavcev, ali blizu 27 odstotkov vseh ljubljanskih industrijskih delavcev. Ko so člani plenuma ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva analizirali rezultate gospodarjenja v teh sedemnajstih kovinskih industrijskih podjetjih za devet mesecev letošnjega leta. so se v razpravi najdlje zadržali ob dokaj nizki akumulativnosti podjetij. V devetih mesecih so ljubljanska industrijska kovinska podjetja akumulirala le 4 milijarde 794 milijonov S-dinarjev. kar je za 18 odstotkov mani kot v enakem obdobju lani. ko so ta sredstva znašala 5 milijard 650 milijonov S-dinarjev. Člani plenuma pa so k tei ugotovitvi pristavili, da so sredstva, ki ne znašajo niti 5 milijard S-dinarjev, dokaj šibka osnova za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje. ZAKAJ MANJŠA AKUMULACIJA? Člani plenuma so si bili edini, da na n^izko akumulativnost mnogo vpliva povečanje osebnih dohodkov zaposlenih. Pogosti so namreč primeri, ko, osebni dohodki zaposlenih ne naraščajo v skladu z rezultati dela. temveč ■ na račun zmanjšanja skladov. ' Temu pa so nedvomno kriva tudi še zmeraj slabo izoblikovana merila nagrajevanja, zlasti za zaposlene v upravno-tehnič-nih vodstvih podjetij, ki jih ta merila premalo spodbujalo k boljšim rezultatom dela, se pravi k boljši organizaciji tehnoloških postopkov in boljši organizaciji proizvodnje. Podrobnejše analize pa tudi opozarjajo, da imajo nezadovoljivi poslovni rezultati ljubljanskih kovinskih industrijskih podjetij še druge vzroke. PEREČ PROBLEM: RAZDROBLJENOST KOVINSKE INDUSTRIJE Omembe vreden vzrok za slabšo poslovnost je vse večje omejevanje investicijskih naročil. nadalje pomanjkanje sredstev za kreditiranje prodaje ooreme na domačem in inozemskem trgu. kar zlasti teži podjetja Litostroj, Indos in Uten-siliio. Podjetje Litostroj, tega največiega predstavnika kovinske industrije v Ljubljani, pa je močno prizadelo storniran ie naročil za HE D.jerdap. za katera so v tovarni rezervirali precej proizvodnih zmogljivosti. Pravna posvetovalnica DE X>XX>X ali lahko direktor popravlja višino dopustov, ki jih je že izu Ua Pristojna komisija, in ali imam brez odobritve pravico iQristiti preostali del dopusta. S. V. Izola Delavec ima pravico med letom izkoristiti ves svoj letni 1 i!—st’ zato ga delovna organizacija ne more prikrajšati za j-,1?1 dopust, ker sicer s tem stori prekršek, za katerega je . . <> v v v <> V < ► < > <> <> v v v < ’ v <> v < > < ’ <> <> v < > < > v < ► <► <> o v v v < > V <► v >> o 4 > SKRB KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA ZA ŠOLANJE Nadarjene, a socialno ogrožene mladine Izobraževanje in kultura- Pomoč nadarjeni mladini — Rad bi, da v časopisu pohvalili Javna skladišča iz Ljubljane, mi je med drugim dejal prof. Zdravko Neuman, vodja skupine za poklicno usmerjanje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Ljubljana. Pogovarjala sva se namreč o tem, kolikim nadarjenim mladim ljudem in na kak način so letos zagotovili štipendijske podpore. — Samoupravni organi Javnih skladišč so namreč pokazali izreden posluh za p delovni čas — bi podjetja teh dejavnosti tudi ob seda njih zmogljivostih lahko zagotovila bistveno boljše uslug za isto ceno. V seriji člankov, ki jo začenjamo danes, bomo poski^ sili prikazati potek priprav na novi delovni čas. Tokra smo prosili za razgovor tovariša Jožeta Gerbca, glavneg direktorja Združenega podjetja za PTT promet v Lju” liani ® Čc bi vas vprašali, kaj pošta meni o novem delovnem času, kaj bi predvsem poudarili?« .»Predvsem to, da se vendarle uresničuje naša dolgoletna želja, da bi laže ustregli čim večjemu številu uporabnikov naših uslug! Tako v telefonskem kot v telegrafskem prometu dosti zvez sploh ne more biti vzpostavljenih. ker je ves PTT promet zgoščen na pet ali šest dopoldanskih ur. Da bo odgovor bolj prepričljiv, naj povem, da med 14. uro današnjega in osmo uro jutrišnjega dne v telefoniji vzpostavimo vsega pet odstotkov celodnevnega števila telefonskih pogovorov. Z novim delovnim časom pa bi pridobili najmanj še dve do tri efektivne ure, kar pomeni, da bi laže ustregli našim naročnikom in drugim uporabnikom PTT uslug. Novi delovni čas bi končno odločilno vplival na mednarodni telegrafski in telefonski promet. Pretežna večina mednarodnih TT zvez zdaj zaradi preobremenitev omrežja v dopoldanskem času namreč sploh ne more biti vzpostavljena. Popoldne pa. ko inozemska podjetja tudi delajo in kličejo naše delovne organizacije, pri nas počivamo! Nesporno pa je končno dokazano tudi to, da hitre in zanesljive PTT zveze bistveno vplivajo na poslovnost in tudi na gibanje poslovnih stroškov. Teoretično sicer ni neizvedljivo, da bi pošta svoje zmogljivosti prilagodila zgoščenemu prometu v nekaj dopoldanskih urah. Vendar bi to bilo predrago in si tako predimenzioniranih kapacitet ne morejo dovoliti niibi najbolj razvite države. Povedati pa moram še nekaj drugega! Če od novega delovnega časa pričakujemo, da bomo tako količinsko kot po kvaliteti lahko povečali in izboljšali naše usluge, uresničitev te naše želje ni odvisna od nas samih. Ugodne rezultate namreč lahko pričakujemo samo tedaj, če se bo novemu delavniku v čim krajšem času in tudi čimboli sočasno prilagodila večina uporabnikov naših uslug. S tem mislim na javno upravo in družbene organe vseh stopenj, na zbornice. vodstva delovnih organizacij in druge.« @ Kako pa so PTT kolektivi pripravljeni na novi delovni čas? »Upal bi si reči, da bi brez večjih težav takoj lahko prešli na novi delavnik. Glede na obseg prometa, ki ga opravljajo posamezne pošte, bi se marsikje seveda spremenil čas, ko so pošte odprte za javnost. To predvsem velja za kraje, ki nimajo izrazitega kmetijskega obeležja, oziroma za manjše industrijske centre. Če pošte v takih krajih zdaj jn povsod nimajo deljenega delovnega časa, bi ga poislej obvezno morale vpeljati. Popoldne bodo te pošte poslovale še uro ali dve pp zaključku delovnega časa v delovnih organizacijah, da bi občani in podjetja še lahko oddali pošto, oziroma 'opravili vse ostalo, kar jim 'lahko nudi PTT dejavnost. Za nasprotje od teh tako imenovanih srednjih pošt pa se novi delovni čas v večini primerov pri malih in velikih poštah ne bo dosti spremenil. V manjših krajih oziroma v krajih z izrazito kmetijskim obeležjem, bj pošte imele strnjen delavnik, katerega dolžina pa bi bila odvisna zgolj od obsega prometa. V večjih krajih pa tako ali tako najvažnejše poštne službe delajo noč in dan in ni potrebe, da bi karkoli spreminjali. Če so to spremembe, ki bi jih navzven, v odnosu do naših strank, prinesel novi delovni čas, vendarle moram omeniti nadaljnjo modernizacijo PTT prometa, ki bo samo olajšala prehod na novi delavnik. Tako bo poštarjem po novem letu na voljo novih 400 mopedov, kar bo seveda vplivalo na hitrost in kvaliteto dostave pisemskih pošiljk. Uvajanje avtomobilske dostave, zlasti v odročnejše kraje, bo tudi vplivalo na večjo produktivnost in na hitrejše uveljavljanje našega osnovnega načela, da je danes oddana pošiljka jutri naslovniku tudi vročena. No, končno in predvsem pa gre za to, da pospešeno napredujejo dela pri avtomatizaciji telefonskega omrežja. Čez dober mesec dni, ob koncu januarja, bc namreč v avtomatski telefonski promet vključena tudi Štajerska. mesec ali dva kasneje Pa še Pomurje. Čeprav bo zaradi avtomatizacije 180 delavcev odveč, nihče ne bo odšel na cesto. Za vse že imamo drugo delo!« @ In še zadnje vprašanje: li in kako urejate probleme ružbene prehrane, otroškega arstva in še vse ostalo, kar redstavlja pogoj, da bi se med elovnim časom ljudje res lahko »svetili samo delu? »Družbena prehrana v vseh večjih naših centrih, še zlasti pa na sedežih naših devetih PTT podetij, je urejena že zdaj! Ni posebnih ovir, da v teh krajih z manjšimi adaptacijami nekaterih prostorov ne bi mogli urediti vzgojno varstvenih usta- nov za otroke naših delavcev ih da bi te ustanove potem W _ vzdrževali. O tem že razmisli^ mo in hkrati zbiramo podati^; kolikšna naj bi sploh bila zrn0r_e Ijivost teh novih' vrtcev. ostalo pa bo seveda treba iu"e jati s skupnimi močmi. Meni1 pa, da v manjših krajih ti blemi za PTT delavce poseb11, pereči tudi biti ne morejo, ^e‘ se bo tamkaj način življem, nedvomno počasneje spremim1 . kot pa v večjih središčih. Tu» pa se. kot sem že povedal. bojimo nobenih posebnih težav je zaključil tovariš Jože Gerbe M. GOVEKAR llllllllllllllllillllffl ...“lllSf Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj' te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«/ alpska modna industrija Radovljica. Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otrO' ške pletenine po na j novejši modi. Osnutek programske osnove za delo sindikatov r .* , ■ { i ' ‘ ' . na območju občin Izola, Koper in Piran , . Z ' I. Prvi skupni občni zbor Zveze sindikatov v obalnih občinah sprejema programsko osnovo kot delovni dogovor za politično akcijo sindikalnih podružnic, občinskih aktivov, strokovnih sindikatov ter obalnega sindikalnega sveta. S to programsko osnovo želimo uresničevati naloge, ki zlasti z zvezi z uresničevanjem gospodarske in družbene reforme izhajajo iz neposrednih in splošnih interesov članstva. Ta programska osnova temelji na ocenah in predlogih članov o nalogah sindikata, pobudah in programskih usmeritvah sindikalnih podružnic in dosedanjih občinskih sindikalnih svetov. Programska osnova naj predvsem služi uresničevanju: ® enotnosti in s tem tudi večji učinkovitosti sindikalne akcije; ® zmanjšanju razkoraka med sprejetimi splošnimi stališči ter uveljavljanjem teh stališč v praksi; PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SEt DELAVSKA ENOTNOST Posebna izdaja DE na obalnem območju 1. Intenziviranje gospodarjenja ostaja še naprej glavna naloga delovnih skupnosti, saj je od tega neposredno odvisna rast osebnega in družbenega standarda, socialna varnost, možnost zaposlitve itd. Pogoj za intenzivno gospodarjenje pa je uveljavitev številnih konkretnih ukrepov za večjo rentabilnost in produktivnost (rekonstrukcija in modernizacija, boljše izkori- Vse elane sindikata in sindikalne podružnice vabimo, da do 15. decembra pošljejo sedanjim občinskim sindikalnim svetom svoje pripombe in predloge k osnutku programske osnove in načel organizacije. ® demokratični kontroli nad uresničevanjem stališč kot del demokratičnega dogovora o enotnosti akcije pri temeljnih nalogah; ® boljši organiziranosti sindikata na vseh ravneh, še posebej v delovnih organizacijah; II. V okviru teh izhorišč poudarjamo predvsem naslednje naloge oziroma stališča: ščanje proizvodnih zmogljivosti, smotrno zaposlovanje, stimulativna delitev itd.). Taki ukrepi ne dajejo zadovoljivih rezultatov, če niso zadosti proučeni in med seboj usklajeni. Zato je nujno, da v vseh delovnih organizacijah delavski sveti zahtevajo od strokovnih služb temeljite analize sedanjega položaja podjetja v okviru panoge in celotnega gospodarstva ter da na tej osnovi pripravijo program razvoja pod- jetja. Tak program bi moral jasno določati ukrepe in roke za modernizacijo, rekonstrukcijo ali preusmeritev proizvodnje glede na pogoje domačega in tujega trga, možnosti za financiranje teh potreb; možnosti tehničnega, komercialnega, investicijskega in drugega sodelovanja, izboljšanja kadrovske strukture itd. Najboljše rezultate v gospodarjenju namreč dosegajo podjetja, ki imajo realne razvojne programe. V teh kolektivih sploh ne prihaja do nepredvidenih težav, ali pa v veliko manjši meri (kot na primer težave pri prodaji izdelkov in zaradi tega kopičenje zalog, v posledici pa zniževanje osebnih dohodkov ali celo izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov, negotovost zaposlitve ali celo odpusti itd.). Zal pa je še vedno veliko delovnih organizacij, in to celo velikih, ki nimajo razvojnih programov. S tem v zvezi sindikati na obalnem območju ponovno postavljamo v ospredje tudi vprašnje čimprejšnje izdelave skupnega programa razvoja obalnih občin. 2. V razvoju našega gospodarstva se vedno bolj srečujemo z vprašanjem prenizke akumulativnosti in s tem v zvezi s premajhno sposobnostjo gospodarstva za hitrejšo modernizacijo, večjo ekspanzijo itd. Ko obravnavamo to vprašanje, pa smo priče zelo enostranskim in posplošenim ocenam: na eni strani trditvam, da je padec akumulacije le posledica prehitrega naraščanja osebnih dohodkov, na drugi strani pa tudi povsem idealističnim pogledom, da v delitvi ni problemov, da se ti lahko razrešujejo sami in da zato ni potrebno ničesar konkretnega storiti. Gospodarska gibanja v resnici kažejo padec akumulativnosti. Na to pa ne vplivajo le osebni dohodki, ampak tudi povečevanje prometnega davka itd.; na drugi strani pa velja upoštevati tudi porast amortizacije. Poleg tega marsikatero podjetje dušijo čezmerne zaloge, v katerih je veliko zamrznjenih obratnih sredstev. Skrb za akumulacijo je dolgoročni interes delovnih ljudi, saj je od nje odvisna perspektiva delovne organizacije ter osebni in splošni standard delavcev, gotovost njihove zaposlitve, odpiranje novih delovnih mest itd. Zato moramo ta problem obravnavati z vso resnostjo in celovito, ne pa samo z vidika osebnih dohodkov. Glede osebnih dohodkov lahko ugotovimo v globalu res nekoliko prehitro naraščanje spričo rasti produktivnosti dela. Tega pa ne kaže posploševati, ker najvišji oziroma prehiter porast zasledimo zlasti v tistih panogah in delovnih organizacijah, kjer imajo posebne pridobitne možnosti, kot je to denimo monopolističen položaj, pomanjkljivo delovanje dohodkovnega sistema in podobno (t. i. ustanove gospodarske smeri, nekatera trgovska podjetja, ne- katere komunalne delovne organizacije itd.). S tem v zveži je naše stališče, da je treba na območju obalnih občin celoviteje in bolj sistematično spremljati osnovna gospodarska gibanja, delitev dohodka in osebnih dohodkov, da je treba uveljaviti načelo javnosti osebnih dohodkov (objavljanje podatkov o osebnih dohodkih in osnovnih gospodarskih rezultatov za vse delovne organizacije v posebnem biltenu); zagotoviti redno ekonomsko in družbeno analizo teh gibanj (posebna komisija iz Predstavnikov občinskih skupščin, delovnih organizacij, sindikata itd.) ter hitro in učinkovito družbeno ukrepanje v primerih, ko delitev dohodka ne poteka po pačelu dobrega gospodarjenja (ukrepi naj bi posegali predvsem v pogoje za ustvarjanje dohodka, na pr. bolj preudarno določanje oziroma potrjevanje cen komunalnih uslug, strožje in doslednejše izvajanje kreditne politike, strožje ukrepanje inšpekcijskih organov v primeru neurejenih delovnih pogojev in pod.). Osebne dohodke je treba zasledovati in ocenjevati predvsem skozi daljša razdobja in povezano s Programom razvoja delovne organizacije. Do deformacij v delitvi prihaja tudi zaradi stagnacije v izpopolnjevanju sistemov notranje delitve; večkrat pa tudi zaradi neupoštevanja pravilnikov, premajhne odvisnosti osebnih dohodkov od dohodka itd. Vsekakor morajo biti prizadevanja za izpopolnjevanje in objektiviziranje notranje delitve ena temeljnih nalog sindikatov. Zato naj sindikalne podružnice najmanj enkrat na leto — praviloma pred sprejemom zaključnega računa — vsestransko preanalizirajo politiko delitve, ugotove njene dobre in slabe strani ter na tej osnovi predlagajo potrebne izpopolnitve ali popravke. 3. V sedanji fazi uresničevanja reforme postaja vedno bolj pereče vprašanje zaposlovanja in nezaposlenosti. Stagnacija ali celo upadanje vlaganj, zapiranje podjetij ob neproučeni perspektivi, poslovanje in iskanje rešitev od danes na jutri itd. so že doslej povzročali težave pri zaposlovanju, zlasti mladine. Ze tako težke razmere pa zaostrujejo precej številni odpusti v nekaterih naših delovnih organizacijah. Izhod iz dokaj kritičnih razmer vidimo v sindikatih predvsem v večji ekspanziji našega gospodarstva spričo nekaterih prednosti obalnega območja. Teh možnosti za ekspanzijo pa ne izkoriščamo dovolj in smo v mnogih podjetjih priča politike skrajne previdnosti, zamozadovoljstva in zapiranja vase. Ob tem bi morali občinski in drugi organi sprejeti tudi konkretne ukrepe (v kreditni politiki, kar zadeva poslovne prostore, davčno politiko, politiko sklada skupnih rezerv občin in podobno), s katerimi bomo gočali in stimulirali razvoj zlasti štor ih dej usti in odpiranje novih dt aih mesi. Samo načelo, da bomo probleme zaposlovanja reševali z razvijanjem storitvenih dejavnosti in podobnim, namreč prav nič ne pripomore k reševanju problema, če ničesar konkretnega tudi ne ukrenemo. Spričo teženj nekaterih delovnih organizacij, ki poskušajo probleme gospodarstva reševati enostavno z odpuščanjem delavcev, najodločneje zavzemamo stališče, da so odpusti delavcev lahko samo skrajno in zadnje sredstvo ter da je možno nanje pristati šele potem, ko so bile izčrpane vse druge možnosti in ko sta bila izpolnjena zlasti naslednja pogoja: a) do razprave o morebitnih odpustih lahko pride samo na osnovi skrbno izdelane analize o položaju in nadaljnjem razvoju delovne organizacije; pri tem naj kolektivi še posebej obravnavajo delo strokovnih služb in vodilnih delavcev (ali ima delovna organizacija razvojni program, ali so bili storjeni pravočasno potrebni ukrepi in pod.); b) vsak akt o odpustih mora vsebovati pregled strokovne usposobljenosti, socialnega položaja odpuščenih delavcev in njihovih družin ter program konkretnih ukrepov za zaposlitev v drugih delovnih Organizacijah, morebitne prekvalifikacije in podobne ukrepe za odpuščene delavce. Seveda moremo pričakovati, da bo z uveljavljanjem reforme nujno prihajalo do opuščanja določene proizvodnje in da bodo zato morale delovne organizacije zagotoviti potrebna sredstva tudi za morebitno preusmeritev; v te namene pa je potrebno zagotavljati tudi družbena sredstva z ustrezno politiko skladov skupnih rezerv gospodarskih organizacij, poslovnih bank in podobno. Glede na to, da delovne organizacije zaposlujejo večinoma mimo zavoda za zaposlovanje delavcev in ker so pri tem pogosto odločilna tudi poznanstva, zveze in podobno, je nujno, da se v zaposlovanje uvede večji red in da s potrebnimi pristojnostmi omogočimo zavodom za zaposlovanje vodenje ustreznejše in učinkovitejše politike v zaposlovanju. To vprašanje bi bilo treba primerno urediti s predpisi, med drugim izenačiti prispevke za vse vrste delovnega razmerja, uvesti in s prispevki stimulirati pripravniško dobo, odpraviti dvojne prejemke (pokojnino in osebni dohodek) itd. 4. Na področju samoupravljanja pa se postavlja kot prioritetna naloga utrjevanje sistema delovnih enot. Notranja zakonodaja večine delovnih organizacij daje delovnim enotam dokaj skromne pristojnosti zlasti v materialnem pogledu. V praksi pa se še te pristojnosti, kolikor jih že je, dostikrat omejujejo (največkrat le na pravico obravnavanja in predlaganja, na skrb za disciplino in podobno), tako da obstoje delovne enote bolj na papirju in imajo zato bolj formalističen in političen pomen. To je tudi razlog, da gospodarsko-samoupravna funkcija delovnih enot ne pride do polne veljave. Ce se hočemo uspešno upreti birokratizaciji samoupravnih organov ter dati samoupravljanju in gospodarjenju več neposrednosti in pristnosti, je nujno, da dobijo delovne enote vsaj nekatere osnovne materialne pristojnosti. Sindikalne podružnice naj, zato do maja 1968. leta pre-analizirajo to problematiko in zavzamejo konkretna stališča in predloge do te problematike. 5. Splošno, družbeno in strokovno izobraževanje ima vedno večji pomen tako z vidika kolektivov kot družbe zaradi vpliva na sposobnost delovnih ljudi za moderno proizvodnjo, poslovanje in upravljanje; vedno večji pomen pa dobiva izobraževanje tudi za vsakega posameznika, ker je uresničenje ustavne pravice do dela v vedno večji odvisnosti od izobrazbe. Zato sindikati podpiramo načrt temeljne izobraževalne skupnosti Koper, da nosi polovico stroškov za dokončanje osnovne šole pri vseh, ki nimajo končane osemletke. Ravno tako podpiramo prizadevanja delovnih organizacij, da zaostrujejo vprašanje izobrazbe tako, da delavcem določijo realne roke za pridobitev izobrazbe ter da hkrati poskrbijo za materialne in druge pogoje šolanja. Ker se zavedamo pomena izobrazbe ža samoupravljanje, družbeni položaj delavca, njegovo napredovanje in standard, sprejema Obalni sindikalni svet obveznost, da vsem delavcem, ki so vsaj eno leto člani sindikalnih podružnic na območju obalnih občin in niso še dopolnili 40 let, zagotovi plačilo ali poravna drugo polovico stroškov za dokončanje osemletke, če uspešno končajo šolanje. Obenem predlagamo, da naj •bi se pri temeljni izobraževalni skupnosti ustanovil sklad za štipendiranje nadarjenih otrok, za katerega naj proračuni zagotovijo potrebna sredstva. Sedanje razmere, ko mnogo talentiranih otrok zaradi denarnih težav ne more nadaljevati šolanja, pomeni zameta vanj e največjega narodnega bogastva. Za financiranje šolstva — vključno strokovno šolstvo — je treba zagotoviti stabilna sredstva, nasploh pa se moramo zavzemati za večji delež šolstva v splošni potrošnji. 6. Ker sta od strokovnosti in drugih sposobnosti vodilnih delavcev v veliki meri odvisna položaj in perspektiva delovne organizacije, zasluži kadrovska politika posebno pozornost vseh subjektivnih sil Mnenja in stališča zaposlenih v gospodarskih organizacijah na slovenski obali o samoupravljanju, delitvi dohodka, gospodarjenju, delu sindikata in nekaterih drugih vprašanjih Iz obsežnih materialov ankete s tem naslovom, opravljene v drugi polovici oktobra letos, objavljamo mnenja anketiranih o nekaterih osnovnih vprašanjih I. Samoupravljanje v delovni organizaciji Anketirane smo vprašali o njihovem splošnem odnosu do delovnih enot ter o pravicah in dolžnostih. V delovnih kolektivih se namreč srečujemo z zelo različni- mi pogledi o smiselnosti delovnih enot v posamezni delovni organizaciji in tudi nasploh, še bolj pogoste pa so razprave o njihovih pravicah in dolžnostih. Ne da bi zašli v obravnavo pravilnosti ali nepravilnosti razmišljanj o teh vprašnjih, si oglejmo, kaj mislijo anketirani o tem. Na vprašanje, ALI MENITE, DA JE DELITEV DELOVNE ORGANIZACIJE NA DELOVNE ENOTE SMISELNA, so anketiranci odgovorili: % — da 60,1 — ne 24,1 — ne vem, ne morem se odločiti in brez odgovora 15,8 Dve tretjini zaposlenih se je torej od- Zanimivi so razlogi tistih, ki so se odločilo za delitev delovne organizacije na ločili za delitev delovne organizacije na delovne enote in ena četrtina zoper. delovne enote, in tistih, ki se za to niso odločili. Oglejmo si jih: CE STE SE OPREDELILI, DA JE DELITEV DELOVNE ORGANIZACIJE NA DELOVNE ENOTE SMISELNA, NAVEDITE ZAKAJ! % — gospodarjenje je boljše, produktivnost je večja _ 46,9 —\delitev dohodka v okviru delovne enote je bolj neposredna in pravičnejša, rezultati dela so večji 42,5 — v odnosih med ljudmi je več demokratičnosti in neposrednosti 6,8 — ne vem, se ne morem odločiti, brez odgovora in drugo 3,8 CE STE SE OPREDELILI, DA DELITEV DELOVNE ORGANIZACIJE NA DELOVNE ENOTE NI SMISELNA, NAVEDITE RAZLOGE ZA TO! % — načelno in teoretično da, v praksi pa delitev na delovne enote povzroča prepire, nepotrebne sestanke in podobno 44,9 — delovno organizacijo preveč razdrobimo, stroške povečujemo, enotne zamisli boljšega gospodarjenja se teže uresničujejo 36,1 — vodje delovnih enot si pogosto laste le pravice, dolžnosti zanemarjajo, često jih zvračajo na vodstvo podjetja 7,6 — ne vem, se ne morem odločiti, brez odgovora in drugo 11,4 Izobrazba, višina dohodka, starost, položaj na delovnem mestu pa celo način obračunavanja dohodka (po času ali delu) pomembno vplivajo na razlike v mišljenju ljudi. Pri družbeno-politični akciji je s temi razlikami še kako potrebno računati, *e želimo doseči želeni uspeh. Tudi pri obdelavi rezultatov anketiranja je zelo pomembno upoštevati razlike v mnenjih, ki izhajajo iz tega. Z višino izobrazbe se zmanjšuje tudi zavzetost za delovne enote. Petina (21,7 %) anketirancev, ki imajo od 4 do 8 razredov osnovne šole, meni, da ni smiselno deliti delovne organizacije na delovne enote, z njimi deli mnenje skoraj polovica (45 %) anketirancev z visoko šolo. Razlika je očitna, saj znaša kar 23,3°/». V grafikonu si pa oglejmo razlike v mnenjih, ki nastajajo na osnovi različnega načina obračuna osebnega dohodka. ALI MENITE. DA JE DELITEV DELOVNE ORGANIZACIJE NA DELOVNE ENOTE SMISELNA (samo opredeljeni)? Grafikon nam zelo nazorno pokaže, da se tisti del zaposlenih, ki ima osebni do- hodek obračunan po delovnem učinku, v večin) odloča za delitev delovne organizacije na delovne enote. Med tem, kar je zapisanega v pravilnikih, statutih delovnih organizacij, in tem, kar dejansko je, so navadno zelo velike razlike, ki vnašajo med zaposlene nezadovoljstvo m porajajo konflikte. To trditev potrjujejo tudi odgovori na naslednji vprašanji: VASEM % 50.7 47.9 22.7 21,6 20.7 15.2 18.3 5,8 KATERE PRISTOJNOSTI — PRAVICE IN DOLŽNOSTI — IMA PO POZNAVANJU SEDAJ DELOVNA ENOTA, V KATERI DELATE? — sprejema letni plan in skrbi za njegovo izvedbo — skrbi za delovno disciplino — deli dohodek (na sklade in osebne dohodke) — samostojno odloča 0 kadrovskih vprašanjih delovne enote — v kadrovskih vprašanjih delovne enote ima samo pravico predlaganja —■ iz dohodka deli samo osebne dohodke — ne Vem, premalo poznam', brez odgovora in drugo — v naši delovni organizaciji ni delovnih enot KATERE PRISTOJNOSTI — PRAVICE IN DOLŽNOSTI — NAJ BI PO VAŠEM MNENJU IMELE DELOVNE ENOTE V DELOVNI ORGANIZACIJI? % — da skrbe za kadrovska vprašanja, delovno disciplino, medsebojne odnose in sodelujejo z vodstvom podjetja v skupnih interesih celotnega podjetja 35,9 — da delijo dohodek (na sklade in osebne dohodke) v smislu napredka lastne delovne enote in delovne organizacije, sprejemajo svoj letni plan, skrbe za njegovo izvedbo, odločajo o kadrovskih vprašanjih ekonomske enote 34,1 — da odločajo pri delitvi samo osebnih dohodkov, sprejemajo svoj letni plan, skrbe za njegovo izvedbo, odločajo o kadrovskih vprašanjih delovne enote 13,4 — ne vem, se ne morem odločiti, brez odgovora in drugo 16,6 Anketiranci, ki se jim OD obračunava pretežno po c/e/u po času da Tretjina anketiranih se je odločila, da bi morale delovne enote deliti dohodek na sklade in osebne dohodke v smislu napredka lastne delovne enote in delovne organizacije, sprejemati letni plan, skrbeti za njegovo izvedbo in odločati o kadrovskih vprašanjih, in le 13,4 % anketiranih meni, da bi morale delovne enote odločati Le pri delitvi osebnih dohodkov, sprejemati svoj letni plan, skrbeti za njegovo izvedbo in odločati o kadrovskih vpraifchjih. Če pozorneje pogledamo odgovore na vprašanje, katere pravice in dolžnosti imajo delovne enote v delovni organizaciji, nam ni težko ugotoviti, da so te pravice predvsem v skrbi za izvedbo (verjetno ne sprejemanje) letnega plana, za delovno disciplino, saj le ena petina anketiranih trdi, da v njihovi delovni organizaciji delovna enota deli tudi dohodek, ki je namenjen delitvi na osebne dohodke in sklade. V odgovorih na ti vprašanji se anketirani na vodilnih položajih in z višjo izobrazbo znatno bolj nagibajo k temu, da bi delovne enote predvsem reševale medsebojne odnose, delovno disciplino in podobno. ne Že dlje razpravljamo v zvezi s samoupravljanjem tudi o odgovornosti v delov- lih organizacijah. Pogosto prihaja celo do ganov (samoupravnih, strokovnih) in posa-porov glede odgovornosti posameznih or- meznih vodilnih delavcev. 37,2 Anketirane smo vprašali: KJE SO OSNOVNI RAZLOGI ZA TAKO STANJE? Oglejmo si njihova mnenja: % — kolektivna odgovornost samoupravnih organov zamegljuje osebno odgovornost strokovnih in vodilnih delavcev — strokovni delavci in strokovne službe dajejo samoupravnim organom v potrditev stvari, ki so izključno v njihovi pristojnosti, da bi se s tem izognile neposredni odgovornosti (se skrile za sklepi samoupravnih organov) — pristojnosti med samoupravnimi organi in strokovnimi službami niso razmejene — samoupravljanje vnaša v delovno organizacijo preveč demokracije in s tem neodgovornost in neučinkovitost — za kolektivno odgovornost nimamo razen odpoklica nobenih drugih sankcij — ne vem, ne morem se odločiti, drugo in brez odgovora 31.8 26.5 25.6 18.9 23,4 Najbolj moti anketirane (37,2 %) kolektivna odgovornost samoupravnih organov, ki po njihovem mnenju zamegljuje osebno odgovornost strokovnih in vodilnih delavcev. Zamisliti se kaže ne samo nad to ugotovitvijo, ampak tudi nad tem, da po mnenju četrtine anketiranih vnaša samoupravljanje v delovno organizacijo preveč demokracije in s tem neodgovornosti in neučinkovitosti. Verjetno ne kaže iskati razlogov za premajhno odgovornost v delovnih organizacijah samo v teh odgovorih. Treba je dodati še nerazmejenost pristojnosti med posameznimi organi in prenašanje odgovornosti iz strokovnih organov na samoupravne za zadeve, ki so v pristojnosti strokovnih in drugih služb. Tudi za te odgovore se odloča dobra četrtina oziroma tretjina anketiranih. Tudi v odgovorih na to vprašanje vodilni ter anketirani z višjo izobrazbo bolj kot preostali anketiranci teže k odločitvi, da odgovornost v delovnih organizacijah šepa predvsem zato, ker kolektivna odgovornost zamegljuje osebno in ker samouprava vnaša v delovno organizacijo preveč demokracije ter s tem neodgovornost in neučinkovitost. Sproščeni in demokratični (ne anarhični) odnosi med ljudmi v delovni organizaciji so nedvomno pogoj za njeno uspešno delo. V takih delovnih organizacijah je v navadi tudi tvorna kritika in se ni treba bati neželenih posledic. Odgovori na vprašanje, ALI V VAŠI DELOVNI ORGANI- ZACIJI NEKDO, KI JAVNO KRITIZIRA SLABOSTI UPRAVE, VODILNIH IN STROKOVNIH LJUDI, OBČUTI ZA TO KAKŠNE ŠKODLJIVE POSLEDICE, ne kažejo, da bi bili omenjeni odnosi že praksa v večini naših delovnih organizacij. Skoraj polovica (47,5 %) anketiranih meni, da se takoj ali pa prej ali slej, ko se pri posamezniku zaslede kake slabosti, občuti posledice kritike. Le 16,3 % anketiranih sodi, da posledic ni občutil, ena tretjina pa pravi, da za tak primer niso slišali ali zanj ne vedo. Tudi pri odgovorih na to vprašanje so pomembne nekatere razlike v mnenjih, ki izhajajo iz razlik v izobrazbi in položaju zaposlenih. Le neznaten del (4,7 %) anketiranih z višjo in visoko izobrazbo se je odločilo, da posledice takoj občutijo, če kritizirajo slabosti uprave, vodilnih in strokovnih ljudi. To mnenje deli z njimi dobrih 10 % zaposlenih, ki imajo nižjo izobrazbo. Dobra petina (21,5 %) anketiranih, ki ima vodilni ali vodstveni položaj, meni, da v njihovi organizaciji ni nobenih posledic za kritiko, a le 15 % nevodilnih deli z njimi tako mnenje. Zelo pogosto slišimo mnenje, da samoupravljavci le preveč kot posamezniki iščejo »pravico« izven delovne organizacije, čeprav so bili prizadeti v delovni organizaciji in naj bi zato spor ali nesporazum (krivico) odpravili tu. O tem smo vprašali: NA KOGA BI SE NAJPREJ OBRNILI, CE BI SE VAM V DELOVNI ORGANIZACIJI ZGODILA KRIVICA? % — na samoupravne organe 31,7 — na prvega predpostavljenega 31,0 — na sindikalno podružnico 10,5 — na posameznika iz vodstva delovne organizacije 9,6 — na posameznika ali organe izven delovne organizacije 3,8 — na osnovno organizacijo Zveze komunistov 2,7 — ne vem, brez odgovora 10,7 Iz odgovorov vidimo, da zaposleni žele odpraviti krivico v syoji delovni organizaciji, saj le 3,8 % meni, da bi se najprej obrnili na posameznike ali organe izven delovne organizacije. Ne samo odgovori na to vprašanje, ampak tudi na vprašanje, ALI MENITE, DA BI BILO POTREBNO V VSEH TISTIH PRIMERIH, KO V PODJETJIH IZIGRAVAJO DRUŽBENE INTERESE ALI PRAVICE PROIZVAJALCEV, ODLOČNEJE INTERVENIRATI OD ZUNAJ, kažejo, da se upravljavči ne samo. zavedajo svojih upravljalskih pravic, ampak se jih tudi žele posluževati. Oglejmo si odgovore na to vprašanje! % 46.1 11.9 9.7 5.7 3,6 1.8 21.2 — ne, proizvajalci morajo sami napraviti red — da, zlasti oblastni in upravni organi — da, zlasti organi za notranje zadeve in sodišča — da, zlasti vodstva politični^ organizacij (občinska, republiška in zvezna) — da, zlasti tisk, radio in televizija — ne, sedanje intervencije so v splošnem že dovolj učinkovite — ne vem, brez odgovora Skoraj polovica anketiranih torej misli, da morajo upravljavci napraviti ,vvdelovni organizaciji sami red, če pride v njej do izigravanja družbenih interesov. II. Delitev dohodka in delitev po delu O osebnih dohodkih in njihovi delitvi je zelo veliko različnih mnenj, s katerimi se srečujemo v delovni organizaciji in izven nje, kjer je pač priložnost za razgovor o tem, nedvomno zelo pomembnem yprašnju tako za. posameznika kot celotno družbo. Oglejmo si, kako mislijo o nekaterih vprašanjih delitve osebnega dohodka anketirani. O določitvi spodnje in zgornje meje osebnega dohodka so zelo različna mnenja. Anketiranim je bilo postavljeno naslednje vprašanje: ALI MENITE, DA JE POTREBNO DOLOČITI NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK? Kar dobra polovica (53,6 %> se je odločila za to, le skromna tretjina (28,9 %) je proti, 17,5 % anketiranih pa se ni hotelo opredeliti. Pri odgovorih na to vprašanje so opazne razlike, ki izhajajo iz izobrazbe in načina obračunavanja osebnih dohodkov. Tisti, ki imajo nižjo izobrazbo, se v manjšem odstotku odločajo za določitev najnižjega dohodka od tistih z višjo. Najbolj vidne pa so razlike v odločitvah na to vprašanje, ki izhajajo iz načina obračunavanja osebnega dohodka. To bomo prikazali v grafikonu. ALI MENITE, DA JE POTREBNO DOLOČITI NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK? (brez neopredeljenih) Kot vidimo iz grafikona, se tisti del anketiranih, ki se jim dohodek obračunava po delovnem času, bolj zavzema za določitev najnižjega osebnega dohodka. Kateri razlogi so vodili dobro polovico anketiranih, da so se opredelili za določitev spodnje meje osebnega dohodka? * % — Ker na višino dohodka v posamezni delovni organizaciji (ali panogi) še preveč vplivajo neurejena vprašanja gospodarskega sistema (pogoji gospodarjenja) 29,2 Anketiranci, ki se jim OD obračunava pretežno po delu po času Anketirani z višjo izobrazbo se zelo močno ograjujejo od določanja zgornje meje najvišjega osebnega dohodka, medtem ko se tisti z nižjo izobrazbo v večini (72,3 %) odločajo za določitev zgornje meje najvišjega osebnega dohodka. Tudi položaj, ki ga imajo posamezniki v delovni organizaciji, je močno vplival na razlike v odgovorih. Grafični prikaz teh razlik bo to pokazal najbolj nazorno: Kateri razlogi so vodili anketirane k odločitvi, da se določi zgornjo mejo naj-vičjega osebnega dohodka? % — med osebnimi dohodki naj bi ne bile prevelike razlike (vsi imamo približno enake potrebe — hrana, stanovanje) 56,2 — v socialistični družbi naj bi bila večja enakost 18,8 — višine osebnih dohodkov še niso povsem rezultat dela zaradi pomanjkljivosti notranje delitve v delovnih organizacijah 11,1 — ker na višino dohodka v posamez- ni delovni organizaciji (ali panogi) še preveč vplivajo neurejena vprašanja gospodarskega sistema (pogoji gospodarjenja) 9,2 — brez odgovora in drugo 4,7 Skoraj polovica anketiranih se je torej odločila, da je treba ne glede na rezultate dela posameznika določiti zgornjo mejo osebnih dohodkov. Oglejmo si še odgovore na vprašanji: KATERO DELOVNO MESTO V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI JE PRED- VSEM PREMALO NAGRAJENO? % — delovna mesta nekvalificiranih delavcev 32,6 — delovna mesta kvalificiranih delavcev 19,5 — tehnična in druga strokovna delovna mesta 10,0 — administrativna mesta 3,6 — mesta mojstrov in preddelavcev 5,5 — vodilni položaji v podjetju — ne vem, brez odgovora in drugo 22,2 KATERO DELOVNO MESTO V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI JE ZLASTI PREVEC NAGRAJEVANO? % — vodilni položaji v podjetju 24,7 — tehnična in druga strokovna delovna mesta 9,6 —, administrativna mesta 9,3 — mesta mojstrov in preddelavcev 3,8 — delovna mesta nekvalificiranih delavcev 3.0 — delovna mesta kvalificiranih delavcev 1,8 — za ne vem, brez odgovora in drugo se odloči kar 47,8 •— ker višine osebnih dohodkov še niso povsem rezultat dela zaradi pomanjkljivosti notranje delitve v delovnih organizacijah 27,0 — ne morem se odločiti; brez odgovora in drugo 6,6 Dobra tretjina je mnenja, da je treba določiti najnižji osebni dohodek neodvisno od rezultatov dela. Za določitev zgornje meje osebnega dohodka se je odločilo še več anketiranih in to skoraj dve tretjini (64,2 %). Verjetno bi lahko izrekli trditev, da neomejena zgornja meja osebnih dohodkov še bolj mati zaposlene kot neomejena spodnja meja. Anketiranci Anketiranci s položajem brez položaja ne Premalo nagrajevana naj bi bila po mnenju anketirancev predvsem delovna mesta nekvalificiranih. Seveda tako vprašanja kot odgovori molče o tem, ali z ozirom na njihove rezultate dela ali na potrebe. Pri odgovorih na vprašanje, KATERO DELOVNO MESTO V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI JE ZLASTI PREVEC NAGRAJEVANO, je bila zadrega največja, saj se skoraj polovica anketiranih ne more odločiti. Četrtina anketirancev se je odločila, da so vodilna delovna mesta preplačana, in skoraj desetina, da so preplačana strokovna in administrativna delovna mesta. Ali so odgovori na to vprašanje odraz visokih dohodkov na omenjenih delovnih mestih ali predvsem pomanjkanja objektivnih kriterijev za določanje dohodka in tudi nepoznavanja vrste in količine dela na delovnih mestih? Smo pri objektivizaciji meril za ta dela lahko še naprej tako indiferentni? V odgovorih na vprašanje, KATERO DELOVNO MESTO JE PREVEC OZIROMA PREMALO NAGRAJENO, se zelo očitno kaže, da vsaka kategorija zaposlenih vidi- najprej sebe in misli, da je premalo nagrajena za svoje delo v primerjavi z drugo kategorijo zaposlenih. Tako mislijo tisti, ki nimajo vodilnih oziroma' vodstvenih položajev in višje izobrazbe, da so tisti na položajih in tisti z višjo izobrazbo preveč nagrajeni. Seveda pa vodilni in zaposleni z visoko izobrazbo mislijo ravno obratno. Talca mišljenja nedvomno vnašajo v delovne organizacije pogoste konflikte, slabšajo odnose in podobne deformacije. Da je treba vnesti v pravilnike o delitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah še marsikaj novega in da je v njih treba predvsem bolj objektivizirati merila za umsko delo in sedanje režijske posle, nam potrjujejo tudi odgovori na vprašanji. KAKŠNE SO POSLEDICE SEDANJEGA NAČINA NAGRAJEVANJA NA ČLO- VEŠKE ODNOSE V VAŠEM KOLEKTIVU? % — v medsebojnih človeških odnosih povzroča motnje (prepirljivost in osebno sovraštvo, zamere, individualizem itd.) x 21,5 — ni nobenih pomembnejših vplivov 15,7 — uvaja razlike in deli ljudi na več ali manj vredne 12,4 — ljudi navaja, da se brezobzirno borijo za neupravičeno velik delež v dohodku, zato mnogi želijo nekdanji način nagrajevanja 11,9 — delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu 8,8 — pri starejših in slabotnih vzbuja vtis, da se jim dela krivica in se jih odbija od kolektiva , 6,2 — bolj kritično in objektivno ocenjuje lastnosti in delo drugih, odpravlja urav- nilovske težnje 2,7 — utrjuje občutek povezanosti posameznika s kolektivom 2,1 — nte vem, se ne morem odločiti, brez odgovora in drugo 18.7 KAJ VAS OSEBNO NAJBOLJ MOTI V DELITVI OSEBNEGA DOHODKA V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI? ' % — neurejena analitska ocena delovnih mest 35,9 — delavec, ki je komaj prišel v delovno organizacijo (prvo delovno razmerje, * prejema enak delež kot tisti, ki je že leta v delovni organizaciji 33,3 — le delavci v neposredni proizvodnji so nagrajeni po delu, vodilni, strokovni in administrativni delavci pa po času in položaju 27,8 — zapletenost meril, ki povzročajo veliko administrativnega dela in nejasnosti v delitvi dohodka po delu 25,0 — v delitvi po delu se uporabljajo subjektivna merila (simpatije, poznanstvo, sorodstvo itd.) 18,3 — izobrazba se premalo upošteva 16,0 — uravnilovka (oz. težnja po uravnilovki) v delitvi med posamezniki in ekonomskimi enotami 7,9 — pri delitvi osebnega dohodka me nič ne moti 7,5 — ne vem, se ne morem odločiti, brez odgovora in drugo 14,3 Vse, ki se ukvarjajo s pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, bo vrstni red navedenih odgovorov opozoril, kje naj se lotijo najprej dela. O tem, ali je treba več ali manj stroškov za posamezne usluge (zdravstvo, šol- stvo in drugo) prenesti na žep posameznika ali skupnosti, je v zadnjih letih v naši družbi precej razprav in tudi odločitev. Kaj mislijo anketirani o nadaljnjem razvoju plačevanja uslug: Anketiranci Anketiranci s položajem brez položaja ne bi odpravili pomanjkljivosti, ki jo za zdaj spremljajo in ki so pretežno subjektivnega značaja. Pri tem mislimo na formalnost razpisov, kjer je direktor vnaprej določen, močan vpliv ozkih skupin na menjavo direktorja, majhen vpliv kolektiva itd. Tudi v odgovorih na vprašanje o koristnosti reelekcije so vidne razlike med tistimi z nižjo in drugimi z višjo izobrazbo; še bolj opazne pa so razlike, ki izhajajo iz položajd (vodilni, ne vodilni) zaposlenih: Kot vidimo iz grafikona se zelo močno zavzemajo za reelekcijo tisti, ki v delovni organizaciji nimajo vodilnega ali vodstvenega položaja. O pomanjkljivi formalni in tudi dejanski izobrazbi ter sposobnostih direktorjev je bilo že veliko napisanega in rečenega. Zato so zanimivi odgovori na naslednje vprašanje: ČE BI VI ODLOČALI O IMENOVANJU DIREKTORJA ZA NEKO VEČJE POD- JETJI], ZA KATEREGA KANDIDATA IZMED SPODAJ NAVEDENIH BI SE ODLOČILI? % — za kandidata z visoko ali višjo šolo in daljšo prakso (10 do 15 let) na ustreznih strokovnih in vodilnih delovnih mestih 53,7 — za kandidata z dolgoletno prakso na vodstvenih delovnih mestih in z visoko kvalifikacijo v stroki (mojster) 12,2 — za'mlajšega kandidata z višjo ali visoko šolo, s krajšo delovno prakso (3 do 5 let) na manj vodilnih delovnih mestih 9,7 — za kandidata z daljšo strokovno prakso (več kot 15 let) v isti delovni organizaciji in s srednjo šolo 8,4 — za kandidata z dolgoletno prakso na vodilnih delovnih mestih (15 do 20 let) brez ustrezne šolske izobrazbe 5,8 — ne morem se odločiti in brez odgovora 10,2 Odgovori na to vprašanje kažejo, da je že močno premagana težnja, da je na vodilnih delovnih mestih predvsem važna dolgoletna praksa, saj se več kot polovica anketiranih odloča za kandidata z visoko ali višjo šolo in z daljšo prakso na ustreznih strokovnih in vodilnih delovnih mestih. Pravilna miselna odločitev ljudi je očitna; treba jo bo le hitreje uveljavljati. Zaposleni oziroma anketirani z visoko, višjo in srednjo izobrazbo se v veliki večini (kakih 80 %) odločajo za kandidata z visoko ali višjo šolo in daljšo prakso (10 do 15 let) na ustreznih vodilnih delovnih mestih, nihče pa se ne odloča za kandidata z dolgoletno prakso na vodilnih delovnih mestih in brez ustrezne šolske izobrazbe. Tudi zaposleni z nižjo izobrazbo se odločajo za kandidata z višjo ali visoko šolo in prakso, a le slaba polovica od anketiranih. Že dlje je v razpravi preureditev socialnega zavarovanja, da bi tako povečali njegovo učinkovitost in ekonomičnost. V tej zvezi je bilo zastavljeno vprašanje: V RAZPRAVI SO RAZLIČNI PREDLOGI ZA PREUREDITEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. ZA KATERI SISTEM BI SE VI OPREDELILI? % — Naj ostane v glavnem sedanji sistem, ki pretežni del zavarovančevih pravic ureja enotno za vso državo 45,4 — V okviru cele države naj, bi se zagotovilo le osnovno — minimalno zdrav- stveno varstvo (preprečevanje nalezljivih bolezni in raka, zaščita matere in otroka), preostali del zavarovanja pa bi po svojih možnostih urejale same delovne organizacije 21,6 — V okviru cele države naj bi zagotovili le osnovno — minimalno zdravstveno varstvo, preostali del pa naj bi urejale republike in delovne organizacije 21,3 — Ne vem, premalo poznam, brez odgovora in drugo 11,7 Čeprav že v tretjem letu družbene in gospodarske reforme, pa še vedno številni problemi preprečujejo, da bi hitreje napredovali in uresničili cilje, ki smo si jih z reformo zastavili. Oglejmo si, kateri izmed naslednjih pojavov je tudi po mnenju anketirancev še danes tako pogost, da vzbuja veliko nezadovoljstvo med ljudmi. °!o — Vse večje razlike v življenjskem standardu med posameznimi sloji (»Eni imajo vse, drugi pa težko živijo«) 54,3 — Neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne spodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.); 42,2 — Premajhna družbena kontrola, posamezniki se preveč lahko okoriščajo z družbenim premoženjem; 41,2 — Na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; mlajši in sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd.; 33,6 — Premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe 31,2 — Slabo gospodarjenje, organizacija dela in poslovna politika v vašem in v znanih podjetjih 31,0 — Neurejena vprašanja v gospodarstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.) 29,8 — Primeri samovolje in različne ob- like kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, dušenje svobodne kritike, maščevalni ukrepi zoper posameznike, ki so po pravici povedali svoje stališče itd. 24,8 — Manjše možnosti zaposlitve 21,9 — Naraščanje cen in inflacijske tendence 21,9 — Politične organizacije so premalo učinkovite 21,3 — Ni takih pojavov 1,5 — Ne vem in brez odgovora 6,5 Ne bi posebej razlagali teh odgovorov, saj sami zase dovolj jasno govore. TV. Zaposleni o delu sindikata Oglejmo si najprej odgovore na vprašanje: KAJ JE DELAL SINDIKAT V VAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI V MINULEM LETU? % — nabavil je ozimnico in razno blago po znižanih cenah; 50,8 — posameznikom je dajal denarno pomoč ali darila ob nesreči, smrti ipd. 47,9 — organiziral je proslave, praznovanje dedka Mraza, dneva žena itd; 35,9 — organiziral je izlete, Sportina tekmovanja ali igre; 27,1 — sindikat je vodil blagajno vzajemne pomoči (samopomoč); 26,0 — razpravljal je o kandidatih za samoupravne organe; 18,7 — razpravljal je o statutu ali pravilnikih delovne organizacije in njihovi uveljavitvi (pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o stanovanjih, pravilnik o organizaciji dela ipd.); 17,0 — razpravljal je o stanovanjih, topli malici in prehrani delavcev; 16,0 — organiziral je razprave o pravilniku ali spremembah pravilnika o delitvi osebnega dohodka (plačah); 14,0 — reševal je pritožbe delavcev v primeru spornih odločb in zastopal (ščitil) člane v delovnih sporih; 12,5 — ukvarjal se je s problemi proizvodnje in organizacije dela v podjetju; 12,5 — ukvarjal se je s kadrovskimi vprašnji (reelekcija, direktorjev, sprejem in odpust delavcev, izobraževanje ipd.); 10,2 — spremljal in ocenjeval je delo samoupravnih organov (DS, UO, sveta kolek- tiva) in razpravljal o oblikah in vsebini samoupravnih odnosov (medsebojni odnosi, delovna razmerja, informiranje itd.); 8,4 — ukvarjal se je s finančnimi problemi delovne organizacije, zlasti v zvezi z reformo; 6,7 — organiziral je razprave o predlogih zakonov, ki so pomembni za delovno organizacijo; 5,2 — ukvarjal se je s kultumo-prosvetno dejavnostjo (obisk gledališča, igre, godba, pevski zbori); 2,4 — delal, je kaj drugega; 7,3 — ne poznam dovolj dela sindikata, da bi lahko odgovoril na to vprašanje, brez odgovora. 20,1 / Polovica anketiranih misli, da se je sindikat ukvarjal v njihovi delovni organizaciji predvsem z nabavo ozimnice, dajal denarno pomoč posameznikom ob nesreči, organiziral proslave, izlete, športna tekmovanja in podobno. Ko anketiranci odgovarjajo na vprašanje, KAJ SO PO VAŠEM MNENJU GLAVNE NALOGE SINDIKATA, so nekoliko drugačnega mnenja glede vrste nalog, ki naj bi jih opravljal sindikat, kot so jih navedli v odgovorih na prejšnje vprašanje. Oglejmo si jih. % — reševati pritožbe delavcev v primeru spornih odločb in zastopati (ščititi) člane v delovnih sporih; 53,3 — dajati denarno pomoč ali darila posameznikom ob nesreči, smrti ipd. 52,2 — nabavljati ozimnico in razno blago po znižanih cenah; 49,5 — organizirati razprave o pravilniku ali spremembah pravilnika o delitvi osebnega dohodka (plačah); 46,1 — razpravljati o stanovanjih, toplih malicah in prehrani delavcev; 43,1 — razpravljati o statutu ali pravil-, niku delovne organizacije ter o njihovi uveljavitvi (pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o stanovanjih, pravilnik o organizaciji dela ipd.); 40,6 — ukvarjati se s kadrovskimi vprašanji (reelekcija direktorjev, spre- jem in odpust delavcev, izobraževanje ipd.); 37,4 — organizirati iizlete, športna tekmovanja ali igre; 37,3 — ukvarjati se s problemi proizvod- nje in organizacije dela v podjetju; ! 36,2 — spremljati in ocenjevati delo samoupravnih organov (DS, UO, sveta kolektiva) in razpravljati o oblikah in vsebini samoupravnih odnosov (medsebojni odnosi, delovna razmerja, informiranje itd.); — organizirati proslave, praznovanje dedka Mraza, dneva žena itd.; — organizirati razprave o predlogih zakonov,- ki so pomembni za del. organizacijo; — voditi blagajno vzajemne pomoči (samopomoči); . — razpravljati o kandidatih za samoupravne organe; — ukvarjati se s kulturno-prosvetno dejavnostjo (obisk gledališča, igre, godba, pevski zbori)-; — ukvarjati ,se s finančnimi problemi delovne organizacije, zlasti v zvezi z reformo; — delati kaj drugega; — ne poznam dovolj dela sindikata, da bi lahko odgovoril na to vprašanje, brez odgovora. Med tem. kar sindikat dela v delovnih organizacijah, in tem. kar naj bi delal, je, kot vidimo, po mnenju udeležencev ankete precejšnja razlika in to na škodo bistvenih vprašanj (delitev po delu, samouprava, gospodarjenje in pod.). Kje in pri kom je treba iskati krivdo zanjo? Delno bodo to pojasnili odgovori na vprašanje: 35.8 31.0 30.9 29,4 29.1 23,6 19.2 2,7 5,2 KATERA JE PO VAŠEM MNENJU SINDIKALNE PODRUŽNICE? OSNOVNA POMANKLJIVOST V DELU % — vodstvo sindikata- je premalo delavno — v nezanimanju članstva za delo sindikata — ker imajo druge organizacije večji vpliv kot sindikat — ker vodstvo sindikata ne obvešča članov o svojem delu — pri nas ima sindikat dovolj pomembno vlogo — ker sindikat preveč zagovarja stališča vodstva delovne organizacije — v vodstvu sindikata niso primerni ljudje — ker uprava (vodstvo) sindikata ne upošteva dovolj — ne vem točno, brez odgovora-in drugo Vzroki za nedelavnost so precej subjektivne narave, saj po mnenju anketiranih v glavnem izvirajo iz nedelavnosti vodstev in nezainteresiranosti članstva. Verjetno pa ne moremo iskati razlogov za premajhno aktivnost sindikalnih podružnic samo v tem, ampak tudi v drugih razlogih; nekateri so navedeni v preostalih odgovorih na to vprašanje. Eden izmed razlogov pa je nedvomno tudi v tem, da vod- 21.9 14.9 10,8 8,1 7,9 5,3 4,1 3,7 23,3 stva premalo informirajo članstvo o svojem delu in s tem o nalogah, ki jih imajo vodstva in celotno članstvo. Kar 78 % anketiranih namreč izjavlja, da niso dovolj seznanjeni z delom občinskih sindikalnih vodstev, in da zato ne morejo dati o njihovem delu nobene ocene. Anketo izvedla in priredila za objavo TOMAŽ BIZALJ in MARJAN HODŽAR Is naše družbe "Kr*- amnik in Duplica bosta MA v najkrajšem času ože-njena. Ob cesti, ki ju Povezuje, je le še malo nezazidanega prostora. Občani investirajo denar v lastne hiše, zato v kamniškem koncu domači zasebni šoferji še ne delajo gneče po cestah. Toda, če kamniškim občanom rečete, da imajo visok življenjski standard, prezirljivo povesijo kotičke ust, češ, kdo vas je tako naplahtal. Vsem tem tile podatki: Grosistično podjetje Kočna bo letos poleg odobrenih kreditov investiralo v trgovsko mrežo, ki sega do meja kamniške občine, lastnih sto milijonov S-din, kar z ene strani kaže, da ima velik dohodek, z druge pa, da imajo občani denar, sicer Kočna ne bi imela tolikšnega prometa (resda na Veliko posluje tudi z drugimi kraji) in da so sedanje poslovalnice ne le zastarele, ampak tudi premajhne. *■MOJ OTROK BO AKTIVIST« Tako se je odrezal neki Kamničan, ko so ga vprašali, kaj bo njegov sin, ko odraste. *Na terensko delo je že navajen.« S to pripombo je dregnil v Problem, ki je v Kamniku resnično kočljiv. Šolskega varstva še niso organizirali, ker osemletka dela v dveh izmenah. Njegov sin je prepuščen vesti, ker sta z ženo oba zaposlena. Toda ko bosta adaptirani osemletka v Stranjah in šola v Vranji peči ter zgrajena nova stavba v Duplici, bo v kamniški šoli prostor tudi za šolsko varstvo. V projektu za dupliško osemletko so v ta namen predvideni celo posebni Prostori. Otroški vrtec pa dobi vilo na razpolago, ko izselijo stanovalce. Osemletka v Duplici bo s pomočjo izobraževalne skupnosti in tovarne Stol zgrajena že prihodnje leto in torej ni več golob na strehi. NOVE CESTE, VODOVOD ... Občanom se zdi samoumevno, da dobe asfaltirane ceste jj in da se napelje vodovod, kjer : Oa še ni. Seveda je samoumevno. narobe pa je. če kratko 'halo vse to zanikajo in re-cisalne. računske, frankirne. tn jigovodske. razmnoževalne in ztisne stroje ter teleprinterje, »nromo /a gostinstvo, pekar-liško opremo In opremo za minsko Industrijo m B ml isr m m 1 1 »Tega bi vam ne vedel po-. seveda zasedeno. Do poletja vedati. Ampak gotovo se bodo. tJjjjj sem delal po raznih kinemato- Ljubljančani gledajo filme naj-2j grafih' kot reditelj, poleti pa ki so BP: sem nadomeščal kolege' |=§jj bili na dopustu. Potem pa sem Ij m A 55 p ceneje v Jugoslaviji. Če bomo podražili vstopnice, bomo lahko kinematografe modernizi- j[h se ustalil v kinu Union. Dve rali, namestili klimatske na-||P, leti sem tam predvajal filme, prave, pa tudi sezidali bomo C| Nazadnje pa sem pristal tu v kakšen nov kinematograf.« id kinu Komuna, kjer sem za- ~ iSp čel.« bd — Kateri ljubljanski klne-5HL matograf pa vam je Sid všeč? *Ko se navadiš nekega kina. Zaključila bi pogovor pa mi je Ivan zastavil vprašanje: »Povejte mi, zakaj novinarji najbolj popolnoma drugačen ocenjujete filme kot drugi gledalci?« Nisem mu znal tega razlo- se tam počutiš doma. Sedaj bi žiti. Razočaran je bil, ko sem |!B le nerad zapustil Komuno« — Pa se nikoli ne naveliča te gledati filme? »Film moram prvič obvezno rajali film, gledati. To pa zato. ker je lah- hvalili, ko tudi narobe zlepljen. Dru- mu povedal, da sem tudi že sam med predvajanjem filma zapustil dvorano, kjer so pred-ki so ga kritiki MATJAŽ VIZJAK IteEmika J-JUBI_JANA. KAMNIŠKA c.25 IZ STAREGA-NOVO! h. i! IMATE STARO STANOVANJE Z VISOKIMI STROPI? ® MODERNIZIRAJTE GA IN ZNIŽAJTE STROPE S IN EUHSiEIAKUSTIČNO-DEKORATIVNIMI PLOŠČAMI iz naše družbe ® KRŠKO: 250 tekmovalcev na športnih igrah Na VI. delavskih športnih igrah občine Krško je sodelovalo preko 250 tekmovalcev iz desetih delovnih organizacij. Letošnje igre so bile glede na število nastopajočih boljše, saj je tekmovalni duh zajel precej organizacij, ki lani v tekmovanju še niso sodelovale. Letos sta prvič nastopili tudi dve ženski ekipi. Letošnji doseženi rezultati kažejo, da za uvrstitev pri vrhu vedno bolj posegajo manjši kolektivi, ne pa samo Celuloza in Rudnik, kot je bilo do sedaj. Manjši kolektivi so bili tudi bolj pripravljeni na dvomesečno tekmovanje, ki je trajalo od 1. septembra In do dneva republike. Same igre so potekale v res športnem duhu, pritožb na posamezna srečanja in organizacijo ni bilo. Zato gre predvsem pohvala prizadevanju športne komisije pri občinskem sindikalnem svetu. Na zadnji seji so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil sam namen iger dosežen kot še nikoli do sedaj. Število nastopajočih, medsebojno sodelovanje in spoznavanje ter utrjevanje telesnih sposobnosti, vse to je doseglo svoj namen. P. K. • HRASTNIK: __ Zaključek delavskih iger Pred kratkim so s podelitvijo pokalov in priznanj zaključili jesenske delavske športne igre, v katerih je sodelovalo blizu 300 neposrednih proizvajalcev iz domala vseh hrastniških podjetij. Delovni ljudje so tekmovali v enajstih disciplinah in dosegli zadovoljive rezultate. Sicer pa so v Hrastniku tudi tokrat poudarili, da ne gre toliko za rezultate, kot za množičnost sodelovanja na teh igrah. Z množičnostjo pa kljub precejšnjemu številu sodelujočih še niso zadovoljni. V ta namen bo komisija za delavske športne igre skušala uvrstiti v svoj program še nekatere druge oblike udejstvovanja neposrednih proizvajalcev za kar najbolj množično rekreacijo vseh zaposlenih v občini. Sindikalni svet se zavzema za to, da bi ubrali take oblike organiziranja delavskih športnih iger, ki bi praktično trajale dvanajst mesecev na leto. -m- V tej srajci boš eleganten OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNEGA SVETA V ZAGORJU OB SAVI V OSPREDJU: VLOGA SINDIKATOV V PODJETJIH Kot smo pričakovali, so na minulem delovnem dogovoru zagorskih sindikatov podrobno obravnavali najaktualnejša vprašanja aktivnosti sindikalnih organizacij pri uresničevanju in izvajanju ukrepov gospodarske reforme in glede na to razvoj samoupravljanja, skrb za družbeno-ekonomsko in strokovno usposabljanje zaposlenih, prav posebej pa so morale pod drobnogled dosedanje oblike in metode aktivnosti sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. Ena od osrednjih ugotovitev tako referata predsednika sindikalnega sveta kot razprave je bilo spoznanje, da sindikalne organizacije v kolektivih niso bile vselej kos svojim nalogam. Sindikalna vodstva niso vselej našla naj primernejših oblik sodelovanja s članstvom in ga zatorej niso uspela pridobiti za konkretno razreševanje vsakodnevnih problemov. Po drugi strani ie očitno, da so v nekaterih podjetjih nekako »odrivali« sindikalne organizacije od njihove prave vsebine dela, sodeč. da v pogojih izvajanja gospodarske reforme izgubljajo ta in druge organizacije na svojem pomenu. Glede na to je občni zbor seveda moral nujno obračunati s posameznimi teoriiica-mi o neučinkovitosti samouv v-1 jan ja. Poskusi degradiranja samoupravljanja na nekakšno abstraktno politično deklerativ-nost, so bili očitni tudi v Za-• gorju. Podoba je. da so takšni manevri padli na plodna tla tudi zavoljo tega. ker ugotavljajo v občini letos slabše poslovne oziroma proizvodne rezultate kot lani. Potemtakem bi utegnilo biti to stani e voda na mlin podobni m trditvam o neučinkovitosti samoupravljanja. ■■■■■■■■■•■■■•■■••■•■■■■■■■■■■■■■■■•••■•■■M Najnovejši model pralnega i stroja A L G O R in vse druge vrste pral- 1 ni h strojev. avtoradio Blaupunkt ter National j in vse druge vrste radij- ! skih aparatov za avto- i mobile in dom dobite : pri tvrdki Bresciani Bruno Ellettrodomestici — Radio — TV prodaja in popravila Opčine (Trst), Via Na- i zionale 41, tel. 221711 ; PLAČLJIVO V VSEH VA- « ; LUTAH ■ Razprava ie odkrila še drugo plat medalje: letošnje težave nekaterih delovnih kolektivov niso v nobenem primeru posledica neučinkovitega samoupravljanja. marveč objektivne razmere prehoda na intenzivnejše gospodarjenje in zaostreni tržni pogoji. V teh okoliščinah pa največ delovnih kolektivov v občini ni iskalo rešitve zunaj, marveč v svojih sredinah. Nosilci teh prizadevanj so bili samoupravni organi. Njihove odločitve so v številnih primerih dokazale zrelostni izpit samoupravljanja. Konkretno: v tovarni Elektro-po-rcelana na Izlakah se ie kolektiv zavestno odločil za politiko nizkih- osebnih dohodkov vse dotlej, dokler ne bo pri kraju rekonstrukcija nekaterih proizvodnih naprav. V TEVE Varnost se ie delavski svet odločil za absolutno nagrajevanje po delu in Po doseženih rezultatih. Sploh se ie večina zagorskih delovnih organizacij odločila za tako politiko nagrajevanja. ki temelii na doseženi, produktivnosti. Zato ni slučaj, da so osebni dohodki zaposlenih v zagorski industriji znatno pod republiškim opvforečiom. Kljub temu pa so na občnem zboru sodili, da bi vsakršno upravno oziroma administrativno urejanje politike razdeljevanja dohodka močno škodovalo doseženi stopnji samoupravljanja. Neka i drugega je po sodbah udeležencev občnega zbora družbeno poseganje v delitveno sfero vsepovsod tam, kjer so očitne anomalije. Vendar so na razpravi opozorili tudi na nekatere slabosti dosedanjega delovanja samoupravnih organov. Kritizirali so delavski svet Gradbenega podjetja, ki ie za deset mesecev nazaj priznal dodatno nagrado vodilnemu uslužbencu v višini 500.000 S-dinarjev, pa tudi sindikalno organizacijo, ki n j opozorila organ samoupravljanja na problematičnost takega sklepa. Prav tako so se nekateri zoperstavili pojavom zapostavljanja družbeno ekonomskega usposabljanja samoupravljavcev in sploh delovnih ljudi. Stvar sindikalnih organizacij je tudi skrb za usposabljanje neposrednih proizvajalcev, kajti uresničevanje reforme že terja in bo še bolj terjalo vsestransko strokovno in splošno razgledanih ljudi. Oblike in metode dela sindikalnih organizacij bodo vsekakor v vsakem posameznem podjetju drugačne. Vsem pa mora biti skupno nenehno povezovanje vsega članstva za opravljanje skupnih nalog in dolžnosti. Odmaknjenost sindikalnih vodstev od članstva je tu in tam povzročila, da so l.iudie izgubili zaupanje v svojo organizacijo. Tega pa si ne more privoščiti nobena družbeno politična, najmanj na sindikalna organizacija. Dolžnost občinskega sindikalnega sveta bo skrbeti za to. da bodo sindikalne organizacije v ocdietiih nosilke vsega naprednega. da bodo imele glede bistvenih zadev izoblikovana stališča in da bodo stališča vodstev sestavni del stališč članstva. —m— AAywV'7WWVWV‘7VVWVWW\/ URNIK drsališča v hali Tivoli PONEDELJEK: od 14—15 Hokej šola, 15—16 UD 01y„ 16—18 HK Slavij a, 18—20 HK 01ympia, 20—22 Rekreacija. TOREK: od 8—9 UD 01y., 9—10 Hokej šola, 10—12 Rekreacija, 13—14 UD 01y.. 14—16 HK 01ym-pia, 16—18 UD 01ympia, 18—20 HK 01ympia, 20—22 Rekreacija. SREDA: od 8—10 UD Oiympla, 10— 12 1000 drsalk Re do 10. 1., 13—14 HK 01y„ 14—16 1000 drsalk Re. do 10. 1., 16—18 HK Slavij a, 18—21) UD 01ym- pia, 20—22 Rekreacija. ČETRTEK: od 8—9 UD 01y„ 9—10 Hokej šola, 10—12 Rekreacija, 13—14 UD oiy., 14—16 Hokej šola. 16—18 HK 01ympia, 18—20 HK Qlympia, 20—22 Rekreacija. PETEK: od 10—12 1000 drsalk Re. do 10. 1„ 13—14 UD 01y„ 14—16 1000 drsalk Re. do 10. 1.. 16—18 HK 01ympia. 18—20 UD 01ympia, 20—22 Rekreacija (starejši). SOBOTA: od 8—10 UD 01ympia, 10—12 Rekreacija, 14—16 UD 01ym-pia, 16—18 HK Slavija. 13—20 HK 01ympia, 20—22 Rekreacija. NEDELJA: od 8—10 HK Slavija. 10—12 Rekreacija. 14—16 Rekreacija, 18—20 UD Oiympia, 20— 22 Rekreacija. Kolikor je drsališče v hali Tivoli zasedeno, velja urnik za odprto umetno drsališče. wwn/^\aaaaaa/wvwwwwv Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje KB LJUBLJANA USTANOVLJENA LETA 1815 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — CELJE ■ GOSPODINJSKA IN DEKORATIVNA KERAMIKA > ■ GRAFITNI LONCI l M OPEČNI IZDELKI < CeXW>XNWNVNVXS^VXXV«KSNX\XW>XV«N>KV>N>XVSXXXXXXX>N MNENJA IN STALIŠČA a naj bi Vo * materialno osno-dpjL.a nadaljnji razvoj. To rj0,, Vo Pa je bilo tudi os-zir> ^ mo.tivizacija za po-na\ Postojnskih sindikatov, inh delovnih organizaci-rc,,; resneje začno vačrto-1 svoj razvoj. M. 2. letih razvila priznana mednarodna in tranzitna luka. Njen promet predstavlja danes že znaten delež v skupni mednarodni trgovini Jugoslavije, za Slovenijo pa pomeni Luka Koper edino nacionalno okno v svet in pomemben člen v trgovskem prometu. Medtem ko je v prvih treh letih obstoja v Luki še vedno prevladoval lokalni premet, se je kasneje uveljavil predvsem mednarodni promet: uvoz, izvoz in tranzit. V letu 1966 je predstavljal mednarodni promet že 92 0/0 vsega prometa v Luki, v prvih desetih mesecih 1967 Pa celo 99,3 %. Seveda so nastale pomembne spremembe tudi pri samem mednarodnem prometu. Tranzitni promet, ki je za vsako luko in tudi državo zelo zanimiv in ekonomsko privlačen, je posebno v zadnjih štirih letih močno narasel. V letu 1969 je znašal 5 % od skupnega mednarodnega prometa, v letu 1963 11 «/o, v letu 1966 pa že 33 %: SEDAJ MANJŠI TRANSPORTNI STROŠKI Bujen razvoj prometa je seveda ustvarjal velike probleme pri odvozu blaga s kamioni do železniške postaje Kozina, kjer so ga prekladali na železniške vagone. Takšen kombiniran prevoz je seveda močno bremenil kolektiv Luke s transportnimi stroški. Tb je tudi nuj ho narekovalo gradnjo železnice do Kopra. ; Posebno še ker ima cestni prevoz svoje meje in je zato pomenil že sam po sebi resno oviro za nadaljnji razvoj koprske luke. Skratka, spričo hitrega razvoja Luke Koper, pogojenega s čedalje večjim obsegpm mednarodnega prometa, je postalo očitno, da se Luka brez železniške povezave z zaledjem ne bo mogla razvijati skladno z možnostmi in gospodarskimi potrebami. Zato je podjetje usmerilo vse svoje sile v reševanje tega problema. Železnica je danes zgrajena; z njo pa je odstranjena največja ovira za nadaljnji razvoj luke, ki se ne ukvarja sarno s prometnimi storitvami, marveč ustvarja s svojimi prizadevanji za uveljavitev industrijske cone tudi pogoje za razvoj drugih gospodarskih dejavnosti v skladu s potrebami zaledja. Zgraditev železniške proge do Kapra je financiralo slovensko gospodarstvo. Vse to priča o velikem interesu in navezanosti gospodarstva v zaledju na razvoj slovenskega pristanišča, hkrati pa obvezuje luški kolektiv za še hitrejše in kvalitetnejše delo ter za uspešnejše uresničevanje zastavljenih nalog. VELIKI NAČRTI Prvi vlak je tako v Luko Koper pripeljal nove razvojne možnosti. Luka Koper ima danes jasno zastavljene in tudi podrobno izdelane načrte nadaljnjega razvoja, podprte z raziskavami uglednih jugoslovanskih inštitutov in zavodov. V luki Koper predvidevajo, da se bo njen promet do leta 1970 še podvojil in tako dosegel 1,600.000 ton blaga. Trdno smo torej lahko prepričani, da ima tudi nova železniška proga Prešnica—Koper skupaj z luko lepo bodočnost. -a. . ZELO ZAŽELENO DARILO osebna tehtnica NEVA izdelek tovarne »LIBELA« Celje Garancija eno leto LETO 1967 LETO MILIJONTEGA IZDELKA TOVARNE g-nn=_e-n_|_E PRI GOSPODINJAH JUGOSLAVIJE IN EVROPE Z.NIZALI bfVtU CfcNU NAŠEMU PRALNEMU STROJU SUPERAVTOMAT PS-652 Kako gospodarimo llllllillllllllllffllllllll|lllllllllllllli!M!lllllllll!lllllillllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIW CANKARJEVA ZALOŽBA C predstavlja ZALOŽBA I- 'K- program knjižnih zbirk za leto 1968 ZBIRKA MOZAIK Francis Scott Fitzgerald: NEŽNA JE NOČ Roman »Nežna je noč« znanega ameriškega pisatelja Fitzgeralda (1896—1940) je rahločutno napisana zakonska tragedija človeka, ki o b svoji samo na pol ozdravljeni ženi, sredi bogataškega in v površnost usmerjenega okolja neumorno — yi v bistvu brezuspešno — išče pravi smisel svojega zakona, odnosov med moškim in žensko nasploh ter hkrati svojega tako odgovornega poklica. Ob tej osrednji zgodbi pa je pisatelj nanizal še vrsto drugih življenjskih usod. Frank Slaughter: DR. SPENCER BRADE Avtor romanov »Kirurg dr. Carter« in »Voni dan«, ki sta se slovenskim bralcem zelo priljubila, slika v tem romanu zdravnika, ki v boju s protežiranci izgubi smisel za poštenost in sam stopi z začrtane poti: postane »modni« zdravnik, špekulant in brezobziren zaslužkar. Toda po globokih notranjih pretresih zmaga v njem zdrava narava: svoj poklic začne opravljati spet z vso odgovornostjo. Arthur Hai!ey: HOTEL Haileyev »Hotel« stoji v New Orleansu. Ro man je nekakšna hotelska kronika najzanimivejših dogodkov, ki se odigrajo v teku enega tedna. V tem času hotel končno menja lastnika; nekateri poprej zapostavljeni uslužbenci dobijo zadoščenje, nekaj zajedavcev pa si mora poiskati drugo službo. K zanimivi fabu li pa svoj delež bistveno prispevajo tudi hotelski gostje, predvsem bogat angleški par, ki ima na vesti hudo prometno nesrečo, neki tat, ki izvede v hotelu več drznih vlomov, orgije s poskusom posilstva itd. Zaradi. prijetne, nadvse kvalitetne pripovedi je bil ro man v ZDA poldrugo leta na bestsellerski listi, podoben uspeh pa je doživel tudi v 15 drugih jezikih, v katere je doslej preveden. Zbirka »BIOS« Irving Stone: MORNAR NA KONJU Avtor znanega romana »Sla po življenju« je v romanu »Mornar na konju« prepričljivo orisal življenjsko pot pisatelja Jacka Londona, tega svetovnega romarja in potepuha, slepega potnika in mornarja, lovca in iskalca zla ta, neutrudljivega literarnega garača in velikega ljubitelja človeka. Londonovo pisano življenje, polno pustolovščin, samorastni literarni vzpon, filozofsko poglobljena osebnost — vse to je tako razgibano, polno zapletov in nepričakovanih situacij, da bralca dobesedno potegne v tok dogajanj. Samo tako izkušen pisatelj biografij, kot je Irving Stone, je lahko o življenju Jacka Londona napisal knjigo, ki jo beremo kakor najbolj napet roman. Marcel Druon: PREKLETI KRALJ To je moderen zgodovinski roman, ki je zaslovel že po vsem svetu. Znani francoski pisatelj verodostojno oživlja dogodke v Franciji XIV. stoletja: pred bralca razgrne čas od procesa proti zadnjim templarjem pa vse do začetka stoletne vojne. Ta obširna zgodovinska freska, sestoječa se iz 6 knjig (vsaka ima poseben naslov, vse pa so snovno docela povezane med seboj) bo dragocen dodatek v knjižnici vsakogar, ki ga zanimajo mikavno prikazani zgodovinski dogodki. Ob koncu leta 1968 boste dobili prva dva zve zka (Železni kralj in Zadavljena kraljica) v eni knjigi, kmalu potem pa bodo izšla štiri nadaljevanja. Ta roman v šestih velikih zvezkih je namreč tako enoten, da bi vsak bralec primoran seči tudi po nadaljevanjih, ... 2e v romanu Železni kralj (tako so imenovali kralja Filipa Lepega) se začenja uresničevati prekletstvo zadnjega templarja, ki ga je kralj Filip dal.sežgati na grmadi; preklel je vso bodočo dinastijo francoskih kraljev. Usoda drugače prav uspešnega kralja se žalostno konča, še bolj pa je žalostna usoda njegovega sina in njegove žene, »zadavljene kraljice«, ki jo da njen mož sam zadaviti. Paul Gillette: SPOLNE VARIANTE V tej knjigi govori avtor, ki je ugleden ameriški psiholog, o variantah normalnega spolnega zadovoljevanja, še več pa o raznih odklonih in »nemoralnostih«. Vseeno pa besedo »nenormalno« uporablja le poredkoma in večkrat pripominja, da številni psihiatri z ozkosrčnim tolmačenjem pojma »normalno«, žal, samo begajo ljudi in iz njih umetno ustvarijo bolnike. Po njegovem nobena ali skoraj nobena oblika spolnega zadovoljevanja sama po sebi ni nenormalna, pač pa so n en ormalni takšni posamezniki, ki zaradi kakršnihkoli motenj ubirajo samo postranska pota. — V Gillettovi knjigi je marsikaj šokantnega, vseeno pa ne gre za spogledovanje s pornografijo, marveč za resno delo resnega znanstvenika. Zaradi kvalitetnega, nadvse skrbno in pretehtano izbranega programa, ki bo mikaven in privlačen prav za slehernega ljubitelja lepe in dobre knjige, smo prepričani, da nam bodo ostali zvesti vsi dosedanji naročniki, še več, trdno tudi upamo, da se bo število naročnikov na naše zbirke še občutno povečalo. Naročnina na vsako zbirko, vsako s tremi kn jlgami, vezanimi v platno, znaša 108,00 N-din. Naročnina je plačljiva v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Obroke je treba začeti plačevati z januarjem 1968 oz. po prejemu položnic. Za leto 1968 uvajamo ugodno novost: če bi se morda kdo le ne mogel odločiti za naročilo kompletne zbirke, lahko po svoji izbiri naroči iz obeh zbirk najmanj tri knjige, tj. vsak ima možnost, da si izoblikuje zbirko po svojem okusu. Vsaka knjiga velja naročnika samo 36,00 N-din (3600 S-din), seveda samo v primeru, če naroči najmanj tri knjige. Kdor bi N morda naročil sanao eno ali dve knjigi, jih bo dobil po knjigamiški ceni, ki bo seveda višja. IZPOLNITE, ODREŽITE IN ČIMPREJ ODPOŠLJITE NA NASLOV CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2 Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne po SloveniJIl Naročilnica za knjižne zbirke Podpisani(a): ................................. poklic: ....................................... zaposlen(a) pri: .............................. stanujoč(a): .................................. pošta: ........................................ nepreklicno naročam (ustrezno podčrtajte ali obkrožite): zbirko »MOZAIK« (tri knjige, vez. v platno) 108,00 N-din zbirko »BIOS« (tri knjige, vez. v platno) za 108,00 N-din Ne naročam nobene kompletne zbirke, pač pa naročam od obeh zbirk po naročniški ceni (36,00 N-din) tele knjige, vez. v platno: (Naročiti je treba najmanj tri knjige! Ce kdo naroči manj, mu založba zaračuna knjige po knjigotrški ceni.) Knjige pošiljajte: na dom — v službo — prevzamem osebno, Naročeno zbirko bom plačal(a) takoj v celoti — v desetih mesečnih obrokih. Naročnino bom za-čel(a) plačevati z januarjem 1968 oz. po prejemu položnic. Obvezujem se, da bo naročnina poravnana do konca leta 1968 in da bom založbi sporočil(a) vsako spremembo naslova. Datum: ..................... Podpis, za pravne osebe tudi žig V naši pisarnici nas dela sedem. Sedimo tako na tesnem, da lahko neopazno gledamo drug drugemu v spise. Okno gleda na mračno dvorišče, zato delamo v teh jesenskih dneh ob luči. Dva pri eni na mizni. Ne mine dan, da bi ne telefoniral ekonomu, naj nam vendar priskrbi vsaj še dve, ker medla svetloba kvari cei, toda... Kar pomnim, nismo imeli dovolj stolov. Kradli smo jih v sosednjih uradih. Že ves čas reorganizacije tudi nismo imeli šefa. Starega so odstavili, novega pa vodstvo še ni določilo. Nič čudnega, če v službi ni bilo več pravega reda. Namesto, da bi v korist delovnih Uudi kar moč hitro reševali akte, smo stikali glave: kaj meniš, kdo bo novi šef, kakšne bodo plače — po delu ali na lepe oči, bodo šole kaj veljale, ali pa bo spet... Danes pa se je naša negotovost končno le razkadila. Naša kolegica, ki je navadno tiho sedela v kotu ob mizi in z monotonim glasom razglabljala o različnih življenjskih vprašanjih, je prišla vsa sprer menjena v službo. — Dober dan, golobčki moji, je zvonko pozdravila. — Dober dan, smo zabrundali, kakor vsakič, ko je zamudila službo. In nismo dvignili pogledov s papirjev. — Zakaj tako zlovoljno, dušice moje? Kaj ni lep dan? — Ni! smo zagodrnjali. — Kisa se! — Nekaj sem se domislila, je rekla veselo. — Odslej bom tu sedela! S prstom je pokazala na stol ob oknu, zapuščino starega šefa. — Dušice moje, tu bom sedela! — Sedi, kjer hočeš! je rekla, ena kolegic. Odložila je plašč, torbico in se za našimi hrbti prerinila k stolu ob oknu. Sedla je na stol ob oknu in začela odpirati predale: — To svinjarijo bom pospravila! je rekla. — Pospravi! smo zabrundali. — V takem neredu ne moremo živeti, je rekla in začela metati papirje iz predalov v koš. Nihče ni dvignil glave. — Je stolov že dovolj za vse? je vprašala in še naprej praznila predale. ) — Dva manjkata, je rekel eden kolegov naveličano. — Jaz sedim še vedno na zaboju za premog, a tvojega je pljunil Franci. — To bomo takoj uredili! je rekla kolegica pri oknu. — Je luči dovolj? Takrat se nam je zazdelo njeno govorjenje sumljivo. — Kaj sprašuješ, ko vendar veš, da tri manjkajo! smo zagodrnjali. — Tudi to bomo uredili! je rekla kolegica pri oknu mirno in prepričljivo. — Zdaj bo tu drugačen red! — Kakšen red? Dvignili smo glave. — Telefon bo zdaj na tej mizi! Kolegica pri oknu je vstala in potegnila telefon z nasprotne mize predse. Osupnili smo: kakšna samozavest, kakšna odločnost! — Zdaj je konec privatnih pogovorov po telefonu in sprehajanja po mestu. Vprašalo se bo! — Vprašalo? Koga se bo vprašalo? Osuplost je rastla. — Mene! — Tebe? Kaj pa si ti? — Kolegica pri oknu se je nežno in prizanesljivo nasmehnila: Kaj sem jaz, vprašate? Od danes naprej sem vaš šef, dušice moje... Otrpnili smo. Franclu v kotu je zdrsnila z mize polna mapa papirjev. Vtem je zabrnel telefon. Npva šefinja je dvignila slušalko: — Ja, seveda pridem, Marica, je rekla v slušalko. — Samo na kavico, praviš? Zakaj samo na kavico? Če utegnem? Seveda utegnem, zakaj misliš, da bi ne utegnila? Ja, takoj bom tam! Nato je naša nova šefinja počasi odložila slušalko in pogledala po tesni pisarni vsakega posebej: — Mislim, da boste zmogli kake pol urice sami. Če pa bo kaj nujnega, kaj takega, kar bi ne zmogli, me pa, prosim, pokličite na interno petnajst! VINKO BLATNIK :HBBBnaE'*trsBBESBBSBiBBBBBBSBBBBiiiSSSSSSti E Kolektivom delovnih \ organizacij sindikat E nim odborom, poslov- il nim prijateljem, pQ' jj sameznikom, ured- ; ništvom časopisov, I RTV in našim poklic- I nim kolegom, skrah; E ka vsem, ki so narn čestitali ob 25. oblet- ; niči ustanovitve De- ll iavske enotnosti, na-jj ša iskrena zahvala V torek, 27. novembra, dopoldne je predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič podelil odlikovanja predsednika republike Tita štirim nekdanjim in sedanjim sodelavcem Delavske enotnosti ob njeni 25-Ietnici izhajanja in enaki obletnici enotnih slovenskih sindikatov. Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiških sindikatih in Peter Dornik, sedanji glavni in odgovorni urednik »Občana«, sta prejela red dela z zlatim vencem, Sonja Gašperšič, urednik kulturne rubrike Delavske enotnosti in Janez Voljč, novinar Delavske enotnosti, pa sta dobila red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Uredništvo S® nezadovoljni z delom svojih urbanistov v, - ;-v ' ■ ' . ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Pomislekov in odkritega negodovanja na račun urbanistov je na Koprskem veliko. Vsekakor preveč, da bi lahko kdorkoli skomignil z rameni in delal naprej, ne da bi prisluhnil ljudem, ki jim je vse skupaj namenjeno, ki vse skupaj plačujejo in bodo tudi prisiljeni čez čas požreti tako premišljene kot nepremišljene, oziroma posrečene in povsem zgrešene ideje naših obalnih arhitektov. iliiiiitiiiilil Milili!!. Dejstvo je, da ljudje na slovenskem obalnem območju niso preveč zadovoljni s svojimi arhitekti in njihovimi urbanističnimi rešitvami. Nezadovoljni so posamezniki, nezadovoljne so tudi nekatere večje delovne organizacije. »Res je, da je bil v zadnjih letih storjen marsikateri korak naprej na področju urbanizma. Toda..., pogosto rešitve niso bile najbolj premišljene oziroma taikšne, kakršnih si želimo...,« pravijo Koprčani in istočasno ne vedo niti razložiti, odkod toliko pristojnosti Investbiroju — to je njihovim arhitektom — ki o dokaj pomembnih stvareh pogosto odločajo samostojno, brez predhodnega posvetovanja s prizadetimi. Ob tem pa moramo resnici na ljubo takoj dodati, da vse skupaj ni samo črno. Skupščina občine Koper je namreč februarja letos sprejela sklep, da omogoči vsem svojim občanom ogled urbanističnega programa vseh treh obalnih občin. V »raz-grnitvenem obdobju« je bila v avli občinske skupščine v Kopru vsem na voljo celotna dokumentacija urbanističnega programa ter posebna knjiga, v katero naj bi obiskovalci vpisali svoje pripombe. No, po treh mesecih, kolikor časa so bili urbanistični materiali na voljo slehernemu občanu, je ostala omenjena knjiga prazna. »Knjiga ni imela nikakršnega smisla...,« zagotavljajo Koprčani. »Svoje pripombe hočemo povedali tam, kjer je vsaj malo upanja, da bodo nekaj zalegle ...« tega negodovanja na račun arhitektov, ki so slovensko obalna območje »tako razkosali, kot da tam danes še ničesar ne bi bilo,« je na Koprskem, odkrito povedano, zares veliko. Vsekakor preveč, da bi lahko kdorkoli skomignil z rameni in delal naprej, ne da bi prisluhnil ljudem, ki jim je vse skupaj (beri: urbanizem) namenjeno, ki vse skupaj plačujejo in bodo tudi prisiljeni čez čas požreti tako premišljene kot nepremišljene, oziroma posrečene in povsem neposrečene ter zgrešene ideje naših obalnih arhitektov. Ne gre le za poštenost. Gre tudi za to, da ima sleherna stvar dve plati in da mora tisti, ki je odgovoren in plačan za najbolj smotrne rešitve, podrobno proučiti vse agrumente in ne navsezadnje tudi tiste, za katere se zavzemajo občani. Kaj pa je potlej v končni fazi zares najbolj prav, pa naj le odločajo strokovnjaki! Te pravice jim nihče ne jemlje. rotili pri Kmetijskem zavodu Koper izdelavo regionalnega načrta kmetijske proizvodnje, ki smo ga potlej že leta 1962 dostavili med drugim tudi Invest, biroju Koper, da bi služil pri na-daljnem koordiniranju perspektivnega urbanističnega programa na obalnem območju ...,« so nam povedali na Agrarii. »Danes pa ugotavljamo, da so projektanti povsem pozabili na naše načrte in da so svoje urbanistične programe zarisali tako, kot da ne bi bilo nikjer obdelane in neobdelane zemlje, kot da ne bi bilo vsega tega, kar smo s trdim delom ustvarili v povojnih letih ..,« MIMO KMETIJCEV URBANISTI NA ZATOŽNI KLOPI Tisti, ki se čutijo zares prizadete ob dosedanjem delu arhitektov in urbanistov na slovenskem obalnem območju, so to tudi storili. Svoje pripombe so napisali, in jih poslali skupščinam občin Kopra, Izole in Pirana, ki so naročile pri Investbiroju Koper izdelavo urbanističnega programa, za katerega vemo, da je danes na slovenski obali kamen spotike številka ena. Tako so se oglasili zbori volivcev v Škofijah, Dekanih, Rižarn, Črnem kalu, Gračiščah, Semedeli, Škocjanu, Šalari, zbor volilcev III. mestne četrti itd. itd. Na javni tribuni v Kopru, ki jo je organiziral občinski odbor SZDL, pa so imeli največ pripomb na račun urbanističnih načrtov koprskih arhitektov podjetje Agraria in Luka Koper. Skratka, pomislekov in odkri- Danes nimamo niti namena niti prostora, da bi se spoprL jeli z vsemi pripombami in ne tako maloštevilnimi ostrimi besedami na račun koprskih urbanistov, ki so ostale po obisku v Kopru v naši beležnici. Besedo dajemo ljudem iz delovnih kolektivov, ki gledajo na vprašanja urbanizma vsaj tako široko, da jim nihče ne more očitati, da ne vidijo iz lastne kože. Med tiste, s katerimi se urbanisti niso kaj dosti pogovarjali, ko so ustvarjali svoje načrte, šteje danes tudi delovni kolektiv koprske Agrarie. »Po današnjem urbanističnem programu bi izgubili na koprskem kakih 500 hektarjev zemlje,« nam je povedal inž. Miran Marušič, upravnik programsko razvojne službe pri Agrarii. »Ali veste, kaj pomeni 500 hektarjev urejene zemlje in prilagojene za intenzivno proizvodnjo...? Deset let dela smo vložili v svoje parcele, poskrbeli smo za namakanje in danes, ko so plodovi našega dolgoletnega dela tu, naj bi začeli spet znova!?« Naj ob tem povemo, da je značilna za zemljo Agrarie v prvi vrsti velika rodovitnost in z njo vred dokaj intenzivna V Agrarii vedo, da je bila ta pot za urbaniste najenostavnejša: Vendar z njo ne soglašajo. »Včasih je bila zemlja tako-rekoč brez vrednosti, danes pa se je v tem pogledu situacija bistveno spremenila ...,« je ob našem obisku povedal inž. Miran Marušič. Tudi 12.000 ton vrtnin, ki jih daje letno naša zemlja, ni tako brez pomena ...« Inž. Marušič ima po vsej verjetnosti v marsičem prav. Gre za pomemben kmetijski proizvodni bazen, ki mu je treba dati možnosti za nadaljnji razvoj, ne pa rušiti to, kar je bilo v minulih letih s trudom storjenega. Skratka, na Koprskem so nam povedali, da so ukrepali urbanisti povsem mimo kmetij-cev, češ, da »v nasprotnem primeru s svojim delom ne bi nikamor prišli.« cijo v bližini slovenske gimnazije, pa smo konec koncev kljub vsemu ostati praznih rok ...« Kaj se je zgodilo? Urbanisti so vstrajali pri tem, da v mestu ni prostora za gradnjo omenjene šole, da pa bi bilo možno zidati na Bonifici. Ravnatelj Fusilli nam je povedal, da je bilo potrebnega prostora v mestu sicer dovolj — in to prav tam, kjer so želeli graditi — da pa je bil prostor re-zervinar za visoko šolstvo. ? ! ? Ne da bi se spuščali v to. kakšno visoko šolstvo je danes predvideno v Kopru, lahko sedaj ugotovimo le to, da so se morali na obalnem območju vsi tisti, ki so že resno računati na novo italijansko šolo, krepko obrisati pod nosom! Stroški za gradnjo šole na Bonifici bi namreč zaradi neustreznih tal daleč presegali finančne možnosti investitorja. Zaželene lokacije pa urbanisti niso hoteli odobriti. Je šlo tudi v tem primeru za samovoljno odločanje? Ne vemo. Ob vsem tem lahko zapišemo le še to. da si Koprčani danes ne predstavljajo, kako bode kos visokemu šolstvu, ko pa ne morejo uspešno .rešiti niti vprašanja svojih osnovnih šol. POZABLJEN TUDI AMBIENT STAREGA KOPRA? Morda nam bo kdo očital, da zbiramo pripombe na račun urbanizma na Koprskem povsem brez reda. Morda. Toda, pri vsej stvari gre v bistvu za to, da vse skupaj, pa čeprav brez reda, kaže na določen nered v urbanizmu, ki pa je za sleherne pojme mnogo pomembnejši od onega prejšnjega. Še in še ' bi lahko naštevali vzroke za negodovanje prebivalcev našega obalnega območ- se namreč Slovenci domenili, d® moramo računati s Koprom z dragocenim urbanističnim sp°' menikom. Pa praksa? »Če bi hoteli ohraniti KopfE kot spomeniško enoto, potlej P1 morali imeti nenehno pred očrt11’ da je Koper tako urbanistični mesto, ki ne prenese nobeni*1 posegov, ki se ne bi ujeti z zg°( devinsko naravo funkcij v širi1 mestni organizaciji ...,« pra^ Stane Bernik, umetnostni zgodo' vinar, ki se že vrsto let pokti0110 ukvarja z dragoceno dediščin0 na našem obalnem območju; „ »Številni dosedanji urbanističn1 posegi v Kopru pa povsem za' nikujejo prostorsko tradicij0’ kar spet dokazuje, da govorim0 eno, delamo pa tretje ...« Tovariš Bernik je imel ^ mislih nekatere nove stavbe Kopru, ki se dokaj obzirno poV°' dano, ne ujemajo preveč z an*' bientom starega Kopra, ki bi I? vsi radi na vsak način ohranil1. Skratka, tudi z vidika sporn0' niškega varstva na našem oba>' nem območju danes ni vse ' najlepšem redu, pa čeprav se 5 temi vprašanji ukvarjajo str0' kovnjaki. Seveda je prav na področji spomeniškega varstva danes J10 naši obali marsikatero vpraša' nje še vedno sporno. V naspi-0 , ja, pa se ob koncu še za hip zadržimo ob nekaterih perečih NA BONIFICI ALI NIC! vprašanjih spomeniške ohranitve starega Kopra. Že davno smo ju s tem pa ni niti najma1. sporno dejstvo, da imajo obča*11 vse več pripomb na delo svoj1*1 urbanistov in tudi arhitekt0^-V Kopru pravijo, da v glavne0^ zato, ker delajo ti ljudje z tisnjenimi ušesi in nočejo sliša» za želje in potrebe ljudi, češ, & »v tem primeru ne bi nika®01 prišli s svojim delom« Seveda bi bila ob tem vsa^ diskusija povsem odveč. Edi*1 logično namreč je, da se ta^ pomembno vprašanje, kot je °r' banizem, rešuje skupno in da 5 pri končnih odločitvah le tnal0 prisluhne tudi tistim, ki kort° koncev vse skupaj plačujejo. A.U, Kdo bi si mislil, da so se na račun nekaterih ljudi, ki se v Kopru ukvarjajo z urbanizmom, obrisali pod nosom za potrebno novo šolo tudi tisti mladi ljudje na našem obalnem območju, ki obiskujejo italijansko šolo. 'AWWyW'/WWWWWVWWWW^*^AAA/WVWW/J' Obiskali smo ravnatelja italijanske osemletke, tovariša Leona Fusillia, da bi nam tudi sam povedal nekaj o tem, saj pisanje le o govoricah, pa naj bodo še tako prepričljive, zares nikomur ni preveč simpatično. kmetijska proizvodnja, v katero je družba vložila velika sred- stva. »Že pred petimi leti smo na- »Stavba, v kateri imamo danes v Kopru italijansko šolo, je stara že več sto let. Prostori so milo povedani za šolo nefunkcionalni, zato smo si dolgo časa z vsemi močmi prizadevali, da bi dobili potrebna sredstva za gradnjo nove šole. In pred dvema letoma se nam je sreča končno le nasmehnila. Odobrena so bila potrebna sredstva, seveda iz republiških virov, za gradnjo tako zaželenih sodobnih šolskih prostorov. Predlagali smo Joka- Ekskluzivni modeli za jesen in zimo modna hiša Ljubljana—Maribor—Osijek /WWWVVW\A/WWVW\AA/\/WVWVWVWVW'^y' 7www'A/'A^^'