mm
te>.'0601,|A6o56 26 333
lan'
0601/36 228
Vsakdan PROGRAM MAJ na Radiu Trbov!
sobota, nedelja, prazniki od 8h - 19b.

jhalbaj
«X ED
:	
	
			
RENAULT
novo1.**
-	R-5 PIVE 2 novim motorjem 1.400 an3 60 KS, katalizator že od 1.073.812 SIT dalje
-	Omejena količina vozil OLIO po stari ceni prihranek min. 770 DEM
-	R-19 od 1.876.585 dalie, dobava februarja
VOZILA NA ZALOGI:
CLIO, VMNGO
RABLJENA VOZILA:
44.000 km 988.680 SIT AX 11 TGE 4/90 50.450 km 798.000 SIT ' fl-S CAMPUS 5/V 3 ;>l 31.000 km, 797. SOS SIT ■ R-5 CAMPUS 1/93 '
7 10.500 km.[995.482 SIT
..... • <i .-> CAMPUS 3/91
44.500 km 793.191 SIT
LEGENDA: ‘ DODATNA OPREMA
VOZILA IMAJO GARANCIJO!
KREDITI, LEASING za nova in rabljena vozila.
P5 CAMPUS/5V 3/91 53 500 km 786.450 Sil
■	CLIO RT 1.4 1/91 51.500 km 1.249.332 SIT
■	OPEL OMEGA CD 2.01 9/89 \ 102.700 km 1.399.993
• CUOBT 1.4 em : 29.500 km 1.282.575 SIT m
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesia 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS,
| DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
WtmMmmmmiimmim


• UVODNIK •
Pri Zasavcu se močno pripravljamo kar na dva praznika. Najprej na športnega, ki bo 28. januarja v hrastniški športni dvorani. Tam se obeta izjemen športni žur, na katerem bodo obiskovalci pozdravili tudi najboljše slovenske športnike. Prireditev bo primeren uvod v hrastniško športno leto. Letos se namreč obeta super dogodek, saj bo v Hrastniku cilj ene od etap kolesarske dirke po Sloveniji. V začetku februarja pa bomo seveda primerno obeležili kulturni praznik. Letos ne le s prilogo List, ampak tudi s primernim literarnim večerom pesnikov - amaterjev in zanimivo razstavo.
Tudi zato pripravljamo vse to, da dokažemo, da Zasavci nismo kar tako.
MaJ*- Pitone
lili V ogledalu: Drago Brečko
Ili Obveznice uničene; iHJ Hura, nova šola
IS Klic dobrote v Trbovljah Pisma bralcev
IlU Prizadevanja obrodila sadove
Dr. Ladislav Jazbec: "Uspelo nam je"
£)] Zagorjani na SP
i
Tone Oplotnik - devetdeset letnik iz Hrastnika
Srečno, misijonari
Jaka Šraufciger in Vinko Šimek
Nagradna križanka
7 V zadnjih letih dihamo zrak?
Uničene obveznice
NASLOVNICA: AD Uroà Klemen FOTO: Jože Ranzinger jr.
KOLEDAR
DOGAJANJ
10.	januarja - Hrastniška Steklarna se pobira. Svojo prihodnost snuje na tako imenovanem programu pogrnjene mize, to je na proizvodnji navadnega belega stekla. Letos načrtujejo izvoz na zahodne trge povečati za 15 odstotkov.
11.	januarja - Na seji zagorskega izvršnega sveta ni veselja; zdravniki tamkajšnjega zdravstvenega doma senamreč prepirajo, a na srečo še ne v škodo pacientov.
11.	januarja - Veselja tudi v Trbovljah ni - le daje med zdravniki tu še kar mimo. Občinska oblast pa ima več dela z obveznicami oziroma z vprašanjem: kako jih servisirati?
12.	januarja - V Velenju in v Trbovljah naj bi po trditvah Nacional-socialne zveze Slovenije gradili džamijo, kar bo la stranka, kotje slišati, na vsak način preprečila. A kaj, ko v nobeni od teh "spornih" občin o džamijah ne vedo ničesar. Res pa je, da si v Trbovljah Islamska verska skupnost za območje Zasavja išče tako imenovani mesdžid - hišo, in to čisto navadno, brez okroglih kupol, kjer bi imeli svoj sedež.
13.	januarja - Še malo, in Trboveljčani sc bodo greli na plin. V toplarni na Polaju že poskusno zaganjajo kotle na rezervni oziroma osnovni energent - to je na tekoči naftni plin oziroma zemeljski plin. Če bodo poskusi uspeli, bodo začeli z rednim obratovanjem, zrak v mestu pa naj bi bil čistejši kar za tretjino.
14.	januarja - Zagorjani tega dne v prostorih občinskega oddelka za ljudsko obrambo na napravi za uničevanje dokumentov uničijo vse svoje neprodane obveznice. Kar za 4,4 milijona mark jih je še.
15.	januarja - Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zagotavljajoča "svojega" premoženja v Medijskih Toplicah ne bodo zahtevali nazaj. Menda pa bodo to storili dediči Ferda Krašovca.
Polona Malovrh
UJAQ3J00V
DRAGO BREČKO
Če na Izlakah iščete Draga Brečka, vam bo vsakdo vedel povedati,kje stanuje. Kar 35 let je bil edini pismonoša v svojem kraju, tako da ga vsak pozna, čeprav je sedaj že šest let v pokoju. Vsa ta leta je nosil pošto, vedno nasmejan in hudomušen. Rodil se je v Radečah. Kot mladostnik je nekaj let živel v Avstriji, kjer se je izučil za vrtnarskega pomočnika. Januarja 1951. leta se je zaposlil na pošti v Zidanem Mostu. Ker je bil najmlajši, so ga vedno pošiljali na razna nadomeščanja po drugih krajih.
Novembra 1953 se je redno zaposlil na pošti na Izlakah. Za to službo seje odločil, ker je pomenila stalno zaposlitev, pa tudi delo z ljudmi gaje veselilo. V začetku je delal od jutra do večera, vse sobote in nedelje. Sprva je pošto raznašal peš, nato s kolesom, zadnjih 23 let pa z mopedom. Poleg pošte je raznašal še časopise. Zelo veliko dela je imel, ko je izšel Nedeljski Dnevnik. Poslovanje se vsa ta leta ni bistveno spremenilo, le količina materiala se je povečala. "Pošta na Izlakahje bila najprej na Obreziji, kjer je sedaj Elektroelement. Iz Zagorja pa smo pošto vozili še s konjsko vprego. Pomožni pošti sta bili v Čemšeniku in na Mlinšah, kjer so po pošto hodili na Izlake," se spominja Drago.
Prizna, daje bilo njegovo delo naporno. Ker paje imel do njega veselje, nikdar ni pomislil, da bi delal kaj drugega. Z ljudmi seje dobro razumel. Za vsakogar je našel kakšno besedo. Pravi, daje bilo poleti delo lažje kot pozimi, saj so bile zime včasih bolj hude. Imel je tudi nekaj padcev z motorjem. Uvajal paje tudi veliko mladih pismonoš v delo.
Čeprav je v pokoju, ima veliko dela, ker imata z ženo kmetijo. Je pa tudi član gasilskega društva na Izlakah, kjer je član upravnega odbora.
Katarina Gavranovič

B
FééTTSi tedna
Kaj midva meniva o uničenju obveznic? Dajte, dajte. ■
■	Bodite no resni. Če naju mislite o tem spraševati, ■
■	pojdite raje domov.
Foto: Tomo Brezovar B
I.....................................................
Obveznice uničene
Zagorje - V stroju za uničevanje papirja je končala skoraj polovica zagorskih obveznic. Tako je zaključen del zgodbe o zagorskem uspehu. Zagorska občina je bila v Sloveniji prva, ki je izdala za deset milijonov obveznic. Priprava, izdaja in propagandne akcije obveznic so jih stale okrog
300.000	mark. Prodajo obveznic so ustavili v začetku lanskega leta, ko so j ih prodali za 5,5 milijona mark, ker je zadolženost občine takrat presegala desetino javne porabe. Zato so pred nekaj dnevi uničili za 4,4 milijona mark neprodanih obveznic. Občina ima namreč za šest milijonov mark dolga, ki ga bo morala poravnati do 1999. leta. Prav tako so stroški hranjenja obveznic pri LB - Zasavje zelo visoki. Lani so znašali kar
500.000	tolarjev.
A.H.
Foto: Jože Ranzinger jr
Hura, nova šola
Trbovlje - Žc pred dvema letoma je vodstvo OŠ Trbovlje izvedla anketo o ciljih te izobraževalne ustanove. Večina staršev in učiteljev je izrazilo željo, da bi se njihovi otroci vseh osem let šolali v isti stavbi, torej, da bi spet uvedli tako imenovane popolne osemletke. Druga stvar, ki pa sojo želeli starši, je bila, da bi pouk otrok potekal le veni izmeni. NaOŠ Trbovljcso si torej zastavili načrt reorganizacije, ki ga sedaj že uresničujejo.
Najprej so spremenili organizacijo dela pedagoške enote Tončke Čeč. Prva naloga, s katero se je soočilo vodstvo šole, je bilo "usposabljanje" nekaterih učilnic, potrebnih za pouk 6., 7. in 8. razreda. Z državnim denarjem so opremili nujno potrebne učilnice za gospodinjski in tehnični pouk, kabinet za naravoslovje (kemija, biologija, fizika). Z delom v popolni osemletki bi morala PE Tončka Čeč začeti že 3. januarja, vendar so. se dela iz različnih vzrokov zavlekla. Nekaj težav je bilo še z opremo, saj niso pravočasno dobili vseh potrebnih stolov in miz. Tako je PE Tončka Čeč začela "obratovati" z vsemi 518 učenci (20 oddelkov) šele 17. januarja. Po 22 letihjePETončkaČeč postala spet popolnaosemletka. Trboveljski osnovnošolci so prej obiskovali PE Alojz Hohkraut, PE Tončka Čeč in PE Ivan Cankar od 1. pa do 4. ali 5. razreda. Šolanje pa so vsi nadaljevali na PE Revirski borci.
Zaradi novega načina dela se je zmanjšalo število učencev na PE Revirski borci, kjer so imajo sedaj pouk le dopoldne. To bo gotovo pozitivno vplivalo nadelo otrok. Del učencev, ki seje preselil naPE Tončka Čeč, ne bo bistveno zmanj šal prevelikega števila otrok na PE Revirski borci. Ta problem se bo začel reševati jeseni, ko naj bi podobno reorganizacijo opravili tudi na PE Ivan Cankar.
Vodja PE Tončke Čeč Mira Kmetič je o novostih posebej za Zasavca povedala: "Čeneko stvar spreminjaš, jo moraš spremeniti na bolje. Kolegi in tudi sama se zavedamo,da ta čas prilagajanjanovemu sistemu ne bo minil brez najrazličnejših težav, problemov in pomanjkljivosti. Upam, da bomo uspeli vse težave prebroditi in da bomo poiskali tisto, kar je najboljše za naše otroke. Želim si tudi, da bi šola uspešno delovala v zadovoljstvo otrok, njihovih staršev in učiteljev."
Z novo preureditvijo OŠ je tu še ena novost. Pouk na vseh PE naj bi se začel ob istem času, ob 8. uri zjutraj. Tega se gotovo najbolj vesele trboveljski zaspanci, ki še obiskujejo PE Revirski borci, saj svoj spanec zjutraj lahko podaljšajo za cele pol ure.
Petra Žagar Foto: Danijel Amon

Il
Klic clol>rot^ v
Zadnja leta tudi na področju Trbovelj deluje dobrodelna organizacija Karitas s sedežem v župnišču. In kaj pomeni beseda karitas? Po Verbinčevem slovarju tujk beseda pomeni materinsko ljubezen, ljubezen do bližnjega, usmiljenost, milosrčnost, dobrodelnost, dobrotljivodejanje. S tem je beseda dobro razčlenjena in razumljiva slehernemu občanu.
Organizacija Karitas deluje po vsem svetu in je doslej v času svojega delovanja opravila ogromno delo, posebno še v zadnjem času, ko se srečujemo ne le s hudimi begunskimi problemi, pač pa tudi s socialnimi problemi, ki se kažejo kot posledica brezposelnosti, nizkih dohodkov, visokih življenjskih stroškov, starosti z vsemi posledicami, neurejenih družinskih razmer in še marsičesa. Trboveljska Karitas se je dejavno in uspešno vključila v reševanje številnih tovrstnih problemov. Uspeh organizacije, ki jo v Trbovljah vodi Irena Rus, je še toliko pomembnejša, ker vsi sodelavci delajo izključno prostovoljno.
Tako so decembra lani uspešno izpeljali akcijo skupno z Radiom Trbovlje - Klic dobrote. Tokrat sc je "klicu" odzvalo 93 darovalcev denarnih prispevkov v raznih zneskih, skupno pa se je nabralo skoraj 300.000 SIT. Za primerjavo naj navedemo, da se je leta 1992 odzvalo podobni akciji 24 darovalcev, ki so darovali skupno okoli
40.000	SIT. Na Ulici 1. junija zbirajo vsak teden v Marijini kapeli razna oblačila za otroke in odrasle. Zbrali so mnogo tega, želijo le, da naj bi bila darovana oblačila čista in zakrpana, skratka uporabna zabodočega koristnika. Zbirajo tudi raznovrstne prehrambene akrtikle. Karkoli zberejo, vse poklonijo pomoči potrebnim, pri čemer sodelujejo tudi s socialno službo.
Čeravno trboveljska Karitas še nima dolgega življenja in
je s svojim delom bolj pri začetku, je pomembna tudi njena druga dejavnost. Toje obiskovanje starih,pomoči potrebnih ljudi bodisi v domu upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona ali pa na domovih. Starejši pogosto ugotavljajo, da njihovi ta mladi bolj poredko najdejo čas za obiskovanje svojih staršev, sorodnikov in znancev, zato delujejo ti obiski in razgovori nanje neverjetno blažilno. Posebno v domu Franca Salamona dobro skrbe za svoje oskrbovance v vseh pogledih. Oskrbovanci pa imajo radi, če jih obišče tudi kak sorodnik ali znanec, dosti pa je takšnih, ki nimajo nikogar, ki bi jih obiskal. In prav takšnim posvečajo prostovoljni sodelavci Karitasa vso pozornost.
Za zadnje božične praznike je skupina desetih članov te organizacije pripravila v Domu Franca Salamona razvedrilni večer s sodelovanjem harmonikarja, kitarista in pevcev. V skupini je bilo polovica mladih. Pripravili so tudi skromna darila za oskrbovance - sadje in podobne dobrote. Vsekakor bi radi razširili svoje vrste, da bi bila učinkovitost dela te organizacije še večja in množičnejša. Zelo so hvaležni za vsakršno pomoč, bodisi v denarju, oblačilih, prehrani, z dobrodelnimi obiski in podobno naklonjenostjo. Klic k dobroti nikoli ne zastari in je vedno aktualen.
Vozniki osebnih avtomobilov pogosto ne vedo, kaj naj napravijo s starim, odsluženim avtom. Svetujem jim, da ga nekako pri vlečej o na avtobusno postaj o Črdenc na Dolu pri Hrastniku. Tam bo vsaj nekaj časa še lahko opravljal družbeno koristno funkcijo, ko bodo ostali pripadniki velike šoferske družine s takšnega avtomobila lahko sneli kakšno malenkost za svojega, še dokaj uporabnega jeklenega konjička. Dokaz, daje to prava stvar, je nesrečni čisto zares pokojni "pičipoki" na omenjeni avtobusni postaji. Tam sameva že kar lepo število tednov. Očitno nikogar ne moti, še najmanj pa njegovega lastnika. Zato ga obešamo, natikamo
Pravilno delovanje ixrči
Zakaj je smotrno ogrevanje stanovanja tako pomembno?Najpomemb-
nejši način varčevanja z energijo je skrb, da peči delujejo s polno zmogljivostjo. Letno gre v ozračje najmanj 350 milijonov ton ogljika -to pomeni čez milijardo ton naj večjega povzročitelja pojava tople grede: ogljikovega dioksida. Poskrbite za redno vzdrževanje peči, preizkušajte (smotrno izgorevanje in osnaževalci), čiščenje (umazanija v cevi, usedline v grelcu, saje v zgorevalni komori in naravnavanje. Plinske peči bi morali temeljito pregledati vsaki dve leti, oljne vsako leto. Redno vzdrževanje lahko poveča zmogljivost peči za 5 odstotkov. To pomeni za 5 odstotkov manj škodljivih izpuhov, pri plinskih pečeh ravno toliko večja zmogljivost in letni prihranek 200 kubičnih metrov plina. Oljna
peč: letni prihranek 240 litrov nafte.
__________________ ~________________Pripravil: Aleš Matko ^
Tine Lenarčič

V Krajevni skupnosti Franc Farčnik stanuje okrog 1200 prebivalcev. V KS sta dve večji firmi Lisca in Te-ve Varnost, športni objekti, letni bazen, osnovna šola in več privatnih podjetij in obrtnih delavnic. Je skoraj brez večjih gradenj, razen po vojni zgrajene Farčnikove kolonije - enonadstropne hiše, ki je v lasti Spektra d.o.o. iz Trbovelj. V KS čutijo precej vplivov zaradi rudarjenja. Samo omemba katastrofalnega plazu z Rudardija, ki je pod seboj pokopal celo naselje stanovanjskih hiš in tovarno Lisca, je verjetno dovolj. Zato se seveda svet KS Franc Farčnik tvorno vključuje v razprave o zapiranju rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica.
Na svetu so že novembra zahtevali, da mora imeti podjetje Rudniki rjavega premoga v zapiranju Zagorje, Senovo in Kanižarica sedež v Zagorj u. Nj iho ve zahteve pa so še: v podj etju mora biti zaposleno minimalno število delavcev, ki bodo pokrivali vsa področja, ki so opredeljene v zakonu in bi delo vodili ter koordinirali, ne pa tudi izvajali. Lastnina, ki je bila last Rudnika Zagorje, naj se vrne v Zagorje, oziroma se prenese v podjetje, ki bo skrbelo za prestrukturiranje proizvodnje na področju občine Zagorje. Za področje pridobi valnih površin naj se izdela kompletni ureditveni načrt, ki daje možnost razvoja občine in kraja s tem, da se ne pozabijo rudarske površine, ki še niso bile sanirane. Pripravljen mora biti prostorski razvoj: obrti, industrij e, turizma in rekreacij e, stanovanj skih in kmetijskih površin. Ne sme se seveda pozabiti osnovne šole in športnega kompleksa. Obvoznico, kije dolg države, morajo pričeti urejati 1995/96. Do tega časa pa mora občina določiti traso in pripraviti nov prometni režim za Cesto 9. avgusta. V KS imajo tudi nekaj očitkov na račun rudnika: železnica skozi Zagoijedela samo za potrebe Rudnika, celotno območje KS Rudnik - Toplice je pod rudarsko mero, separacijaonesnažujeokolje, vTrbovlje je prešlo okrog polovica stanovanj celega Zagorja (okrog 1000), vsi delavci so zaposleni v Trbovljah, v Trbovljah se je iz Rudnika
izločilo okrog 12 novih podjetij, v Zagorju ni niti enega podjetja, ki bi nastalo na pobudo Rudnika Trbovlje.
V sami krajevni skupnosti je po besedah vodstva KS direktno ogroženih v rdečem polju nekaj stanovanjskih hiš, še vedno je nerešena obvoznica in lokalni promet (plaz Ruardi). Ni ureditvenega projekta področja, kije pod rudarsko mero(od meje-mostBayli - Rotex - rob naselja - rob gozda - proti severu v KS Kotredež). Krajane seveda zanima, kje in kdaj se bo na tem področju lahko pričelo
delati in urejati zemljiščain objekte. Dobili bi radi odgovore na odprta vprašanja: zapiranje rudnika, Izgradnja obvoznice, lokacije za obrt, podjetja, novogradnjo, turizem in rekreacijo. V KS deluje komisija, ki dela in razmišlja o teh problemih: Ivan Brečko (ogroženi krajan izrdečega polja, bivši delavec Rudnika), Milan Fakin (direktor JKP Zagorje, stanuje v bližini rdečega polja), Slavko Jelševar (predsednik KS, dela v Teve - Varnost), Janez Lipec (zaradi prejšnje funkcije (pred. IS občine) dobro pozna vse probleme v zvezi z Rudnikom). KS Franc Farčnik namerava delovati skupno s predstavniki KS Kotredež, saj je rudniško področje na meji med obema KS.
Razmišljanje v KS Franc Farčnik je enostavno: "Občina in njeni delavci bodo imeli zelo veliko dela sami s sabo (reorganizacija uprave, delitev občine, okraj), Selo in Kotredež sta predmestja in za njih ne
Lokalna samouprava
/fr
Zagorje-V stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju so krščanski demokrati Zagorja 18. januarja pripravili javno tribuno na temo lokalna samouprava. Gosta sta bila poslanka v državnem zboru Jana Primožič in organizacijski tajnik SKD Branko Nine. Jana Primožičje že takoj na začetku poudarila, daje potrebna delitev lokalne samouprave od državne samouprave. Zavzema se za postopno, vendar še v tem letu ureditev lokalne samouprave. Vsaka občina bo upravna enota. Glavna organa občine bosta
občinski svet in župan. V bodoče funkcija župana naj ne bi bila profesionalna, ta naloga bo pripadala tajniku. Uslužbenci, ki sedaj v občini opravljajo državne naloge, bodo odslej pod okriljem države. Do 6. februarja mora župan sklicati zbore krajanov, kjer se bodo ti odločili za izvedbo referenduma. Tako lahko že februarja pričakujemo nove občine. Ob koncu leta, ko se bo sestavila bilanca občin, pa se bo odločalo o razdelitvi premoženja na posamezne občine.
K.G.
tako pomemben del, tudi z gospodarskega vidika. Težišče vpliva občine bo na področju Rudnika - Toplic. Večina objektov je tam, železnica, tam so že objekti, ki se bodo lahko uporabljali za nova podjetja ali obrti. Nam ostane velika površina zemlje, ki se "giblje", premika, ni "sigurna" in še kaj." V KS se nameravajo posebej vestno lotiti področij, ki so tudi vprogramu zapiranj a rudnika: ogroženi in poškodovani stanovanjski objekti, obveznica in lokalni promet z ostalo infrastrukturo, ureditveni načrt s faznim programom aktivnosti na področju Sela in Kotredeža, od Trboveljskecestedo naselja Kotredež in naprej proti Čemšeniku.
M.P.
Foto: Tomo Brezovar

B

m
Tudi letos nove
ceste
Hrastnik - IS SO Hrastnik je v svojem programu dal ustrezen poudarek predvsem nalogam iz programa javne komunalne rabe, ki obsega več postavk. Na področju javnih del lahko Hrastničani pričakujejo vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, vzdrževalna dela na plazovitih območjih, čiščenje potokov Brnica in Boben in odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov. Komunalna infrastruktura pa naj bi postala bogatejša za vodovodno povezavo Jepihovec - Turje. Program obsega tudi dela na cestah v skupni dolžini približno 5 kilometrov, poleg tega pa še ureditev 600 m2 velikega parkirišča. Nadaljevala se bodo tudi že začeta dela na regionalni cesti Hrastnik - Dol na odseku Pod skalo. Izvršni svet si bo hkrati prizadeval zagotoviti čimveč republiških sredstev s prijavo nalog na javne razpise za to področje in preko ustreznih republiških organov zagotoviti realizacijo obljub na področju posodobitev regionalnih cest in objektov za zagotovitev varnosti pešcev. Izvajanje nalog na komunalno cestnem području se planira v skladu s pričakovanimi prilivi sredstev v občinski proračun. Obenem pa pristojni organi opozarjajo, da bo vsa ta sredstva težko zagotoviti. Potreb in želja je namreč veliko.
J.N.
Vprašanja in odgovori
Trbovlje - Sekretariat za družbenoekonomski razvoj je v tem tednu posredoval odgovor na delegatsko vprašanje Marinke Bučar, ravnateljice VVZ Trbovlje - zakaj VVZ Trbovlje še ni dobil sredstev, ki so bila iz republiških sredstev za program Igrajda nakazana za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. V odgovoru smo zvedeli, da omenjenih sredstev ni bilo, saj program VVZ ni bil sprejet in potrjen na Natečaju za naložbe na demografsko ogroženih območjih za leto 1993. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je potrdilo in finančno sprejelo le projekta s področja podjetništva in kmetijstva. Na delegatsko vprašanje Marte Žagar, delegatke zbora KS, kdaj bodo pričeli z deli pri popravilu opornega zidu na Keršičevi cesti pri hiši Urbanija, j e odgovor posredoval Oddelek za varstvo okolja in
urejanje prostora. Le-ta po opravljenih strokovnih ocenah zatruje, da projekt ne zajema obnove opornega zidu ampak razbremenitev terena, premaknitev osi ceste proti brežini in ureditev odvodnjavanja. S tem v zvezi seje naslednje vprašanje nanašlo na ureditev signalizacije pri omenjenem stanovanjskem objektu. PPTrbovljejetako določila fizično zaporo pred opornim zidom, nad križiščem s prečno povezavo za Partizansko cesto so postavili znak "slepa ulica" in preostalo, potrebno za nadzor nad spoštovanjem prometnega režima.
P.R.
Urejujejo mestni park
Trbovlje - Pred kratkim so delavci SGP Zasavje pričeli z deli pri urejanju novega mestnega parka na Leninovem trgu v Trbovljah. Odstranili so že betonske zidove, predvsem naju žni strani, kj er so bi le vzidane plošče padlih v osvobodilni vojni. V prvi fazi bodo še izravnali teren, izkopali jarke in napeljali kable in vodovodne cevi, uredili peš poti znotraj parka, postavili ograjo, zgradili amfiteater s tribuno in ploščadjo, ter poskrbeli za ozelenitev. Vse to naj bi uredili v 72 dneh. Vrednost teh del je 15 milijonov tolarjev. Druga faza naj bi obsegala opremljanje parka z raznimi napravami, tudi s klopmi.
T.L.
Preoblikovanje
Kisovca
Kisovec - SO Zagorje sprejema osnutek programskih zasnov za center v Kisovcu, ki gaje Razvojni center Planiranje Celje d.o.o. izdelal že novembra lani. Gre za osrednji prostor Kisovca med regionalno cesto in Medijo vzhodno od gostišča Marcia. Napodlagi dejavnosti in zasnove poselitve v Zagorju je Kisovec opredeljen kot pomembnejše lokalno središče. Zrazvojem proizvodno - obrtnih dejavnosti se bo njegova vloga krepila, s tem pa tudi potrebe po dodatnih površinah za storitvene in poslovne dejavnosti ter stanovanja. Površina ureditvenega območja znaša 2,88 hektarja. Načrt predvideva poslovno -stanovanjske objekte, trg - odprt javni prostor in bencinski servis, ki bo vključeval bencinsko črpalko, trgovino in avtopralnico.
D.H.
In memoriam
Maks Jakopič - Jur
Smrt je preprečila, da se ne bomo več videvali, da med nami ne bo več nasmejanega in vselej pripravljenega pomagati vsakomur, ki je potreboval pomoč ali njegov dragoceni nasvet: Maksa Jakopiča - Jurja. Kdo ga ni poznal, kdo ni poznal v naši ožji in širši okolici partizanskega Jurja, prvoborca, nosilca spomenice 1941. Vedno je našel čas za vsakogar - redko zase.
Pred 73. leti se je rodil v rudarski družini v Gornji Rečici pri Laškem. Življenjska pot ga je zanesla na Dol pri Hrastniku, leta 1939 je bil odpuščen z dela pri rudniku. Začel se je boj za preživetje. S trebuhom za kruhom je še isto leto odšel v Bosno v Rudnik Lašjane, kjer.se je zaposlil in ostal do septembra 1940, koje s skupino rudarjev zapustil delo in odšel v rudnik Banoviči pri Tuzli. Novembra 1940. leta se je vrnil v domači kraj in do avgusta 1941 delal priložnostna dela po kmetijah v domačem kraju, ter se spet zaposlil na obratu Ojstro rudnika Hrastnik. V odbor OF se je vključil avgusta 1941 v Rečici pri Laškem. Leta 1942 sejevključilvrevirskočeto in sodeloval pri različnih uspešnih partizanskih akcijah ter prevzemal vse važnejše funkcije.
Čeprav načetega zdravja, se je tudi po osvoboditvi ves razdal za obnovo porušene domovine. Neprecenljiv je njegov deležna širokem področju družbenopolitičnega in javnega dela. Leta 1945 je postal prvi predsednika ljudskega odbora okraja Revirjev, kasneje je opravljal še druga odgovorna dela, med drugim je bil predsednik občine Dol pri Hrastniku, podpredsednik občine Hrastnik, deloval je v različnih društvih, predvsem lovskem in planinskem. Dolga leta je bil predsednik OOZZB NOB Hrastnik, je nosilec številnih odlikovanj, med njimitudipriznanjazaslužni občan občine Hrastnik in čina majorja.
Vsi, ki smo ga poznali, posebno soborci, bomo čutili praznino in ga pogrešali. Pogrešali bomo njegov prodorni duh in izjemno energijo. Pogrešali ga bomo tudi kot iskrenega tovariša in plemenitega človeka.
Daniel Babič

lili
WBBiL

B
»III!

Izgnanci v TVbovljah
Trbovlje - V ponedeljek seje pod vodstovm prof. Ivice Žnidaršičnasvojiže4. razširjeni seji sešla Komisija za socialno -zdravstvena vprašanja in odškodnino Društva izgnancev Slovenije. Obravnavali so predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja (III. varianto), delovni osnutek zakona o odkupnini, informacijo o uveljavljanju pravic slovenskih izgnancev 1941-45, stališče Upravnega odbora DIS kot smernice za nadaljnje delo IO DIS in aktualne tekoče zadeve s področja dinamične in pestre dejavnosti izgnancev. Seje sta se udeležila tudi trboveljski župan FrancMajnardi in predsednik OO ZZB NOV Trbovlje Božo Eberlinc. Po seji so izročili nekaj simboličnih nagrad v zahvalo za sodelovanje - Vladu Deržiču, za OO ZZB NOV Trbovlje je darilo prevzel Božo Eberlinc, pozornosti paje bila deležna tudi prof. Ivica Žnidaršič.
R.M.
Delo KS Izlake
Izlake- Na zadnji seji sveta KS Izlake v decembru so člani sveta KSIzlakemeddrugim razpravlj ali o nadaljevanju del po programu II. samoprispevka. Tako bo KS Izlake do konca februarja razpisala referendum o dodatnih sredstvih za asfaltiranje ceste do gradu in po Valvazorjevi ulici ter za cesto Loke - Zgornji Prhovec za krajane, ki žive ob teh cestah. Hkrati ob poteku teh del bo KS ludi pripravila preplastitev ceste od Bregarja do Pušav in naprej proti Klančišam, ki do sedaj ni bila v celoti asfaltirana. Prav tako bodo stekla tudi dela za ureditev pločnika proti Orehovici in ureditvijo parkirišča pri pokopališču. V letošnjem letu namerava KS urediti tudi knjižnico, brez katere so krajani že nekaj let. Na zadnji seji sveta so razpravljali tudi o vedno večjem problemom preskrbe z vodo, kijebilado sedaj v privatnih tokah. Svet KS seje zadolžil, da bo preučil novo zakonodajo in v
tej smeri poiskal nove rešitve. Predvidevajo, da bo vodooskrba še v letošnjem letu prešla v roke KS, ki bo poskrbela tudi za postavitev nove črpalke po opravljenih hidrostatičnih študijah.
M.K.
Delavnica
harmonije
Trbovlje - Skupina, ki se ukvarja z duhovnim razvojem, vljudno vabi vse, ki želijo bolje spoznati samegasebe na celoletno delavnico harmonije. Delavnica bo potekala vsako sredo v Domu Svobode in bo vsebovala učenje pravilnega dihanja - pranajama, jogo, meditacijo, predavanja. Namenjenajevsem,kijihzanima več kot le materialni svet in si želijo pridobiti izkušnje, s katerimi bi lahko pomagali sebi in drugim k bolj harmoničnemu življenju v naši zasavski kotlini in širšem prostoru. Informativno srečanjebo 26. januarja ob 18. uri v Domu Svobode v Trbovljah. Za vse dodatne informacije lahko pokličete Janeza Jordana po telefonu: 21-149.
M.J.
Osnutek
programa
Hrastnik - V hrastniški občini so izdelali osnutek programa finančno ovrednotenih nalog za leto 1994, ki se financirajo iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Planirajo enak obseg del kot lani. Te naloge zajemajo predvsem urejanje prostora, geodezijo, urejanje stavbnih zemljišč in sanacijo plazov. Pri postavki urejanja prostora predvidevajo uresničitev nalog kot so javna razsvetljava Križišče-Igričnik,.sofinanciranje ekološke sanacije, rekonstrukcija ceste Blate - Kal, sofinanciranje komunalnih objektov, ureditev parkirišča Montigny en Gohelle in asfaltiranje cest v KS. Glede sanacije plazov je pereče vprašanje plaz Grum, ki ogroža pet stanovanjskih objektov. Sanacija tega plazu je nujna. Predvidena pa je tudi izdelava sanacijskega projekta za plaz Bočko v Čečah.
J.N.
Trbovlje - Po naročilu Ministrstva za znanost in tehnologijoje Geološki zavod iz Ljubljane opravil študijo o kakovosti voda v Trbovljah. Študija zajema potok Trbovcljščico in stranske potoke, ki se zlivajo v Trbovcljščico. Že prve ugotovitve so pokazale, daje kakovost teh voda zelo slaba.
T.L.
Izlake - V občini Zagorje in na sedežu KS Izlakejedo 3. februarja na ogled razgrnitveni načrt II. faze zazidalnega načrta kompleksa novega termalnega centra na Izlakah. V tej fazi bodo uredili parkirišče, dovoz h kopališču ter sodelovanje pri adaptaciji in rekonstrukciji starega Učakarjevega mlina. V zvezi s tem SO Zagorje, KS Izlake
in vodstvo Medijskih Toplic vabi krajane na javno razpravo, ki bo 24. januarja ob 18. uri v prostorih KS Izlake.
M.K.
Trbovlje - Po lanskem požaru, ki je uničil streho in del spod nj ih prostorov mestne protokolarne hiše Gradič v Trbovljah, so bila obnovitvena dela pred tedni končana. Na vrsti je hortikulturna ureditev okolice. Občina Trbovlje je to ureditev prepustila podjetju Seme -sadike Mengeš, najugodnejšemu ponudniku. Z deli bodo pričeli marca, končali pa maja. Skupna vrednost ureditvenih del bo znašala 1,200.000 SIT, ki jih bo naročnik plačal iz najemnin za poslovne prostore.
d
o
o
1.	-2. ZAPRI OČI-12. nasprotje (3)
2.	-3. TA VUK-Čuki (4)
3.	-1. PET POLJUBOV - Simona Weiss (3)
4.	-/. NISEM AVTOMAT - California (1)
5.	-5 ZVEZDA MOJIH SANJ - Presstige (2)


m
s
?
• 1
1.	-1. PALOMA NERA-Severina (5)
2.	-2. HAPPY NATION - Ace of Base (3)
3.	-/. U GOT 2 LET THE MUSIC - Cappela (1)
4.	-4. FEELS LIKE HEAVEN - Urtan Cookie Coll (2)
5.	-/. BABE - Take That (1)

1

mm
Glasujem zat
Moj naslovi
Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radki Trbovlje, Tra svobode 11a, 61420 Trbovlje | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob IS.url.

Is
Še oluoru
...... .

V prejšnji številki Zasavca je prišlo pri redakcijski obdelavi do neljubega spodrsljaja. Tekst o prizadevanjih ekspertne ekipe za rešitev Ipoza je bil tako okrnjen, da misli iz tiskovne konference začasnega vodstva Ipoza, povzemamo še enkrat.
S prvim januarjem je dobilo odločbo o trajnih viških 78 delavk in delavcev Ipoza, so povedali na tiskovni konferenci člani ekspertne skupine, ki jo sestavljajo direktor Vojko Rovere in seniorji svetovalci Mirko Krajnc, Vladimir Bukvič in Franc Rovere. Odslej je v Ipozu zaposlenih še 168 delavcev. "Pravzaprav se borimo zanje," so poudarili sanatorji. In obenem zatrdili, da bodo po svojih močeh pomagali tudi tistim, ki so bili označeni kot trajni viški. Ti bodo šest mesecev še zaposleni v podjetju. Del delavcev bo na čakanju, del jih bo še delalo. Obstaja možnost, da se sporazumejo in jim izplačajo 6 plač vnaprej, čeprav bi bil za Ipoz to velik finančni zalogaj. Nekaj delavcem so našli delo v Livarni itn. Tistim pa, ki so ostali v podjetju, skuša novo vodstvo redno izplačevati plače. S prerazporeditvami, notranjo organizacijo dela, pa tudi zaslužkom, naj bi tudi dokazali, da se na delo v Ipoz splača hoditi. Vodstvena ekipa je ocenila, da bodo Ipoz lahko rešili. V šestih mesecih bi ga morali postaviti na takšne temelje, da bi lahko delal brez večjih težav tudi naprej.
Sanacijska ekspertna skupina pa je za posamezna področja pripravila tudi kratkoročne ukrepe, kijih že izvaja. Tako sproti rešujejo likvidnostne težave, pričeli so postavijati lastno prodajno mrežo, pogovorili so se o sodelovanju z velikim nemškim partnerjem. Upravo so zmanjšali za polovico. Po besedah direktorja Rovere je stopila firma s 1. januarjem v proces prenove takšna, kot bo v prihodnosti. Vodstvena ekipa razmišlja tudi o tem, kakšno proizvodnjo postaviti v prostore, ki so še na razpolago. Iščejo različne možnosti novih proizvodenj. Če ne drugače tudi takšnih, ki nimajo s konfekcijo prave povezave. Ekipa ima pogodbo do preteka prvega tromesečja. Po besedah članov bi radi Ipoz čimprej postavili na noge, čeprav je težko nekaj letne probleme rešiti čez noč. "Nimamo licence za delanje čudežev," je še dejal direktor Vojko Rovere.
M.P.
Prvi junij odprt
Po odhodu prejšnjega upravnika na Prvem juniju je bil dom kar nekaj časa zaprt. Iskali so novega upravnika in sedaj je to postal Marjan Žerko iz Trbovelj. Dom je tako spet odprl svoja vrata gostom.
Tekst in foto: Urška Izlakar
Nove cene mleka
V Uradnem listu št. 72 z dne 31.12.1993je izšel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah že veljavnega pravilnika o določanju odkupne cene mleka. Dopolnjen pravilnik je v'veljavi od 1. januarja letos. Po novem pravilniku je obvezno štetje mikroorganizmov v vzorcih za proizvajalce z nad 10.000 litri letno oddanega mleka. Za manjše proizvajalce se ne opravlja štetje in je plačilo na osnovi številu mikroorganizmov v zbiralničncm vzorcu. Reduktažni test se ne uporablja več. Spremenjeni so razredi in nagrajevanje glede na kakovost.
Mleko, ki vsebuje nad 3.000.000 mo/ml, mlekarna ni dolžna plačati. Vsebnost beljakovin je lahko po novem pravilniku najmanj 2,8%. Razvrstitev mleka v kakovostne razrede na osnovi vsebnosti beljakovin je enaka kot doslej.
Mleko, v katerem se ugotovi več kot 750,000 somatskih celic, je v tretjem kakovostnem razredu. Štetje somatskih celic se opravi po novem enkrat mesečno. Rejec ima pravico biti obveščen o rezultatih vzorčenja in namen ujemanja vzorce v za vse analize. Bistvena novost spremenjenega pravilnika je strožja higienska kakovost. Po prej veljavnem pravilniku je bilo mleko normalno plačano pri vsebnosti mikroorganizmov od 300.001 do 800.000 mo/ml, po sedaj veljavnem pa od 100.001 do
400.000	mo/ml. Manjši rejci bodo prizadeti, ker bo njihovo mleko razvrščeno v kakovostni razred na osnovi zbiralničnega vzorca.
Razred	SŠMO	Stimulacija
E razred	do 50.000	+ 10%
1. razred	50.001 do 100.000	+ 5%
2. razred	100.001 do 400.000	0%
3. razred	400.001 do 800.000	-5%
4. razred	800.001 do 3.00.000	-30%
		
V Trbovljah in Hrastniku je bilo od vsega odkupljenega mleka v mesecu novembru (po starih kak. razredih) v extra razredu 46%, v prvem 21%, v drugem 20% in v tretjem 13%. Po novem pravilniku to pomeni, da 13% oddanega mleka ne dosega drugi kakovostni razred novega pravilnika. Rejci, ki oddajajo takšno mleko, bodo morali izboljšati zoohigienske pogoje reje krav, higieno pri molži in postopek z mlekom do oddaje v zbiralnico. V Kmetijski svetovalni službi so decembra pripravili po zbiralnicah mleka v občinah Trbovlje in Hrastnik predavanja s praktičnim prikazom pripomočkov in čistilnih sredstev, ki so nujno potrebni za dosego extra kakovosti mleka. Naloga proizvajalcev je, da jih dosledno uporabljajo in upoštevajo navodila.

Anton Darovic
ffl

Večji izvoz Etija
Izlake - Vse kaže, da se bo domače povpraševanje letos nekoliko povečalo v primerjavi z letom 1993. Nobeno podjetje ne pričakuje, da se mu bo zaradi tega povečal dohodek. Prodaja na tuje trge torej ostaja nekakšen imperativ, ki mu je podrejena vsa podjetniška strategija in dejavnost. V Evropi je marsikatera industrijska dejavnost v recesiji, kar povzroča zadrege tudi našim podjetjem. Naročila tujih partnerjev se zmanjšujejo, hkrati pa vse bolj pritiskajo na zniževanje cen izvoznega blaga.
V Etiju občutijo delno recesijo, najbolj na nemškem tržišču, vendar soji bili vsaj za zdaj kos. Upajo, da ji bodo tudi v prihodnje. Pri cenah ne popuščajo. Računajo,
da bodo letos dobili za svoje izdelke 2 do 3 odstotke več dohodka kot lani. Nemčija je na prvem mestu izlaškega izvoza, tja izvažajo vsaj 53 odstotkov vsega blaga; sledijo Italija in skandinavske države. Pridobivajo še kupce na Češkem in Veliki Britaniji. Izvozili naj bi za okrog 26 milijonov nemških mark, približno 4 milijone več kot lani.
Z naročili nimajo posebnih težav, leže je znekaterhni zmogljivostmi. Verjetno bodo morali začasno zaposliti še nekaj ljudi. Letošnji skupni delež od izvoza bo dosegel 56 do 57 odstotkov celotne realizacije. V omenjenih izvoznih številkah ni vključena prodaja v sosednjo Hrvaško.
M.V.
Za ogrevanje kotlov toplarne Polaj bodo odslej uporabljali zemeljski tekoči plin. Pri poskusnem obratovanju bodo hkrati pregledovali in ugotavljali, kako posamezne naprave delujejo in napake sproti odpravljali. Nato bodo pristojne službe izdale obratovalno dovoljenje. Zaradi rckonstrukcijeje bila motena dobava toplotne energije prostorom, ki so priključena na toplovodno ogrevanje.
V Zdravstvenem domu Trbovlje je od 8. j anuaij a organizirana dežurna zobozdravstvena služba v ordinaciji zobne službe za odrasle, ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah od 7. do 20. ure. Storitve v času dežurstva se bodo plačevale po samoplačniški ceni.
Na IS občine Žalec so se odločili, da bodo v njihovi občini gradili plinovodno omrežje. Koncesijo za gradnjo plinovodskega omrežja in distribucijo plina so oddali Europlinu d.o.o. ■z Trbovelj, ki je dobilo podobno koncesijo ludi v občini Slovenjske Konjice. Večinska lastnika Europiina s 60 odstotnim deležem sta 'lalijanski podjetji Italiana Gas in Montanari. Solastnika sta še Istrabenz Koper in RRPS Trbovlje. Za zgraditev plinovoda v žalski občini bodo naročniki morali zagotoviti osem milijonov nemških mark. Z deli naj bi končali leta 1996.
Občina Trbovlje je na oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora pripravila dokumentacijo v zvezi z ureditvijo obrtne cone ua Neži. Stala bo na širšem območju opuščenega Površinskega kopa premoga. Projektna dokumentacija je na ogled v prostorih oddelka v občinskem domu do 26. januarja.
Na Kešetovem 14 so 10. januarja odprli novo trgovino Magra z najrazličnejšim blagom. Lastnica trgovincMarjana Gračnerjoje uredila v prostorih prejšnje papirnice ABC Tchnohit.
T.L.
Težave brežiške
banke
Zaradi težav poslovanja Hipotekarne banke Brežice je bilo ustavljeno trgovanje z njihovimi delnicami. Banka Slovenije je ugotovila, da ne izpolnjuje predpisanih pogojev za poslovanje. Guverner France Arhar je i/.dal odločbo o uvedbi predsanacijskega postopka. Sklep je bil sprejet kot posledica opravljene kontrole, pri
kateri so ugotovili več kršitev zakonskih določil. Postavili sozahtevo za sprejem aktivnosti /a odpravo nepravilnosti pri njenem poslovanju. Odločba banke Slovenije tn interni akti Borze so bili zadosten povod, da je Borza sprejela sklep o začasni ustavitvi trgovanja s prednostno in rednmlelnico I IB Brežice, ki ho veljala do preklica oziroma nadaljnih sporočil za javnost.
Tečaj tema dvema papirjema je že pred nekaj meseci padel na okrog 3.00« tolarjev, potem še na nižjega. Vendar je še pred nedavnim redna delnica kotirala okrog3.444 tolarjev, prednostna pa pri 3.458 tolarjih. Promet z njima je bil kar soliden in le tisti, ki so imeli t.i. "insiderske informacije", so se lahko teh
vrednostnih papirjev pravočasno "otresli". Mogoče smo spet na pragu nove bančne afere, ki sicer ne more omajati slovenskega finančnega trga. Rahlo ga bo kljub vsemu zanihala ter vznemirila
Milan Povirk
POGLED
ga parketa
Delniška nihanja na trgu vrednostnih papirjev
Četrtkovo srečanje brokejev je prineslo precej sprememb. RSL1 je padla pod nivo 100 in pristala pri 99.5, RSL2 je s 107.4 zdrsnila na 107.3. Delnice Dadas so s 180.965 tolarjev porasle na 186.378 tolarjev. Petkov tečaj tega papirja na OTC trgu je bil preko 200.000 tolaijev, napovedoval je novo evforijo okrog te delnice. Ko pa je porasla še Nika na dobrih 90.000 tolarjev, je bilo že jasno, da prihajajo tako imenovani "bikovski časi" na parket Ljubljanske borze d.d.
Na torkovem sestanku se pri obveznicah ni dogajalo nič presenetljivega. Obveznica občine Zagorje je po vseh igrah brez meja, ki so bile okrog izplačila kupona, porasla na nivo okrog 70. Tudi obveznica občine Laško se solidno prodaja, okrog 83.5 do 83.8. Tečaji obveznice mesta Ljubljana segajo že preko 105. Tokrat sta se spet dvignila tečaja obeh državnih obveznic RSL1 in RSL2. RSL1 seje prodajala po 99.6 do 99.8, RSL2 pa je z nivoja 106.7 prišla celo do 107.2.
Začetni tečaj delnice Dadas 201.555 tolarjev je porastel končno do 212.000 tolarjev. Poslov je bilo veliko in mnogi so videli že skoraj podobne znake evforije, kot je bila v začetku poletja lanskega leta. Takrat seje "pravljica" bolj žalostno končala, vsaj za tiste, ki so ta vrednostni papir drago kupili, potem pa ga niso mogli prodati. Redna delnica Finmedie je porasla iz 96.542 do 98.000 tolarjev. Lekova delnica je iz 13.984 tolarjev porasla na 14.600 tolarje v. N ikina delnica je zdrsnila malo nad 87.000 tolarjev, Probanka ostaja okrog 20.300 tolarjev in Komercialna banka Triglav okrog 39.700 tolarjev. Obe delnici SKB sta se rahlo dvignili, redna na 26.800 tolarjev in prednostna na 23.400 tolarjev. Terme Čatež pa so se prodajale po 810 tolarjev.
Izboljšana likvidnost in optimizem med investitorji sta prispevala k bolj dinamičnemu poslovanju na borzi in lahko rečemo; "Hvala bogu, da borza ni zaprla svojih vrat zaradi inventure!"
Milan Povirk

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v òasoplsittómnenja bralcev o življenju ln dogajanju v Zasavju^Kefiodplsanih pisem ne objavljamo^Bamna pisem Je a^tìdi prostora omejena na največap^pkanilr^istic^JlpežniStve^i pridržite pravico skrajàatTtekst ali pa objkvlu daljàega, òeboepJ, da bi s skrajSalijem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Preperečili
gradnjo
Zaradi tega, da se ne bi prav tako zaslužni - vendar v prejšnjih izjavah za javnost ne omenjeni -gospodje tovariši čutili zapostavljene in brez zasluženega priznanjasvoje baze, je potrebno sestavke g. Rusa in g. Jeraja, objavljene v vašem časopisu, dopolniti.
Kot trdni temelji sedanje občinske skupščine, ki so kljub argumentom in opozorilom opozicije uspeli pripel jati občino Trbovlje že drugič v stečaj, so bila po krivici izpuščena imena še nekaterih odbornikov, ki so glasovali dne 20.12.1993 na seji skupščine občine Trbovlje proti izgradnji sakralnega objekta: v zboru KS ga. Čamer, g. Skušek, g. Ham, g. Sotler, g. Medvešek, vZZD gospodje Gačnik, Vezovišek, Špilar, dočim glasovanje novoizvoljene predsednice tega zbora ni bilo evidentno. V DPZ vzdržano glasovanje g. Jermana pomeni proti, ker se štejejo glasovi "za". Gospodu Fakinu svojstvena predčasna zapustitev seje tudi ni bila omenjena, je pa znano, da pri delikatnih temah ne sodeluje. Pa tako prav bi mu prišla ta reklama, saj je začel svoj veliki met ob vsesplošni asistenci levih sil, iz sedanje funkcije podpredsednika zavožene občine na mesto župana v novi lokalni samoupravi. Tako bi lahko vsaj malo razbremenil Radio Trbovlje, ki mu izdatno nudi svoj čas za pridiganje v etru o morali, to je tisti temi, ki mu je (glede na njegovo politično delovanje in prelevitve v kratkem času skozi štiri ali pet strank) najbolj tuja.
Vsi ti poslanci skupaj z onimi v prejšnjih sestankih omenjenimi, so si zagotovo zaslužili omembo, tudi zaradi naših zanamcev in bi bilo smotrno, da jim imena in priimke vklešemo na nekakšno spominsko ploščo, ki bi bila vstavljena v bodoči
sakralni objekt, ko bo ta nekega dne zagotovo ugledal luč sveta.
Franci Cestnik, IO NDS Trbovlje
"Udba11 v Komunali
Ni še tako dolgo tega, ko smo na Izlakah imeli kar tri kioske. V enega izmed njih sem tistega dne prišel slučajno. Na delovnem "obisku" je bil ravno takrat tov. Škrinjar iz Javno komunalnega podjetja Zagorje. Vse lepo in prav. Toda presenečenje, ki je sledilo, je bilo veliko. Tov. Škrinjar ni prišel sklepat poslov k morebitnim novim koristnikom njihovih storitev na osnovi lastne podjetnosti oz. na novo izdanih obrtnih dovoljenj ali česa podobnega. Ne, tov. Škrinjar je prišel na podlagi prijave nekega "dobrega" občana, ki jih drugače imenujemo tudi špiclji. Očitno vajen takšnega poslovanja, ni skrival, da je bil nekdo, ki ga ni hotel imenovati, že večkrat pri njem. Ker pa ga je imel že polno glavo, tega špiclja namreč, se je odločil malo zapeljati naokrog. Nov sistem, stare metode podkrepljene z opomini in tožbami temu podjetju očitno dobro služijo. Kako dolgo še? A smo se za to boril?
Tomaž Novak, Izlake
Niti zaušnica niti sramota
Oglašam se, spoštovana avtorja prispevkov (Alojz Jeraj in Bojan Rus), objavljenih v novoletni številki v pismih bralcev našega tednika Zasavc, ker menim, da njuna vsebina med bralci ni in ne bo naletela na plodna tla. Že sama naslova prispevkov nista posrečena in analogna stopnji Vaše izobraženosti, njuna vsebina pa bo po mojem ostala le Vaša in Vaših somišljenikov, upam si trditi - osamljena želja in strel v prazno - saj vendar ne morete izsiliti tistega, kar za večino ni sprejemljivo. To vesta in bi morala tudi upoštevati, da
Trbovlje in Zasavje imata pridevnik "revolucionarne Trbovlje" in "rdeči Revirji" (to je zapisano tudi v knjigah in drugih zgodovinskih dokumentih), samo ne po strankarstvu, pač pa po svojih dejanjih. In zakaj? Zato, ker so venomer doživljali svoja razočaranja in bili izpostavljeni vsakršnemu izkoriščanju, predvsem od strani kapitalističnih mogotcev že v predvojni (predaprilski) Jugoslaviji, ter maltretiranju in zapostavljanju takratnih oblasti. Dokaj slabe izkušnje (poudarjam) imamo tudi s cerkveno oblastjo že iz preteklosti in odtod bojazen, da se tisti grenki časi - ne ponovijo.
Svoje pravo mnenje o tistih, ki jih vidva, gospoda, kritizirata, so občani izrazili na preteklih volitvah, katerih rezultat je sedanja struktura oblasti v naši občini, ki skuša in si prizadeva reševati probleme gospodarstva, ekologije, zdravstva, šolstva in socialnih vprašanj ter še vrsto drugih, ki pestijo in hromijo našo občino.
Kritično sta se, spoštovana gospoda, obregla tudi v zbor KS in se sprašujeta, kdo z njimi manipulira. Morda vaju pri tem moti dejstvo, da so le-ti, ko se je šlo za preimenovanje ulic poslanca A. Ahaca, izžvižgali in večina jih je takrat tudi zapustilo dvorano, ker je pač vsiljeval svoje mnenje. Na kraju, spoštovana gospoda, bi Vam predlagal, da pustita kritizirane gospode, naj se za odločitve izjasnijo po lastni presoji, ne pa jim vsiljevati svoje ideologije in jih ob tem ni treba pomilovati (še manj žaliti), saj so sposobni in dovolj izobraženi. Očitno je, da sporna gradnja sakralnega objekta ne sodi v predlagano lokacijo, kar bi verjetno odklonila tudi večina naših občanov, če bi jim bila dana možnost opredelitve oziroma odločanja. In takšnega mnenja sem tudi sam. V smislu sprave in demokratičnega načina reševanja spornih zadev bi se raje sešli in si povedali iz oči v
oči kaj in kako kdo misli.
S spoštovanjem1
Rudi Matko, Trbovlje
Zahvala
Ob boleči izgubi
Maksa Jakopiča -Jurja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Trbovlje za pozorno skrb v času njegove bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Hm/z
E
Juretovo
razgaljenje
Tako, praznovanje novega leta je daleč za nami. Želje o vse naj, naj v novem letu je zopet zamenjala želja, naj sosedu krava crkne. Življenje se torej vrača v ustaljeni ritem, v šablone, ki se ponavljajo dan za dnem.
Nekaterim (med njimi sem tudi sam) je prijetna popestritev dneva, če lahko malo "okoli prinesejo državo Prav fino je, ko se pelješ z avtom nad dovoljeno hitrostjo in ti nasproti vozeči voznikpožmrkne. Ko črtaš možnost, da ga poznaš, ostane samo še eno. Ovinek ali dva pred teboj so policisti z radarjem. Hitro zmanjšaš hitrost in se s sladkim nasmehom pelješ mimo policistov Z dolgimi nosovi. Kaj lepšega se lahko zgodi utrujenemu poslovnežu na službeni poti, zdolgočasenemu vozniku kombija ali nadebudnemu novopečenemu šoferju, kot da prihrani par tisočakov, obenem pa se na ta način maščuje policajem, ki so ga zadnjič tako grdo ulovili na radar, ali pa celo maltretirali nekaj brez veze, češ da je okajen kalil nočni red in mir.
In kakšen užitek je šele, če je pri hiši neatestiran telefon, po možnosti daljinski. Ha, kar naprej po televiziji in radiju nekaj jamrajo, da to ni v redu, da moti signal, skratka, daje prepoceni. Mi je prav žal, si mislijo mnogi medtem, ko jim v kotičku ustnic veselo kaže nasmeh.
Višek življenskih radosti in veselja pa je vsekakor meja. V velikem avstrijskem nakupovalnem centru "nabumfaš" v avto vso mogočo šaro in se veselo podaš proti ljubljeni domovini. Bolj ko se bližaš meji, bolj te skrbi carina. Seveda so redki junaki, ki sploh pomislijo, da bi kakšno tehnično robo prijavili kar sami od sebe. Če predragi državici slučajno ne paše, da bi njihov lojalni državljan kupil novo televizijo, mikrovalovno ali kaj takega, bo že sama povedala, da zahteva svoj delež- Na carini gre vse kot po maslu. Mrkogledi carinik te vpraša, če imaš kaj za prijavit. Suveren odgovor - ne, nič. In že ste premagali zadnjo oviro k družinski in osebni sreči. Če je ta sreča nov televizijski sprejemnik, vam ostane kot smetana na orehovi potici še zadnja satisfakcija. Televizije enosta vno ne prijavite na RTV. Hua, to je ta pravo.
Če pa ste slučajno plačali kazen, ker vam barabe vozniške niso malo požmrknile in vas opozorile na nesramno skrit policijski radar, če nimate neatestiranega telefona, če so vas na meji dobili z novim televizorjem in vam zaračunali nemarno visok davek, imenovan tudi carina, se še vedno lahko tolažite, da bo nemara sosedu le crknila krava.
Jure Nagode


Na slovenski politični sceni se dogodki naglo vrstijo; je pa nekaj stalnic, ki si jih kaže pobliže ogledati. Trem smo sklenili nekoliko širše pogledati do obisti: plačam, javni porabi, lokalni samoupravi.
Plače so, kot je videti, zadnja lanska meseca, predvsem decembra, dobesedno podivjale. Trinajstih in štirinajstih sicer niso nikjer javno delili, zato pa so k rednim zaslužkom pridali nekaj deset odstotkov, kot vzemimo v bankah, za 37 in zavarovalnicah za 53,2 odstotka ali še drugače: v gospodarstvu so jim pridali le 16, v negospodarstvu polnih 41,9 odstotka. Če bi sem prišteli še takoimenovane stranske dodatke v obliki denarnih bonov, marsikje jih je bilo v vrednosti vsaj tretjino plače, bi bilo dokaj zanimivo izračunati, da niso dobili le trinajstih, ampak tudi štirinajste plače. Toda pri bonih ni nobenih prispevkov, dajatev, davkov, zato se bodo upokojenci obrisali pod nosom za te odstotke, ker seveda niso nikjer prikazani.
Po novem naj bi tem vrstam izplačil nekoliko stopili na prste. Z vladno uredbo, ki je pospremila uveljavitev novega zakona o dohodnini, so po novem obdavčeni tudi dodatki (regres) za prehrano med delom, če presegajo 10 odstotkov povprečne mesečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece; dodatki za prevoz na delo in z njega, če presegajo 15 odstotkov cene super bencina; pa tudi povišane dnevnice za službena potovanja. Te "lepotne" spremembe so bile, kot slišimo, potrebne in umestne, ker da so izplačevalci neobdavčeno popravljali bolj ali manj skromne plače zaposlenih. Seveda tistih, ki so sicer kar lepo zaslužili, pa so si po tej poti še "izboljševali svoje dohodke".
Plače pa ostajajo poleg že omenjene javne porabe naš vsakdanji problem. Previsoke da so; spet bi morali reči, kakor za koga. ža vse zaposlene, ki ne prejmejo kaj več kot 450 nemških mark ali po domače okoli 35.000 tisočakov, in teh je največ, ostajajo sila skromne. Celo za tiste, ki zaslužijo enkrat več, niso previsoke, če so resnično zaslužene.
Javnctporabanamje ušla izpod vajeti. Če drži podatek, da nam je lani pobrala skoraj 55 odstotkov bruto domačega proizvoda, namesto dobrih 47, se nas bog usmili, če bo tudi letos tako. Ampak, na pragu so volitve in za novo lokalno samoupravo se še niti približno ne ve, koliko nas bo stala. Se res utegne zgoditi, da bomo ob koncu leta pristali še pri večjem odstotku porabljenega bruto domačega proizvoda, kot smo letos?
Milan Vidic
V zasavskih občinah in Litiji so si tudi lani prizadevali za izboljšave na komunalnem, cestnem, energetskem, telefonskem področju. Zastavljene načrte so skoraj v celoti uresničili. Tiste, ki še niso, bodo letos. Največ uspehov so imeli pri posodabljanju cest, tako mestnih kot krajevnih. V Hrastniku so sanirali precej plazovitih območij, toplarnaPolajvTrbovljah je dobila energent, Zagorje je pričelo s posodabljanjem vodovodnega omrežja in plinifikacijo, v Litiji so zgradili nov most v Renkah.
Hrastnik
V letu 1993 je izvajanje nalog na komunalno cestnem področju v Hrastniku potekalo v skladu z načrti. Na komunalnem področju so se posebej vestno lotili nalog iz programa javne komunalne rabe. Redni program pa je bil dopolnjen s programom javnih del, ki je obsegal: vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, vzdrževalna dela na plazovitih območjih, čiščenje potokov Bmica in Boben inurejanje brežin, odstranjevanje divjih odlagališč, hortikulturno urejanje zelenih površin pri železniški postaji, zasaditev brežin ob Cesti 1. maja, urejanje otroških igrišč, čiščenje, košnja in vzdrževanje brežin ob glavni cesti in drugihjavnih površin. Ostale naloge je izvajalo KOP Hrastnik. Te so bile: zimska služba lokalnih in krajevnih cest in ostalih javnih površin, čiščenje javnih površin v Hrastniku in na Dolu, vzdrževanje parkov, zelenic, znakov, označb, spomenikov, avtobusnih postajališč in klopi, košnjajavnih površin, hortikulturno urejanje in zagotavljanje tekočega vzdrževanjajavne razsvetljave in sredstev za tokovino. Na področju komunalne infrastrukture je bila zgrajena povezava Križišče - Rudnik.
Iz sredstev nadomestil za stavbna zemljišča so bila v lanskem letu izvršena naslednjasanacijskadela: odvod vode Pod hribom in Hafner, sanacija plazov Krištandol, Podkraj, ob cesti Kolar - Goveji potok, ob cesti Rinaldo - Kolar pri odcepu Dušičter vzdrževalnadclanaplazu Buden. Po programu posodobitev pa so sc izvajala dela na naslednjih odsekih cest in javnih površinah: Turje - Gore, Turje - Kopitnik, Turje - Kopitnik, Završnikov klanec, komunalna deponija - Unično, cesta v Krnice, cesta na Kal, odsek Borovšek, priključek Trg borcev NOB - pokopališče in Čeče, dvorišče GD Turje, pešpoti po
pokopališču Dol, sanacija klanca Kocman Novi Log inavtobusnopostajališčeRudnik. Poleg teh nalog je bila sklenjena tudi pogodba za asfaltiranje dovozne ceste do stolpičev Podkraj, dovozne ceste na Vcličkovi cesti, dvorišča Ulica mladih borcev 2 in 3 in priključek ceste Veličkova
-	Ana. Izvajanje navedenih nalog so v načrtu v letošnjem letu. Del ceste Hrastnik
-	Kal je tudi že pripravljen za asfaltiranje za letošnje leto. Dokončanje del na regionalni cesti Hrastnik - Dol na odseku Pod skalo je predvideno v letu 1994. Pločnik Dol - Črdcnc bo dokončan v letošnjem
letu, ko bo republiška uprava za ceste povrnila vložena sredstva občinskega proračuna v višini 8.000.000 tolarjev.
TVbovlje
Naloge v komunalni infrastrukturi v Trbovljah so potekala deloma v okviru prenosa investitorstva iz občine na JKP Komunalo, deloma pa preko stavbnih zemljišč občine Trbovlje. V lanskem letu se je pričela 3. faza izgradnje ceste na
Dobovec (krak Škofja Riža - Završje). Poleg proračunskih sredstev so poprijeli za delo krajani KS Dobovec, del denarja pa je pritekel iz republiških sredstev za demografsko ogrožena območja. Na vodovodnem omrežju so ojačali cevovod Kave - Klek, po trasi plinovoda pa so položili del magistralnega vodovoda Nasipi - Pdlaj. Dokončal i so tudi 3. fazo kanalskega kolektorja in rekonstruirali Partizansko cesto v dolžini 150 metrov.
V letu 1993 so zagotovili glavni energent za toplarno Polaj z izgradnjo visokotlačnih in nizkotlačnih cevovodov in merilne postaje za zemeljski plin. 60 odstotkov investicije je pokril Petrol Ljubljana, 40 odstotkov pa investitor toplarne Polaj. Istočasno so izvajali 1. fazo rekonstrukcije toplarne. V začetku leta bo zamenjan energent, s tem bo saniran eden izmed največjih onesnaževalcev zraka v Trbovljah. Sklad stavbnih zemljišč občine T rbo vije je sofinanciral modernizacijo cest
v KS Čeče in KS Klek v skupni dolžini 3,2 kilometra. Sredstva sklada v višini 12 milijonov tolarjev predstavljajo le 35 odstotkov investicijske vrednosti del, ostalo so prispevali krajani s svojim prostovoljnim delom in prispevki.
Nadaljevala so se dela na regionalni cesti Trbovlje - Prebold z izgradnjo pilotne stene, sanacijo plazu na Podmeji in pričeli so z obnavljanjem regionalke Trbovlje -Sv. Marko - Hrastnik v dolžini 600 metrov. Konec leta so pričeli urejati staro pokopa-
Foto Branko Klančar
mm:
Foto: Tomo Brezovar
lisce v park. V prvi fazi bodo uredili vse peš poti, ograje in ozelenitev ob potoku. Zgradili bodo amfiteater s tribuno in ploščadjo. Dela bodo dokončana spomladi letos.
Zagorje
Tudi zagorska občina se lahko v letu 1993 pohvali z dobrimi rezultati na komunalnem, cestnem in energetskem področju. Največja investicija na področju vodooskrbe je bila gradnja vodovodnega omrežja v mestu vzporedno s pl inifikacijo. Vodovodna omrežja so gradili tudi v okoliških krajih, precej s pomočjo krajanov in krajevnih skupnosti, skupaj kar deset kilometrov. V teh mesecih bodo zaključili dela na težko pričakovanem vodovodu v Ravenski vasi, nadaljujejo pa z deli v Dolenji vasi in Podaraju. Lansko leto je bilo za to področje bistveno uspešnejše kot prejšnja, sočasna gradnja plinovoda in vodovoda pa je tudi zelo pocenila gradnjo vodovoda. Na področju ravnanja z odpadki so v Zagorju nadaljevali s projektom ločenega zbiranja odpadkov v KS Čemšenik in Šentgotard ter nadaljevali z aktivnostmi pri izdelavi idejnega projekta in feasibility študije za ravnanje z odpadki Za več občin, ki so se za to odločile. Omenimo še zagorsko pokopališče, ki bo letos končno doživelo sanacijo, sredstva so delno že zagotovljena.
Lani aprila je bila s Slovenskimi plinovodi podpisana koncesijska pogodba za izgradnjo plinovoda za mesto Zagorje, Kisovec in Izlake. To je bila prva tovrstna Pogodba v Slovenij i. Koncesionarje dolžan investirati in zgraditi okoli trideset kilometrov plinovodnega omrežja, po pogodbi pa plin dobavljati uporabnikom
trideset let. V avgustu je gradnja stekla in do konca leta je bilo zgrajenega okoli štiri kilometre omrežja ter 150 priključkov za individualne hiše in vse stanovanjske bloke v Zagorju. Zaradi nekaterih začetnih težav in zgodnje zime so se dela zavlekla še v to leto, ko bo zaključena prva faza, pa tudi načrtovana druga faza, ki seže na področje Dolenje vasi in Sela.
Na področju cestne infrastrukture so v letu 1993 nadaljevali že začeta dela iz preteklega leta. Najpomembnejša pa je bila modernizacija ceste Podkum -Šklcndrovcc v dolžini 2.600 metrov, na kateri bo asfalt položen letošnjo pomlad. Končan je bil odsek Čemšenik - Dobrlje vo - Brezje v dolžini l.SOOmetrov ter še okoli deset kilometrov lokalnih in krajevnih cest v krajevnih skupnostih Izlake, Mlinše, Kolovrat, Kisovcc-Loke, Rudnik-Toplice v širini od tri do pet metrov, kar skupaj pomeni 16.200 metrov cest. Poudariti velja, da je bil prispevek krajanov pri tem izjemnega pomena. Prenove so bile deležne tudi regionalne ceste. Kidričeva cestaje že končana. Kolodvorska v Zagorju in ovinek Ajda na Izlakah pa sta v gradnji. Zaradi slabih vremenskih razmer je bila preplastitev nevarnega ovinka v Stopah prestavljena na letošnje leto.
Litija
V litijski občini je bilo $ letu 1993 na področju komunalnega gospodarstva storjeneganaj več pri urej anju in asfaltiranj u cest. Marjana Sladič, nadzornica investicij in Miro Vidic, referent za gospodarstvo infrastrukturo in krajevne skupnosti, sta povedala, da se je v Litiji in Šmartnem veliko urejalo iz sredstev sklada stavbnih zemljišč. Asfaltirane šobile ulicenaGraški
Dobravi, rekonstmirana in asfaltirana je bila Predilniška in Topilniška ulica, opravljena je bila zunanja ureditev šol Gradec od Frtice do šole Litija, urejeno parkirišče pred Centromerkuijem, asfaltiran del ceste na Grbinu. V Šmartnem so uredili parkirišča pred IUV, uredili so cesto naPungart in okolico kapelice. Na območju Litije je bilo asfaltiranih tudi 35 km lokalnih in krajevnih cest izven Litije in Šmartnega. To so ceste: Veliki vrh, Jastrebnik, Boltija, Laze, Široka set in Podbukovje. Sredstva zanje niso šla iz sklada stavbnih zemljišč, zbrana so bila namensko iz drugih virov.
Na področju telefonije občina ni dobila nobenega novega priključka. To onemogoča tudi premajhna centrala. Začela pa sc je izgradnja nove telefonske centrale v Šmartnem, ki bo omogočala dodatno število telefonskih priklj učkov. Suša v letu 1993 je povzročila pomanjkanje vode. Primanjkovalo jo je kar v polovici krajev v občini. Prav zaradi tega so se lotili sanacije obstoječih vodnih zajetij in začeli iskati nove vodne vire. Na področju kanalizacije se niso lotili nobenih novih investicij, prav tdko niso obnavljali že obstoječih sistemov. Javno razsvetljavo so obnovili skoraj v vseh mestnih ulicah, ponekod pa sojo tudi podaljšali.
Največja investicija v infrastrukturo v letu 1993 je bila gradnja mostu v Rcnkah. Most čez Savo je velika povodenj v letu 1990 odnesla. Investicija v letu 1993 ni bila zaključena. Nadaljevala se bo še letos. Problematično pa je litijsko odlagališče smeti. To je na lokaciji ob reki Savi v bližini Ponovič, na Šitjavi. Smetišče je prepolno. Ker v letu 1993 nadomeste lokacije niso dobili, seje na Šitjavi zgradila nova začasna deponija. Predvidevajo, da bo lokacija za novo odlagališče znana letos, saj je občina že objavila razpis, na katerega svoje ponudbe lahko pošljejo tudi občani, lastniki zemljišč.
Katarina Gavranovič, Ivana Laharnar in Joži
Konjar
m
m
mm


Pred tednom dni sta vlada in sindikat Fides po štiridnevni stavki končno podpisala kolektivno pogodbo za zdravnike. Z njo se, kot je bilo moč prebrati v dnevnem časopisju, vrača dostojanstvo nekemu poklicu, čeprav večjih gmotnih koristi to pot slovenski zdravniki še niso dosegli. Za zdravnike v trboveljski bolnišnici, kjer so že doslej imeli dežurstva plačana 90-odstotno, se je praktično povečalo le nadomestilo za nedeljsko in praznično delo. 0 stavki in o zdravnikih smo se tokrat pogovarjali s članom stavkovnega odbora Fidesa dr. Ladislavom Jazbecem, kirurgom v trboveljski bolnišnici.
Zdi se, da je to pot Fides popustil?
Že marca lani smo imeli pripravljeno svojo kolektivno pogodbo in smo vladi predlagali pogajanja o njej. Naših pobud pa niso resno jemali, verjetno celo kolektivne pogodbe niso prebrali. Sele ko smo na oktobrskem občnem zboru našega sindikata Fides ob prisotnosti ministra Voljčaz večino izglasovali, da bomo začeli pripravljati in tudi izvedli stavko, je bil dosežen dogovor o pogajanj ih o kolektivni pogodbi. Takoj na začetku pa je minister Voljč postavil pogoj, da mora biti tariini del usklajen z zakonom o plačah v javnem sektorju, kije bil takrat v prvem branju. Če tega ne sprejmete, je dejal, sc sploh ne bomo več pogovarjali. Jasno, če smo se hoteli pogajati, smo na to pristali. Zdaj smo prepričani, daje stavka pripomogla k podpisu kolektivne pogodbe. Minister za zdravstvo sicer trdi, da bi bila kolektivna pogodba za zdravnike podpisana, četudi ne bi stavkali. Mi pa vemo, da to ni res, saj se do grožnje s stavko z nami še pogovarjati niso hoteli. Prvi cilj zdravnikov -samostojna kolektivna pogodba - je dosežen. Za nas v tej prvi fazi ni bilo bistveno povečanje plač, ampak smo se hoteli odcepiti od ostalih sindikatov. Hoteli smo, da nam vlada prizna, da sc bistveno razlikujemo od ostalih. Med pogajanji smo iskali kompromise in smo praktično pristali na vsako zahtevo vlade. Vztrajali smo le pri vrednotenju dežurstva.
Ste torej s stavko zadovoljni?
Smo. Če je ne bi bilo, nam tudi vsa zagotovila predsednika vlade, ki je bil vseskozi na naši strani, ne bi pomagala. Zadovoljni pa smo tudi z obliko stavke. Zdravniki ne moremo stavkati klasično, ne moremo zapreti zavoda in reči ne
delamo. Vedeli smo tudi, da do podpisa pogodbe sploh ne bo prišlo, če sc bomo odločili za trdo obliko stavke. To nam potrjujejo stavke šolnikov, policajev. S takšno obliko stavke, ki sploh ni bila stavka v klasičnem pomenu, smo na svojo stran dobili javnost, kije spoznala, dasmo slabo simulirani. Če bi bila javnost proti nam, mislim, da ne bi uspeli. Odločitev stavkovnega odbora je bila politično zelo modra.
Kakšno je razmerje plač med zdravniki in ostalimi v tujini?
V tujini je plača zdravnika od tri do petkrat večja od povprečne. Pri nas so storitve v zdravstvu podcenjene. Vcčinaje tudi do 10 krat cenejša kot v tujini, čeprav delamo z enakimi aparaturami kot v zahodnih državah in uporabljamo enaka zdravila kot na zahodu. Cena aparatur, diagnostičnih postopokov, zdravil je enaka kot na zahodu, storitve so pa tudi desetkrat cenejše. Zato, ker je-naše živo delo tako zelo slabo cenjeno. Druge razlage ni.
Se bo zdaj Fides skušal približati z zahtevami zahodu?
Naš končni cilj bi bil, da bi bila plača zdravnika s 17 leti delovne dobe od 2,5 do 3 poprečne slovenske plače. Zdravnik začetnik bi še vedno startal z nizko osnovo. Začel bi recimo s poprečno slovensko plačo, nato pa bi se v prvih 10 letih njegova plača strmo cfvignila, kasneje pa, ko se obseg njegovega znanja povečuje počasneje, bi tudi s plačo napredoval veliko počasneje, tako da bi pri 17 letih delovne dobe dosegel približno enako razmerje do poprečne plače kot na zahodu.
Kateri bo naslednji korak Fidesa?
Ko bo sprejet zakon o plačah v javnem sektorju, predvidoma konec marca, bo
7I&MC
Fides skupaj z vlado in zbornico aktivno sodeloval pri pripravi pravilnika o napredovanju. Kot vemo, zakon predvideva sedem plačilnih razredov, pravilnik pa bo določal, kako bo zdravnik prehajal iz enega razreda v drugega. Ta pravilnik naj bi začel veljati 14 dni po sprejemu zakona. Šele z zakonom in pravilnikom naj bi se zdravniku povečala plača: stomatologu za 20 odstotkov, splošnemu zdravniku za 31, specialistu pa za 41. Če govorimo o absolutnih zneskih, je to od 10.000 do 20.000 tolarjev.
Je za to rok določen?
Rok je 31. marec 1994. Če do takrat zakon ne bo sprejet, se bomo z vlado začeli pogajati o tarifnem delu sedanje kolektivne pogodbe, cilj Fidesa pa je, da bi še letos sprejeli zakon o zdravniški službi. Povsod po svetu imajo takšen zakon, ki naj bi tudi pri nas urejal vsa razmerja do zdravnika: od plač, dopustov, izobraževanja, vse to, kar je zdaj v kolektivni pogodbi. Z njim bi se res popolnoma ločili od ostalih sindikatov.
Prejšnji teden smo na televiziji lahko videli, da so se tudi pri nas začele tožbe proti zdravnikom, ki naredijo napako.
Zdravnik ima poleg moralne in etične tudi kazensko odgovornost, ki je sankcionirana po kazenskem zakoniku. To ni v nobenem drugem poklicu.
Kakšne pa so kazni?
Tega ne vem, ker takšnega primera rie poznam. Vem, da so kazni, in da so tudi odškodnine. Pričakujemo, da bo teh tožb vedno več, ljudje bodo hoteli priti do
odškodnin na pravičen in nepravičen način. V medicini se lahko vsaka stvar lepo konča, lahko pa se tudi zakomplicira. Nekaj teh komplikacij je normalnih, statistična odstopanja pa povedo, daje lahko nekaj tudi nenormalnih. Menda sc v tujini nekateri advokati že usposabljajo za tovrstne tožbe. Tožb je zlasti veliko v ZDA. Zato so tam tudi najdražje medicinske storitve. Tam zdravnik plača visoko zavarovalnino, iz katere se izplačujejo morebitne odšdkodninc. In cena tega zavarovanja je vključena v ceno storitve.
Če prav razumem, nekakšna zdravniška zavarovalnica izplača odškodnino za napako zdravnika?
Da, če je napaka dokazana. Do lega bo slej ko prej prišlo tudi pri nas, zaenkrat pa obstaja le kolektivno zavarovanje za napako, ki se lahko zgodi v zavodu. Pri tem se v glavnem že sankcionira le nevestno zdravljenje. Ne more te npr. vsakdo tožiti, če seje slučajno rana zagnojila.
Pred leti je bilo tudi precej slišati o podkupovanju zdravnikov...
O tem ne bi vedel kaj dosti povedati, lahko le zagotovim, da v našem zavodu tega ni. Še nikoli nisem slišal, da bi kdo dobil ali vzel denar. Lahko, da se je to pojavljalo v tistih zavodih, kjer je bila dolga čakalna doba, pri nas pa je praktično vsak sprejet.
Ali obstajajo priviligirani in navadni pacienti?
Pri nas ne. To lahko pacienti sami povedo.
Vsak čaka v vrsti?
Pri nas je že način dela takšen, da sprejmemo vsakega, če imamo prostor in vsakega tudi operiramo, obdelamo. Za nas je pacient pacient.
Kje je za zdravnika bolje delati, v relativno manjši bolnišnici kot je trboveljska ali v Kliničnem centru?
Majhna bolnišnica ima dobre in slabe strani. Če govorim kot ki rurg, k nam pridej o vse vrste pacientov. Delo je zelo raznoliko in obseg znanja mora biti večji kot v Kliničnem centru, sama strokovnost pa je za določene stvari manjša. Pri nas recimo ne moremo biti povsem avtonomni pri poškodbah. Na neki ravni se za nas neka poškodba neha in takšne bolnike pošiljamo naprej, v Ljubljano, kjer so zdravniki bolj diferencirani. Tam so specialisti, ki se ukvarjajo samo s poškodbami. Nekateri recimo samo s poškodbami kolenskega
sklepa, in takšen bo zagotovo več vedel o tem. Potem so zdravniki, ki se ukvarjajo samo z medenicami in podobno. Obseg dela pa je pri nas veliko večji, mi se ukvarjamo tudi s trebušno kirurgijo, otroško kirurgijo, v večjih bolnicah pajc to ločeno.
Kdo vam določa mejo?
To so sporazumi, strokovni dogovori. Ve se, kaj se sme in kaj se ne sme delati v takšnih perifernih bolnišnicah. Pri nas na primer ne operiramo trebušne slinavke.
Kdo pa vam osebno določa, kaj smete in kaj ne, ima pri tem kakšno vlogo predstojnik oddelka?
Predstojnik oddelka razporeja delo in daje delo tistemu zdravniku, za katerega meni, daje usposobljen, da določeno delo opravi. Pozna svoje podrejene in poskrbi, daje delo opravljeno tako kot mora biti.
Ali lahko zdravnik, ki je pridobil licenco za določen poseg, to tudi izgubi?
Po novem smo vsi zdravniki dobili licence, ki se bodo podaljševale vsakih 7 let. Pravilnik o podaljševanju licenc še ni izdelan. Licenco bo moral podaljšati posameznik, obstajajo pa tudi strokovni, periodični in izredni nadzori oddelka.
Se iz te bolnišnice spomnite kakšnega takega primera?
Bilo je nekaj primerov, o katerih so ljudje govorili, da bolnik ni bil dobro oskrblj en. Vendarpa na podlagi ugotovitev strokovnih ekspertov nikoli ni bila storjena taka strokovna napaka, da bi se zaradi nje pacientu poslabšalo stanje ali da bi celo umrl.
Če bi se to zgodilo, kaj bi po sedanji zakonodaji doletelo zdravnika?
Če bi bi la dokazana njegova krivda zaradi malomarnosti, bi stekel nonualen kazenski
postopek, če pa bi šlo za težjo strokovno napako, bi zdravniška zbornica zahtevala preverjanje njegovegastrokovnegaznanja.
Se spomnite kakšnega primera, da je bila zdravniku odvzeta licenca?
Ne, sc ne spopmim.
Kaj pa tisti slovenjegraški primer?
Slovenjegraški primer je bil rešen. V časopisu je bilo objavljeno, da ni bilo nobene strokovne napake in da je splet okoliščin privedel do tiste smrti. Veste, pacienti ne vedo, da se lahko v določenih odstotkih vsaka bolezen slabo konča. Na vsake toliko primerov se npr. tudi pljučnica konča s smrtjo. Isto velja za operacijo slepiča. Če se pri nas kaj zakomplicira, vsak misli, da se to na neki višji ustanovi ne bi zgodilo. Mi pa vemo, da so pri določenih obolenjih pri nas komplikacije manjše, kot so na kliniki. Vsakemu se zdi normalno, če se mu rana v Ljubljani zagnoji, če pa bi se mu zagnojila v Trbovljah, bi zagotovo mislil, da se mu to v Ljubljani ne bi zgodilo. Vsi tudi mislijo, da v Ljubljani vednooperirajonajbolj izkušeni specialisti, mi pa vemo, da tam operirajo tudi specializanti, pod budnim očesom mentorja seveda.
Po kolikem času postane zdravniku bolnik statistika?
To je težko reči. Vsaka smrt je za zdravnika poraz. Zelo je odvisno od vsakega posameznika, koliko časa bo rabil za spoznanje, da vedno ne more vse uspeti. Znani profesorizZagrebajc pogosto dejal, da ni izkušenega zdravnika, ki se mu ne bi pripetile vse vrste komplikacij. Če komplikacij ne bi bilo, potem o njih sploh ne bi govorili.
Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar
--------
Obvestili:
Zbiranje
članarine
Društvo upokojencev Zagorje sporoča svojim članom, da bodo članarino za leto 1994 sprejemali v Kisovcu na KS Kisovec v ponedeljek, 17.1.1994 in v torek, 18.1.1994 od 8. do 12. ure; na Izlakah pav četrtek, 20.1.1994 od 8. do 12. ure v Domu starejših občanov. V DU Zagorje bodo sprejemali članarino v petek, 21.1.1994 (uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure). Za leto 1994 je članarina 400 SIT, vzajemna samopomoč 500 SIT. delavska samopomoč 700 SIT, skupni zneseknačlanajetorej 1600SIT. V primem smrti bo v letu 1994 izplačilo delavske
samopomoči 55.000 SIT, vzajemna samopomoč 13.000 SIT, skupno 68.000 SIT. Vsi člani DU Zagorje naj članarino oziroma obveznosti poravnajo do 30.6.1994.
Večeri
upokojencev
DU Zagorje bo tudi letos organiziralo družbene večere za svoje upokojence. Vse tiste, ki ob večerih samevajo, vabijo na te večere, in sicer 5. februarja, 19. februarja, 5 .marca in 19. marca v klubski sobi društva od 18. do 22.ure. Na teh večerih bo na harmoniko igral Nande Golčnik, udeleženci pa bodo lahko zapeli in zaplesali.
Predsednik DU: Lojze Zupan
Uspešno leto
Trbovlje - Odborniki PD Trbovlje so pregledali, kaj so storili v preteklem letu. Kljub vsem težavam, predvsem finančnim, se lahko pohvalijo z dobro opravljenim delom. V preteklem letuje bil namreč v občini do jeseni blokiran proračun s tem pa tudi vsa pomoč športnim, kulturnim in drugim društvom in organizacijam. Vendar je društvo s svojimi osmimi odseki - gospodarskim, naravovarstvenim, izletniškim, izobraževalnim, markacijskim, mladinskim, alpinističnim in kulturno propagandnim - vseeno veliko naredilo. Obnovili so planinski dom na Mrzlici, organizirali veliko izletov, očiščevalnih akcij, predavanj in podobnih prireditev. Lepi so bili dosežki alpinistov in športnih plezalcev (D. Košir na plezanju v Perujskih Andih, najboljši možni rezulati Metke Lukančič, Vilija Gučka in drugih). Sodelovali so na razstavi "100 let slovenskega planinstva" v Laškem, pri snemanju TV filma o Trbovljah in Mrzlici, objavljenih je bilo kar precej prispevkov, povezanih z delom društva in njegovih članov. V soboto, 19.februarja, se bodo zbrali na letni konferenci v planinskem domu na Mrzlici. Takrat bodo vnovič odprli obnovljeno spodnjo - kletno sobo za potrebe planincev.
Precej manj sreče pa so imeli pri obnavljanju svojega članstva. Število plačane članarine se je v primerjavi z letom 1992 znižalo, deloma na račun manjših dohodkov občanov, deloma morda tudi na račun društva samega. Dobršen del članarine, kar polovico, je treba dati PZS, s polovico pa razpolaga društvo za potrebe svoje široke dejavnosti. V tem pogledu bo treba v letošnjem letu zastaviti vse moči, da bi znova dosegli tolikšno število članov, kolikor jih je društvo že imelo. Društvo vabi vse svoje sedanje in nekdanje člane, da svoje članske obveznosti čimprej poravnajo, da bo s tem zagotovljeno normalno delo.
T.L.
Statut ni potrjen
Zasavje - Decembra so se v Ljubljani sestali člani UO Društva izgnancev Slovenije. Izgnanci so zahtevali opredelitev pravic varstva skladno z ustavno normo in priznanje statusa žrtev nacističnega in fašističnega nasilja. Po nekaterih podatkih je bilo med vojno nasilno izgnanih iz svojih domov okrog 80.000 Slovencev. Na seji so predstavili predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja. Predsednik IO DIS Slavko Kunej je povedal, da predlog ni sprejemljiv zato, ker je v njem napisano, da so žrtve vojnega nasilja tudi osebe, ki so jo okupacijske sile prisilno mobilizirale v svoje vojaške enote. Predlagal je, naj bodo te osebe v drugem zakonu kot prisilni slovenski izgnanci. Dr. Maca Jogan, predsednica UO DIS, je predlagala sprejem življenskega kompromisa s prisilnimi mobiliziranimi v nemško vojsko.
Nadzorni odbor DIS je izrazil nezadovoljstvo zaradi neizvrševanja sklepov 2. skupščine DIS. Poudarili so, da še vedno ni izvoljena komisija za informiranje DIS. Ugotovili so, da se DIS preveč ukvarja z organiziranostjo, zapostavlja pa konkretene odločitve.
K.G.
Sestanek PD
Partizanski vrh - Prosvetno društvo Partizanski vrh je imelo sestanek v četrtek, 6. januarja. Zbralo se je kar nekaj članov; Ugotovili so, dajebilo leto 1993 za društvo, ki se je šele začelo razvijati, celo zelo uspešno. Organizirali sokar nekaj prireditev: gostovanje gledališke skupine iz Čemšenika, tekmo old timerjev in poletno tekmo koscev. Z vsem nameravajo nadaljevati tudi v tem letu. Beseda pàje tekla predvsem o nakupu ratraka. Soglasno so se odločili za nakup, saj jim bo pomagal tako pri organizaciji tekme old timerjev, kot tudi za lastne potrebe. Tako soratrag za teptanje
snegapripeljali že kar dva dni kasneje. Vsekakor
je to velika pridobitev za vse, ki imajo radi sneg in smučanje.
U.l.
Pasemske mačke na razstavi
Trbovlje - Prejšnjo soboto je bila v avli Delavskega doma Trbovlje razstava pasemskih mačk. Pripravilo jo je Felinološko društvo Zasavja s sodelovanjem številnih lastnikov najraznovrstnejših mačk iz vse Slovenije. Na ogled so bile pasemske mačke - siamske, perzijske, ruske in še kakšne. Za številne obiskovalce je bila razstava zelo zanimiva.
T.L.
Delavska
samopomoč
Zagorje - V Zagorju je vse več novih podjetij in tudi obrtniki zaposlujejo vedno več delavcev, zato bi bilo dobro vedeti, da se lahko pri DU Zagorje včlanijo obrtniki in podjetniki, kakor tudi njihovi delavci v delavsko samopomoč. S tem lahko zavarujete sebe in svoje delavce. V primeru smrtije izplačilo delavske samopomoči
55.000	SIT. Delavska samopomoč se v društvu upokojencev nadaljuje ob upokojitvi. Delovne organizacije lahko poravnajo obveznosti mesečno po 60 SIT ali pa letno članarino 720 SIT. Vsi, ki so slučajno na čakanju, lahko nadaljujejo članstvo v DU Zagorje. Delavska samopomoč je solidarnostna ustanova in s tem skromnim prispevkom pomagamo tistim, ki so te pomoči potrebni ob smrti svojca.
L.Z.
MRZLICA: Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev organizira s sodelovanjem KVIZ-a pri Planinski zvezi Slovenije, v soboto, 22. januarja ob 14. uri, srečanje planinskih vodnikov vseh zasavskih planinskih društev, ki jih povezuje MDO. Na srečanju bodo obravnavali problematiko vodenja izletov oz. izletnikov, izvolili bodo tudi delegata v KVIZ pri Planinski zvezi Slovenije. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik PZS.
T.L.
preženimo

E
alili

.□t™!	vpruSali kroik. k»j ..«mj.. in nov.cn
ri;:^^.k,,„vHn................
I)..hi pripravljaj« na pusta, limli hml« kulturni (ìan r raznimi delavnicam». I.ikovna b« oblikovala maske, izdelovala plakate, pustne razglednice in risbe. Glasbeniki se bodo naučili kakšnih pustnih pesmi, plese in sami
izdelali enostuv ne instnimente. Knjižui&ti ji bodo brskali po knjigah in m.pis:»!! o pustnem času referat, oziroma poročilo. Učenci, kise bodo odločili za dramsko delavni«», bodo izbrali zSodl»o. jo p..s..d..l»ili in skraji.LI, sej., naučili in izvedli. Oblek in scene ne bodo ku.u.vali, ampak jim bo pomagala oblikovati tehnična delavniča. Nov inarji bodo/, anketami, intervjuji, poročili urejali stenski časopis, verjetno pa se bodo kuharji lotili peke krofov. Na koncu si
..........................
veh**.
Moja sestra
Veliko otrok ima več bratov in sestra. A jaz imam le eno sestrico. Vsak dan se neštetokrat spričkava, a kmalu spet skleneva premirje. Čeprav je tako nagajiva, jo imam vseeno rad. Vedno me pogreša, če me ni domov. Včasih je prav nadležna, kadar delam nalogo. Brskamipo torbi, pregleduje zvezke in sprašuje vse, kar je in ni potrebno.
Ta mali vragec ima tudi dobre lastnosti. Komaj čaka, da jo peljem v malo šolo in da pridem spet ponjo. Mislim, da najraje hodi prav v to šolo. Vsak večer, ko greva spat, se pogovarjava o minulem dnevu. Kar pogosto ji zvečer preberem kakšno Pravljico. Moja mala sestrica je nagajiva, a zato je nimam nič manj rad.
Jure Vetršek, 5.a, Izlake
Bratranec Nejc
Bilo je nekako pred tremi leti. Ko sem nekoč prišla k bratrancu Luki na obisk, sva po tem gledala televizijo. Vmes svajedlapiškote m si pripovedovala šale. Kmalu Se je iz službe vrnila Lukova mami in pripeljala mlajšega
Lukovega bratca Nejca.
Ko meje Nejc zagledal, mi je skočil v naročje in me začel objemati. Jaz sem se ga otepala in prosila Luka, naj mi pomaga. Prav nič mi ni pomagal, le smejal se mi je na ves glas. Vse to je slišala starejša sestra Vesna, ki je prišla v sobo. Dala je Nejca stran. Toda mali Nejc seje vrnil, mi pritisnil poljub nalicain odšel. Vsi smo se smejali. Nejc je bil takrat star tri leta.
Nina Pokorn, 5.a - Izlake
Moj kuža Ari
Moj Ari je kuža,
ki lajat ne zna.
Čeprav je on kuža, za njim ne nastaja luža.
Na vrvico ni on pripet, vendar žalostno zre v svet;
saj namesto očesa dva on steklena gumbka ima.
Žiga Sotler, 4.c - T. Čeč
Najpogostejše
jedi
V 8.a in 7.b učenci zjutraj najraje jedo jajca, kruh, namazan z maslom, marmelado, medom, nekateri pa imajo za zajtrk tudi
jogurt. Pogostejše jedi pri kosilu so tudi zelje, matevž, fižol, repa, pizza, pomfrit, ribe, enolončnice, testenine, češpljevi cmoki, svaljki in golaž. Za nedeljsko Jiosilo jedo: meso, juho, solato, krompir (pripravljen na različne načine) in poslastico, ki je naj več krat sadnakupaali puding. Za večerjo pa vsi radi jedo palačinke, rižev narastek in hrenovke. Sošolci so povedali, da od sadja najraje jedo jabolka, banane, pomaranče, kivi. Zelenjava, ki se naj večkrat pojavlja na mizi, je zelena solata, radič, cvetača, paradižnik in tudi pesa.
Blaženka Jager, 7.b in Rosana Vnuk, 8.a
Smrt med vejami
Ej, ti fant, tam na drevesu ' pridi dol, dol z drevesa in mi pokaži, kaj si ujel, kaj zadel s to tvojo fračo.
Ptičko si ustrelil, ji življenje vzel.
Zakaj?
Povej, zakaj, kaj ti je bilo treba?
Zdaj je mrtva, nič več ne bo letela z drevesa na drevo niti pela lepe pesmi.
Maja Žužman, 7.b, Dol
Pestrna
Svojo najljubšo knjigo -Bevkovo Pestmo -' sem prvič
Uganka
Kdo je na sliki? Poznamo ga tudi po prvem slovenskem romanu. Katerem?
prebrala v četrtem razredu. Takrat si še nisem mogla predstavljati, kako bi lahko petletnadeklica,kibi najbrž sama potrebovala varuško, šla za pestmo in tam doživljala krivice in strahove, ki so nam neznani. Zgodba se mi je zdela nekam neresnična in oddaljena od našega časa, vendar me je prizadela. Čeprav sem bila takrat velika, me je bilo ponoči še vseeno kdaj strah. Takrat sem se vedno spomnila na Nežko in na njene strahove, ko je zbežala v nevihtno noč, da se je vrnila v varno materino naročje. Kadar imam čas, to knjigo z veseljem še enkrat preberem in se vprašam, če bi se to lahko zgodilo v današnjem času.
Jana, 8.a -Hrastnik
Kaj se bo prikazalo? Poveži številke.
41 42
*	29.
20\ *21 33.32 3fl. 49*
j)S3S3Q - aojnf (hsof :A3XI§3H

Leto 1994 je leto družine. Veliko družin je tudi kulturno zelo ustvarjalnih. Med člani literarne skupine, ki deluje pri litijski knjižnici, sta zakonca Zupanič. Na pesniškem področju se poskuša tudi njuna hči.
Pravzaprav se družina Zupanič, kije prišla v Litijo pred sedmimi leti, piše Županič. Nenadov oče je bil univerzitetni profesor, etnolog in antropolog dr. Niko Županič. Strešica na priimku seje izgubila na enem od matičnih uradov, Ireni pa so za nekaj časa pripisali tudi priimek Zupančič. Županičev rod izhaja izBele krajine. Nenad seje rodil materi pri štiridesetih in očetu pri sedemdesetih pravzaprav rodil nepričakovano. V Beli krajini je preživel svojo mladost. Nenad je staroslovansko ime, različica od Dejana (nadejan otrok). Ime seje v slovenskih koledarjih ohranilo do leta 1972, takrat pa izginilo. Nenad je rastel obdan s slovenskim narodnim bogastvom in ljudskim izročilom Bele krajine, kjer je v Podzemlju in Črnomlju obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je naredil v Ljubljani, nadaljeval študij na PA - smer slovenščina, knjižničarstvo in kasneje še filozofijo. Nobenega študija uradno ni dokončal, vendar ves čas še študira, sam, doma.
"Zame je naj večja sreča, da sem se naučil študirati. Odkar to znam, knjige ne samo berem, ampakjih tudi študiram. To mi je v velik užitek. Blizu mi je stari svet, grški, rimski, japonski, kitajski," pripoveduje Nenad. "Name je najbolj vplival Herman Hesse. Njegova knjiga Sidartha mi je, tako kot mnogim mladim, sveto pismo. Še nekaj jih je, ki so imeli močan vpliv: Eckerman s knjigo Pogovori z Goethejem, Erich Fromm in drugi filozofi."
Nenad je začel pisati pesmi pri dvajsetih. Vedno so mu ležale krajše stvari; pesmi, misli, moralistični aspekti sodobnega sveta v obliki esejev, aforizmi, humoreske. Takole pravi: "Lotil sem se tudi romana. Ko pa sem videl, daje treba napisati dobro ali pa sploh ne, sem delo opustil."
V življenju je veliko razmišljal o smrti. Da bo imel kdaj družino in bo nadaljeval svoj rod, si ni zamišljal. Želel je, da za njim ostane vsaj knjiga, tako je v letu 1983 izdal v samozaložbi zbirko pesmi, vtisov, razmišljanj in misli Cvetke bolečin v dveh delih. Posvetil jo je svojim prijateljem.
Življenje pa kuje in preseneča človeka po svoje. Že naslednje leto je spoznal Ireno, sedanjo ženo. Irena, ki je rojena v Mariboru, je živela v Muti. Po končani gimnaziji je leto dni pregarala v Nemčiji in čakala, da
se bo vpisala na fakulteto. Tisti čas te možnosti ni imela. Z Nenadom sta drug na drugega pri pisanju zelo vplivala in se medsebojno vzpodbujala. Nastale so številne pesmi. Irena velikih vzornikov ni imela, rada je brala Hesseja, Goetheja, Lermontova, Lorco, Prešerna in Fritza.
Zakonca Zupanič sta v prvih letih, ki sta jih preživljala skupaj, umetnine s sten svojega doma "zamenjala" za izdajo lastnih knjig. 1984 so izšle Irenine pesmi Streha moje hiše, 1985 Nenadove NG-KA-PI in 1986 skupna zbirka Nenadova spoznanja in Irenine pesmi. Objavljala sta tudi v različnih revijah. Njuno srečo je dopolnilo rojstvo hčerke Nike.
Jabolko ne pade daleč od drevesa. Nika jc svojo prvo rimo sestavila pri treh letih. Letos bo stara 9 let. Lani je napisala več pesmi. Včasih kakšno prebere v šoli. Rada se irauči tudi kakšno mamino, tisto za otroke. Mamica Irena sedaj obiskuje tudi šolo kreativnega pisanja. Napisala je scenarij, variacijo na Pohujšanje, ki gaje Edi Majaron zelo pohvalil.
Še en velik uspeh je doživela.Irena v lanskem letu. Naredila je sprejemni izpit na Pedagoški fakulteti, smer likovne pedagogike. Vsa njena energija je sedaj namenjena študiju, očka Nenad je prevzel skrb za Nikino šolo in ostarelo marno, ki živi z njimi in jim pomaga skozi finančne težave. Irena namreč štipendije ne more dobiti, ker je že prekoračila sedemindvajseto leto, Nenadova pokojnina pa je majhna. Veliko načrtov imajo v Zupaničevi družini: potovatipo svetu tudi zares in ne samo v mislih, izdali še kakšno pesniško zbirko, predvsem ljubezensko liriko, Irena bi rada dokončala študij. "Noči so tako čudovite, včasih sc prisilim, da ostanem buden," pravi Nenad in Li Tai Poje vedno v dosegu njegove roke.
Joži Konjar Foto: Karolina Šušteršič
Trbovlje: 21. januarja ob 19. uri bo v domu Svobode na Trgu Franca Fakina prijateljsko srečanje pevskih zborov Svobod iz Hrastnika in Dola pri Hrastniku ter Svobode iz Trbovelj. Organizatorje MePZ Svoboda Trbovlje.
		
Zagorje: V avli KC Delavski dom si lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja. Razstava
bo odprta do 3 L januarja.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja osemnajst del v oljni in oljno pastelni tehniki v poslovnih prostorih podjetja RSH.
KNJIŽNICE
_______________________
Zagorje
Knjižne novosti: 1. Avguštin, A.: Zakonski stan in poželenje; 2. Uničenje modrih žensk; 3. Bogataj, Janez: Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, 4. Piccinardi, A.: Italijanska gastronomija; 5. Gantar, K.: Študije o Horaciju; 6. Daudet, A.: Sapfo; 7. Čehov, A.P.: Tri dame; 8. Hofrnannsthal, H.: Slehernik; 9. Fromm, E.: Umiječe ljubavi; 10. Fromm, E.: Imati ili biti?

ZABELef^O
p—...	.
Janez Knez v Ljubezni v stotih
slikah
Prešernova družbajekonecprejšnjegaletarazposlalanaročnikom knjižno zbirko za leto 1994. V zbirki je zelo zanimiva knjiga z naslovom Ivan Sedej - Ljubezen v stotih slikah. Umetnostni zgodovinar dr. Sedej je napisal uvodno besedo in razlago k posameznim izbranim slikam v glavnem slovenskih umetnikov. Vseh sto izbranih slik povezuje z ljubeznijo, med njimi je tudi slika Ženska III akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Žensko je upodobil v olju na papirju, v velikosti 25 x 19 cm in je avtorjeva last. Pisec je Knezovo delo opisal takole: "Knezova figura izžareva veselje nad življenjem in ljubeznijo, ki ima simbolični pomen. Čeprav je barvna gmota na nek način individualizirana, gre za podobo čutne, vabeče ženskosti, polne življenja in obetov. Slika odseva žensko bistvo narave in vsega živega, predstavlja figuro, ki na poseben način govori o življenju. Osmišljata ga večno dajanje in sprejemanje, neusahljive želje, hrepenenje in prostodušno, nedolžno razdajanje. Slikarje na novi ravni povedal tisto, kar sta v slovenskem slikarstvu na izjemen način formulirala že Matej Sternen in Rihard Jakopič. Z divjo potezo, strastno oblikovanimi površinami in v majhnem formatu je ustvaril simbol čutnosti."
Razpis
Komisija za podeljevanje priznanj in plaket dr. Slavka Gruma razpisuje priznanja in plakete dr. Slavka Gruma za letošnje leto, ki bodo podeljene 8. februarja, nadanslovenskegakulturnega praznika. Predloge za kandidate bo do 31. januarja zbirala Komisija pri sekretariatu za gospodarstvo občine Zagorje.	D.H.
Hrastnik
Kulturna delavka Manja Goleč je pripravila celoten kulturni program, ki so ga izvedli ob 13. letnici šole. Nastopili so šolski pevski zbori, plesne skupine, glasbeniki in recitatorji. Kvartet Plavica, ki ga sestavljajo učiteljice, pa je pokazal, da gojijo tradicijo ljudskih pesmi.
Nastop gojencev sinthesizerja izZasavja seje zaključil 14. januarja na dolski šoli. Program so izvedli po pouku. Šolarji so jih sprejeli z navdušenjem, saj je igralo tudi precej njihovih sošolcev, ki so končali štiri razrede. Nove gojence te šole so zapisovali na glasbeni šoli v soboto dopoldan.
F.M.
Trbovlje
Pred leti je Kulturna skupnost Trbovlje vsako leto ob kulturnem prazniku podeljevala plakete in priznanja Tončke Čeč zaslužnim kulturnim delavcem, društvom in skupinam. Odkar te skupnosti ni več, za podelitev skrbi komisija izvršnega sveta občine Trbovlje. Tudi letos so k predlaganju kandidatov za podelitev visokega priznanja za dosežene uspehe na kulturnem področju povabili vsa kulturna društva, organizacije, občane itd. Rok za oddajo predlogov je bil 15. januar. Vsako leto se podelijo tri plakete in pet priznanj Tončke Čeč. Tako plakete kot tudi Priznanja bodo podeljene na Proslavi slovenskega kulturnega praznika 8. februarja.
V okviru tečaja za izobraževanje mladih staršev, odraščajoče mladine
in drugih občanov, je trboveljska župnija organizirala še dve predavanji v okviru glavne teme Evropa na razpotju. 14. januarja je predaval Igor Škamperle, pisatelj, alpinist in univerzitetni asistent, ki je govoril o evropskih utopijah. 15. januarja je dr. Edi Kovač predaval na temo Trubadurski svetniki.
V	Domu Svobode je bila 18. januarja dodatna gledališkapredsta-va za večerni abonma ZKO Trbovlje. Mladinsko gledališče Svoboda seje predstavilo z delom Thorntona Wilderja - Zaenkrat Smo se izmazali.
MPZ Društva upokojencev Trbovlje je 13. januarja v domu upokojencev Franca Salamona pripravil novoletni koncert. Pod vodstvom Alberta Ivančiča so peli priljubljene slovenske pesmi.
T.L.
Zagorje
V	avli DD Zagorje so 14. januarja otvorili samostojno razstavo akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja, ki je bil lansko leto tudi član slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Slikarstvo je študiral v Ljubljani. Njegovi profesorji so bili: F. Mihelič, G. Stupica, B. Jakac, R. Debenjak. Bil je pedagog in strokovni vodja za likovno dejavnost pri ZKO Kranj, že 10 let ustvarja kot samostojni kulturni delavec. Njegovo delo je izrazito raziskovalne narave. Ustvaijaambientalno plastiko, slike, kipe in grafike. Od 1967 je imel več kot 45 samostojnih in 150 skupinskih razstav doma in v tujini (Avstrija, Češkoslovaška, Francija,
Poljska in Nemčija). Razstava bo na ogled do konca meseca.
Zaradi velikega števila zanimivih in odličnih filmov so v DD organizirali 15. filmsko gledališče žc IS.januarja.Pripravih so ameriški thriller Vzhajajoče sonce. Zgodba govori o zaroti, s katero želijo japonski poslovneži uničiti gospodarstvo ZDA. Film odlikujejo dobri liki, spopad dveh kultur, precej komičnih elementov, pa tudi detektiv, ki ga igra Sean Connery.
V	3. gledališkem abonmaju, ki je bilo 20. januarja v DD, je nastopilo Prešernovo gledališče Kranj s satirično komedijo Revizor. Revizor Igorja Torkarja je aktualna predelava Gogoljevega Revizorja, ki ga je ruski pisec napisal v prvi polovici prejšnega stoletja. Torkarjev Revizor je prav tako postavljen v provinco, vendar ga zanima aktualno dogajanje, prepad med besedami in dejanji, ki se v vseh dosedanjih režimih ni še nič zmanjšal. Razlika je le v tem, da človeško ravnanje ne uravnava ideologija, temveč denar in oblast.
D.H.
V	nedeljo, 16. januarja je bila v Čemšeniku prva gledališka predstava v tej sezoni. Gostujoča
gledališka skupna KUD Matija Valjavec iz PreddvorapriKranjuje uprizorila komedijo Pavla Lužana Zlati časi, lepi krasi. Igro je režiral MihaKrišelj. Domači gledališčniki pa obljubljajo premierno uprizoritev Budakovega Klobčiča čez mesec dni.
T.S.
Litija
V litijski in šmarski knjižnici so se 18. januarja začele letošnje ure pravljic. Prva je bila Beli medvedek, kam greš? Pravljico sta pripovedovali pravljičarki Joži in Vanja.
Tri dni zapored - od ponedeljka do srede - so prišli na obisk v litijsko knjižnico tudi mali šolarji iz vrtca Najdihojca. Poslušali so pravljico o Kokoški Emiliji in modrovali o domačih živalih.
Prvi koncert na Bogenšperku je bil 14. januarja. Namesto napovedanega kvarteta SG Š iz Lj ti bij ane sta nastopila v duetu pianistka Hermina Jerman in violončelist Milan Hudnik. Igrala sta skladbe G. Tartinija, L. M. Škerjanca in J. Brahmsa.
J.K.
Parnasova pota
Ureja: Franci Lakovič
BORZA DELA
Pretesna soba.
Nemi pogledi. Pričakovanje.
SLAB ZRAK.
Težka vrata se odpirajo in zapirajo.
Upanja umirajo.
Življenje gre naprej.
Olga Dečman


Letos bo minilo 20 let, odkar so glasbeno kariero pričeli člani hrastniške skupine Veter. Dolga doba, a sojo "prevetrili." Ob tem jubileju pripravljajo junija velik koncert in kompilacijsko kaseto z nekaterimi pevci, ki so z Vetrom sodelovali (Oto Pestner, Božidar Wolfand, Helena Blagne...).
Pripravljena je tudivideo-kaseta, predvidoma maja pa bo izšel še CD z največjimi uspešnicami in nekaterimi pesmimi z njihove zadnje kasete. Njen naslov je Ona me ljubi kot ti in je izšla pred kratkim. Dovolj razlogov za pogovor s Slobodanom Filipovičem.
Začela sva seveda pri koncertih in promocijah. Na Silvestrovo so igrali v
Sežani v diskoteki Titanic. Mimogrede, po oceni časopisa Disco rewiev, je ta diskoteka tretja najboljša v Evropi. 1. Prvega pa so se predstavili domačemu občinstvu. V športni dvorani v Hrastniku sta bila njihova gosta Jonas Ž. in Saša Lošič.Sašajim je pomagal tudi pri pisanju pesmi, nekaj besedil pa je prispeval znani novinarin pesnik Esad Babačič. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, daje bila dvorana razprodana. Tudi prodaja kaset je dobra. V prvih štirinajstih dneh sojih prodali več kot tisoč.
Neveijetno smolo so imeli v TV oddaji Poglej in zadeni. Med njihovim nastopom je namreč zmanjkajo električne energije in s tem je bil seveda
prekinjen tudi play-back pesmi Če bi se 6. Vzrok: v reportažnem avtomobilu so prižgali električni grelec, obremenitev je bila prevelika in... Skrajno neresen odnos do pevcev! No, Vetergre vsemu navkljub naprej. 5. febmatja jih bomo videli v Video noči, na gradu Tabor pa so že posneli prvi video - spot. Režijo spota so zaupali znanemu TV in radijskemu zvezdniku Bogdanu Baroviču. Ogromno dela seveda vzame tudi ogromno časa. Vsi člani skupine so namreč redno zaposleni. Kako to izgleda? "Zaf...! Zakaj misliš, da sem siv?” se je glasil Slobodanov odgovor.
Tomaž A. Štojs Foto: Branko Klančar
"Fantje, dejmo narditen bend, "je rekel Robert. "Ha, ha, ha," so rekli drugi. Ko so se nehali smejati, so naredili bend. Zgodba o nastanku Not The Same je klasična zgodba hard core punk bendov. Začeli so brez opreme, brez glasbenega predznanja, v majhni kleti na Sallauminesu v Trbovljah. Imeli so le vero - zaupanje vase, da bodo ustvarili pravo stvar. V mesecu dni ,so nabavili instrumente, kmalu so začeli vaditi preselili v gimnazijsko zaklonišče in se učili igrati, učili igrati, učili igrati.
V osmih mesecih, odkar so skupaj, so imeli tri koncerte, sposobni so odigrati za celi dve uri programa. Večinoma preigravajo tuje skladbe, predvsem benda Bad Reli gioii, ki so obenem tudi njihovi največji vzorniki. Imajo tudi nekaj svojih komadov, ki jih vsak teden "pilijo do popolnosti”. Fantje so že dolgo prijatelji. To je dobro, saj se med seboj poznajo in vedo, kako seje treba včasih na kakšni vaji malo skregati, dakljub temu ostanejo prijatelji. Vsi smo samouki in lepo napredujemo kar se tiče igranja. Še posebno bobnar napreduje iz vaje v vajo, postaja res dober," pravi pevec skupine Robert Andrejaš, ki je, mimogrede, tudi skejtborderski tekmovalec. Skejterji in boardetji so tudi udarna špica privržencev skupine Not the Same. To ne pomeni, da jih tudi drugi
ne poslušajo.
Vaje trikrat tedensko nakazujejo, dafantje mislijo resno. Sicerimajo nekaj težav, saj nimajo svojega ojačevalca, ki zna biti prav koristna stvar (hmm).
Njihovi načrti pa so precej realni. Kot izrazito nekomercialni bend se zavedajo, da mora biti njihov osnovni cilj v prihodnosti predvsem trud, da jih spoznajo izven ozkih meja Zasavja. To pomeni koncertiranje po Sloveniji. Tako se jim v bližnji prihodnosti nakazuje možnost koncerta v ljubljanskem K4, prava scena pa je seveda na Primorskem. Njihova starost, vsi so stati od 16 do 18 let, jim omogoča da pridejo še daleč. Trenutno še ne razmišljajo naglasokakšni studijski kaseti ali celo CD-ju, nekaj demo posnetkov pa so že tako in tako naredili. "Hočemo biti melodični, v akordih mora biti harmonija", dodaja Robert. Njihova glasba ni nikakršno razbijanje, je umetnost hard cora, umetnost punk glasbe, ki se počasi, a nezadržno vrača na top ten lestvice širom sveta.
Čas JurctaTovornika (kitara), Mihe Ocvirka (kitara). BorutaBratanica
(bas), Mateja Ocepka (bobni), Roberta Andrcjaša (vokal) in Roberta Okoviča (efekti) nezadržno prihaja.
Tekst in foto: Jure Nagode

Michael Crichton, piset svetovnih bestscllcrjtv in vodih) i avtor tchmi tlirillcrjcv, je zopet v napadu. Temelji komemalnega sveta si še niso popolnoma opomogli od šokantnega finančnega uspeha Jurskega parka, že se tresejo ob v/ponti N /bajajočega sonca. Film,ki je oh premieri povzročil več polemik, kot Madonnina knjiga Se* in zgodba z več nevarnimi očitki kot I ranga te. Takšen je na kratko Kising Sun režiserja Philipp Kaufmana.
Nič več se ne srečujemo s čruuhvlim pogledom na dogodke in ljudi. Dobri fantje imajo kar nekaj slabih lastnosti, poredni
•V
popolne, da hi bile resnične.
možakarji so včasih tudi dobri. Iskanje zunanjega sovražnika je v modi pri nas in v svetu, saj z razpadom Sovjetske zveze stvari nikoli več ne bodo takšne, kot so bile. Japonci so d rugo vojno izgubili po zaslugi atomske bombe.
a ia I oceq a so nca	zagotovo niso resnične."
^	Posel je vojna. Resnico ve fle)
tisti, ki ima tehnologijo in kdor Prvi predstavlja tipičnega ima slednjo, dobi vojno. Misel, Američana, ki v duhu ki se zdi na prvi pogled mogoče individualizma rine z glavo skozi konfuzna, se vam bo po Ogledu zid, drugi orientalsko dušo v fjima kristalizirala v dejstvo, zahodnjaškem telesu. Umor Film je (baje) v primerjavi s luksuzne prostitutke na gala knjigo precej (preveč) omiljen prireditvi je povod za policijsko in top. Vseeno je več kot dober Maščevanje z Daljnega Vzhoda	intervcocjo. Povod, ki i/glcda kot	thriller z odličnimi dialogi in
slabih 5« Let kasneje prihaja s	posledica. John Con nor (=Connery )	hesednimi Igrami. Drži vas v
ti pieno ameriškim orožjem -kapi-	je edini, ki sc hdiko postavi po robu	' '	■	' '
taloni. Gornjo trditev najbolje mistifuirani vzhodni kulturi in opiše citat Voshide-sana: "Če futuristični tehnologiji. V tej borbi nočeš, da bi Japonci kii|)ili, potem s pridom uporablja prirejeno ne prodajaj." Wesley Snipes je lilcr/ofijoskeptikov: "Stvari, ki na ; (s(}et) policaj. Sean Coiuierv tudi. prvi pogled izgledajo preveč
napetosti od začetka do konca in vam pusti v ustih priokus
......:
Tommy
:	; ; : V:
Delavski dom - Trbovlje
21.-24. VZHAJAJOČE SONCE (krim ), pet., pon. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
25.-28. ALADIN (ris.), tor., sre., čet., pet. ob 17. uri.
25.-27. MESO (erot.), tor., sre., čet. ob 19. uri.
28. ROBIN HOOD IN MOŽJE V PAJACKIH (zgod. kom.), pet. ob 19. uri.
Delavski dom - Zagorje
21.	-25. VZHAJAJOČE SONCE (krim ), pet.,sob., ned., pon., tor. ob 19. uri,
22.	MOJA PUNCA (mlad.), sob. ob 10. uri.
22.-23. NEČISTI POLICAJ (triller), sob., ned. ob 17. uri.
Helena Blagne je po mnenju mnogih Slovencev, predvsem moških, najbolj seksi pevka na naši glasbeni sceni. Moški se "mečejo" za njo ter podpirajo stebre, ko opazujejo njen dekolte. Helena pa ostaja hladna in se namesto moškim raje posveča prikupnim štirinožcem -konjem.
Roberto Magnifico je pred kratkim postal srečni očka prvorojencu Petru. Oba, tako Robert, kot njegova žena Barbara, sta presrečna in tudi mi upamo, da bo Peter v hišo družine Magnifico prinesel veliko sreče in veselja.
Tudi Alenka Godec, ki se pripravlja na snemanje svoje koncertneplošče, bo postala mamica. Ta srečni dogodek bo na vrsti nekje v začetku poletja. Alenka sedaj dela z vso močjo, da se bo lahko potem posvetila
Hiša pridno snema nove	smo preverili pri
pesmi, izvedeli smo, da	klaviahirtstu Mateju
bodopo vsej verjetnosti vse Strahu, ki je ostal nadvse pesmi za	n j ih o v o	s kr i v no 1.1 c n.	Njegov
debitamsko kaseto posnete	odgovor: "Potrpi še
še 1.1 mesce. Kda] ho kasri.i m;do...'’ na voljo v trgovinah.	Sandra Zupanc-Scudi
zaenkrat še ni znano. Fantje je pri založbi Mandarina namreč iščejo .	izdala
Pogovori. ”...e:, v : j f \/ Y V. naslovom
potekajo tudi z	Y	Zate. Promocijo
-Založbo kaše! in plošč RTV	je imela v ljubljanskem
Slovenija.	Babilonu. Tisti, kr SO jo
Čuki s kaseto Zanzibar videli, so zatrdilu da je uišii.Ms, rekoid. Prodap. bila več kol odlrena N|eu oje fenomenalna in k.iž.e,da nastop sla popestrila dva ; sobilenjihoveoplimistične	mična plesalca.
i/jau- pied t/zidom na	Koncetlno leto IOOJ se
mcšlu Kaseto Kiokodiliki ie začel» \cc km odlanu so prodali v 36.000 izvodih.	3. februar ja bodo na Humu
nobeno presenečenje nebo,	nastopili odlični londonski
če ho Zanzibar prodajno še	rockerji The Godfathers.
bolj uspešen. Februarja ki so pravkar izdali rtov lahko pričakujemo še CD,	CD. 9. februarja	bodo že
odia njem ho glasba z obeh	drugič zapored	pri; nas
omenj uiih kaset	gostovali ent	i/med
Končno so se prebudili najboljših evropskih
ludi ciani Avia banda. Odpravljajo se v studio Cankarjevega doma. kjer bodo posneli novo kaseto. Fantje so na pivo kaseto ■ Vse luči uvrstili tudi eno priredbo, na novi pa priredi' naj ne bi bilo. Ta podatek
metalcev Paradise lost. Potrjen je tudi datum nastopa Nirvane - 29. februar, v Hali Tivoli. Po dveh letih bo maja pri nas spel gostoval Nick Cave. Začnite varčevali?
‘.•■•e.'e. ■■■.■. •■'.■.•■•■•ee.'.‘e.‘••e.	v. •.,.,.,e.
TAŠ
26.-27. VRNITEV CASANOVE (drama), sre., čet. ob 19. uri.
28. ROBIN HOOD (kom.), pet. ob 19. uri.
Delavski dom - Hrastnik
21.-23. BEGUNEC (am. akcija), pet. ob 19. uri, sob., ned! ob 17. in 19. uri.
26.-28. ZADNJA VELIKA AVANTURA (am. akc. kom.), sre. ob 17. in 19. uri, čet. ob 17. uri, pet. ob 19. uri.
28. VZHAJAJOČE SONCE (krim ), pet. ob 19. uri.
Kinodvorana - Dol pri Hrastniku
22.	ČEZ DRN IN STRN (kom.), sob. ob 18. uri.
Kino - Izlake
23.	NEČISTI POLICAJ (triller), ned. ob 20.15. uri.
le svojemu novo (in hkrati tudi prvo) rojeiičku.
Kot verjetno že veste, se je stari maček Andrej Šifrer poleg glasbe sedaj začel ukvarjati tudi s padalstvom, ki mu je zelo pri srcu. Pravi, dabo še vedno skakal s padalom, čeprav so nekateri pomislili, da bo skočil le enkrat. Andrej priporoča skok (s padalom seveda) vsakomur in po njegovem mnenju naj bi to doživel vsak človek pred smrtjo.
Domači Orleki so zelo delavni, saj sedaj pridnoigrajo in poleg akustičnega večera, ki so ga imeli pred kratkim na Izlakah obiskujejo raznorazne diskoteke, klube... po Sloveniji inpred stavljajo zasavske življenske razmere. Upamo, da nas čedalje bolj slavni Orleki ne bodo zapustili in nas bodo še vedno tako lepo predstavljali publiki, skatero se zelo dobro "stekajo!"
S.G.

Prava liošarka
Prejšnji petek smo v telovadnici Gimnazije doživeli zares pravi spektakl. V košarki sta se namreč pomerili najboljši ekipi Elektrotehnične šole ter Gimnazije. T.i. tribuna, oziroma galerija, je bila nabito polna. Gledalci, ki na galeriji niso dobili prostora, pa so sedeli tudi na parketu čisto ob igrišču. Tako, da je imel človek občutek, da je na kakšni tekmi NBA lige, manjkale so le znamenite Cheer - leaders ali po domače na vijačices cofki. Pravico na tekmi sta delila gospoda Dušan Grešak in Drago Gomilar.
Že ogrevanje ni minilo brez atrakcij, za katerej e poskrbel tačas gotovo eden najboljših mladih košarkarjev v Sloveniji Boris Koren (boljši od njega je le Marko Milič, član kranjskega Triglava, s katerim pa je Boris drugače velik prijatelj), sicer član KK Zagorje, z izjemnimi zabijanji, ki jih drugače lahko občudujemo le na satelitskih programih. No, sedaj pa k tekmi. Gimnazijci so začeli zelo agresivno v obrambi in po nekaj ukradenih žogah povedli z 10:4. Organizator igre "domače" ekipe Igor Kmetič je dobro zadeval in tudi lepo podajal soigralcem. Na drugi strani pa seje razigral daleč najboljši igralec tekme Boris Koren.
Do konca polčasa sta se ekipi menjavali v vodstvu, vendar nobena ni ušla več kot za dve točki. Prvi polčas so nakoncu dobili "štromarji" s 36:35, vendar pa je bilo že proti koncu polčasa jasno, da Koren, kije bil alfa in omega svoje ekipe, ne bo mogel sam zdržati boja proti odličnim igralcem, kot so že omenjeni Kmetič, Davor Drečnik, ki se je izkazal predvsem z lepimi asistencami ala John Stockton in enajstimi ukradenimi žogami, ter Marko Ostanek. Te napovedi so se potem uresničile, saj je bil Koren edini, ki je pri "štromarjih" še kaj zadel, druge pa so, razen Mitroviča, zaustavili agresivni igralci Gimnazije. Zato se je Koren premaknil z mesta centra na mesto organizatorja igre, kar pa "štromarjem" tudi ob nekaj njegovih t.i. coast to coast prodorih ni pomagalo, saj so bili drugi igralci preveč pasivni. Proti koncu tekme je trener gostov zahteval kar trikrat minuto odmora. To jim je gotovo pomagalo, saj so bolj agresivno zaigrali v obrambi in povzročili gostiteljem kar nekaj
preglavic. Te pa je na koncu uspešno reševal Kmetič s samostojnimi prodori, ob katerih so gostje.nad njim napravili nekaj osebnih napak. Ker so že izpolnili bonus, je imel na voljo proste mete po sistemu eden za enega. Vse proste mete je uspešno izkoristil. Gimnazijci so proti koncu tekme povišali vodstvo na 14 točk in s pametno igro potem vodstvo obdržali do konca. Tekma se je končala z rezultatom 89:77 za ekipo Gimnazije.
Najboljši igralec tekmeje bil torej "štromar" Boris Koren, kije dosegel več kot 60% točk za svojo ekipo (51), pri Gimnazijcih pa sta bila najučinkovitejša Marko Ostanek s 26 točkami,
potem, koje uspešno zaiuenjal sicer najboljšega
igralca naGimnaziji Igorja Kmetiča (24 točk), ki mu je Koren v skoku nenamerno s komolcem poškodoval nos. Vendar razen manjše krvavi tve ni bilo nič resnega, saj popularni "Bora" že veselo meče na koš.
Na koncu smo za izjavo prosili sekretarja naše splošno znane GSBL Sergeja Garantinija, ki je povedal: "Tekma je potekala na zelo visoki kakovostni ravni, igralci obeh ekip so me kar malo presenetili s svojo borbenostjo. Mislim, daje bila Gimnazija za odtenek boljši nasprotnik, predvsem na branilskih pozicijah. Vendar bi najbolj pohval'-! Borisa, ki je še enkrat več dokazal, da spada v državno reprezentanco. Presenečen pa sem bil tudi nad gledalci, ki so se kljub pozni uri (tekma seje namreč začela ob 20.45. uri) zbrali v tako velikem številu."
Najboljši igralec tekme Boris Koren pa je
dejal: "Današnja tekma je bila vsaj zame izredno
naporna, saj sta nameni vseskozi "visela" vsaj dva, če ne že trije nasprotni igralci. V prihodnje si želim še več takih tekem in tudi, da bi v Zasavju sestavili eno ekipo, ki bi se lahko uspešno kosala z najboljšimi slovenskimi ekipami.
Marko Herman
IVepoieaben obisk TV Slovenija
Televizija. Na kaj najprej pomislite, ko slišite to besedo? Nekateri na film, drugi na
najrazličnejše oddaje, tretji, pred vsem malo
mm:
starejši, na informacije. Vasje mogoče kdaj zanimalo, kako izgleda stavba Televizije Slovenija - ne le od zunaj, pač pa tudi v notranjosti? Nekatere med vami brez dvoma.
Tudi mi - člani novinarskega krožka Gimnazije, Ekonomske in Tehnične šole iz Trbovelj smo bili radovedni. Na srečo je eden izmed naših mentorjev tudi Bogdan Barovič, ki seje dogovoril za obisk novinarskega krožka na Televiziji Slovenije. Moji vtisi so še "sveži". Vendar lahko kljub temu trdim, da tega obiska ne bom kmalu pozabila. Na kratko: bilo je
fantastično. Izvedeli smomarsikaj zanimivega,
videli študije, kjer snemajo napovedi, oddaje, tednike (mimogrede: studio, v katerem snema Jonas Videošpon, ni tako majhen, kot je videti na ekranu). Seznanili smo se z vsemi fazami, ki so potrebne, da si neko oddajo ogledamo na televiziji. Videli smo tudi "desk" - prostor, kjer oblikujejo TV dnevnik. Sem prihajajo (seveda tudi preko satelita) najnovejše novice iz celega sveta, tu odločajo o tem, katere informacije so trenutno najbolj aktualne oziroma zanimive. Moram reči, da si bom sedaj tudi TV dnevnik bolj z zanimanjem ogledala. Srečali smo marsikoga, ki smo ga lahko do sedaj občudovali le preko ekranov.
Novinarji tokrat tudi na TV Slovenija
Nekateri smo se postavili tudi pred kamero. Vse tiste luči, ki sijejo vate! Ni lahko biti novinar. Marsikdaj slišiš tudi kakšno opazko na svoj račun. Kljub temu je med nami kar nekaj takšnih, ki bi radi uspeli kot novinarji. Obisk televizije je želje le še potrdil. Saj vem. da ne bo lahko. Toda, zakaj ne bi poskusila? Morda pa uspe. Saj veste, kaj pravijo: "Poskusiti ni greh!"
Mateja Leskovšek Foto: Petra Žagar
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
■	Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
■	kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
■	10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
■	pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
■	v primem poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila;
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zava rovanje za potovanja v prostem času;
■	Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu;
■	dodatn i popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
■	enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
(5
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Naša akcija zbiranja najboljših zasavskih športnikov se približuje svojemu finalu. V naše uredništvo je prispelo že preko 40 glasovnic, ki že dajejo slutiti, komu bo pripadla čast poštah športnik Zasavja 93. Pri Zasavcu bi radi, da je proglasitev najboljših športnikov res športni žur, srečanje zasavskih športnikov. Zato predvsem klubom priporočamo, da naročijo karte za svoje člane. Naj bo udeležba na proglasitvi in žuru tudi nagrada za odrekanja in trdo treniranje skozi celo leto. Karte za prireditev, ki bo 28 .januarja v hrastniški športni dvorani, so na voljo na sedežu Zasavca in na blagajni KRC Hrastnik. Ker je število kart omejeno, z nakupom pa si
rezervirate tudi mizo, vam prijateljsko svetujem, da nas pokličete in si zagotovite svoje mesto pod žarometi hrstniške dvorane. Ne pozabite: lani so omahljivci in pozabljivci ostali pred vrati.
Svojo udeležbo na prireditvi so že potrdili
najboljši športnik Slovenije v preteklem letu plavalec Igor Majcen, divja voznica kartinga Nina Jerančič in nogometaš leta Grega Židan, športnica Slovenije Brigita Bukovec pa bo prišla, če ne bo prav ta dan
tekmovala na Dunaju. Hrastničani bodo še posebej veseli obiska košarkarja Marka Tuška, ki bo v svoje mesto pripeljal tudi svojega trenerja Zmaga Sagadina. Prihod je obljubil tudi predsednik slovenskega Olimpijskega komiteja Janez Kocjančič. Na
prireditvi v Hrastniku bo še posebej zanimivo, saj bo najboljši slovenski lokostrelec Samo Medved za najboljše slovenske in zasavske športnike pripravil zanimivo merjenje v lokostrelstvu. Zanimiva predstava se obeta.
Seveda ne gre pozabiti tudi na ansambel Zasavci in Ota Pestnerja. Prireditev bosta povezovala urednik športnega časopisa Ekipa Goran Obrez in radijska zvezda Maja Sevljak. Pred prireditvijo, na kateri bodo proglasili tudi najboljše hrastniške športnike, bo hrastniški župan Leopold Grošelj pripravil tudi sprejem za najboljše športnike in pokrovitelje prireditve.
B.K.
V soboto, 15. januarja, je vladalo v hrastniški poslovni stavbi pravo športno vzdušje. Tam seje zbrala smetana slovenske kegljaške srenje. Povod je bila proglasitev in podelitev pokalov najboljšim kegljaškim klubom in posameznikom. Obenemje bila to priložnost za svečanost ob 45. jubileju organiziranega športnega kegljanja v Sloveniji. Uvod v uradni del srečanja je bila Zdravljica v izvedbi ŽPZ Svoboda Dol pri Hrastniku. Navzoče je pozdravil hrastniški župan Leopold Grošelj, sledil je res ganljiv (glede na
Franc Kirbiš
Marika Kardinar
zagnanost kegljaških delavcev in uspehov zagnanih kegljačev povsem razumljivo ganljiv) govor predsednika Kegljaške zveze Slovenije Avgusta Likovnika. Taje v svojem govoru poudaril, da 45 obletnica zveze v primerjavi z drugimi športi ni visok ju bilej, vendar sov tem času kegljači dosegli ogromne uspehe. Likovnik je svoj govor od ganjenosti končal v solzah in z velikim aplavzom.
Pa naštejmo najboljše v lanskem letu : Emo iz Celja pri mladinkah, pri mladincih pa Norik Ljubljana. Najboljša
ženska ekipa je Emo Celje, najboljša moška pa KK Konstruktor iz Maribora. Laskav naziv najboljši kegljaški klub leta 1993 si je prislužil EMO Celje. Še najboljši posamezniki: Katja Ledinek (EMO Celje) in Primož Pintarič (Norik Ljubljana) pri mladincih ter Marika Kardinar (EMO) in Franc Kirbiš (Konstruktor) pri članih.
Seznam njihovih uspehov je precej dolg. Od medalj iz državnega prvenstva do največjih uspehov na mednarodnih tekmovanjih, vključno s svetovnim prvenstvom.
Poleg športnikov so priznanja dobili tudi tisti, ki posebno izstopajo pri zaslugah za kegljaški šport in njegovo promocijo. To so bili: Albin Stegelj, Ladislav Rovelj,
Božo Žitko, Mojca Polak, Peter Markovič, Henrik Ubeleis,FrancGolnik,Ivo Bajec, Tugo Klasinc, Vinko Mandl, Jože Kuzma, Milan Genedl in Zoran Milovanovič.
Bojan Frangeš, predsednik KK Kovel in organizator te prireditve je ob koncu podelitve čestital vsem športnikom in
kegljaškim delavcem in izrabil to priložnost še za podelitev spominskih plaket KK Kovel. Te so
prejeli Avgust Likovnik, Milan Amer, Vlado Gobec in Bojan Dremelj. Po
zaključku uradnega dela, ki ga je povezovala in vodila Ida Baš, so športniki in športni delavci nadaljevali srečanje v nekoliko bolj sproščenem vzdušju. Omeniti velja tudi sponzorje večera, ki so poskrbeli za darila. To so TKI in
Steklarna iz Hrastnika, TTM Laško in Občina Hrastnik.
Jure Nagode Foto: Branko Klančar
Najboljša moška ekipa - Konstruktor

Kadeti v Italiji
Zagorje - Združena kadetska ekipa Zagorja in Polzele je odpotovala na ponovoletna turnirja v Italijo. Jure Poznič, Klemen Kalšek in Sebastjan Ponjevič so skupaj s trenerjem Dragom Gomilaijem v ekipi predstavljali Zagorjane. Prvi turnir je bil v Fossanu blizu Torina, kjer so se kadeti po celodnevni vožnji pomerili z odlično ekipo iz Verone. Visoka zmaga nad favorizirano Verono je bila presenečenje za vse obiskovalce in igralce same, kajti Sele po zmagi so igralci spoznali svojo kvaliteto in ogromno poznavanje koSarkarske igre. Naslednji dan je
ekipo čakal finalni nastop s Torinom, ki je že premagal gostitelje. Za osvojitev prvega mesta je zmanjkalo le nekaj izkušenj visokih igralcev, kajti zelo zgodaj sta morala igro zapustiti Jure Poznič in Jernej Štabi zaradi osebnih napak. Za najboljšega igralca turnirja je bil soglasno izbran Dejan Zupanc iz Prebolda. Drugi turnir je bil v bil v sosednjem Rivaltiju, kjer je združene ekipa Polzela - Zagorje prav tako osvojila drugo mesto. Najprej so premagali domači Atlavir, v finalu pa je bil Torino zopet boljši.
D.G.
.............. J
Radečani
Radeče - Po "trenutni krizi", ki jo je klub doživljal v tekmovalni sezoni 91/92; ko so se krčevito borili za obstanek v 2. državni ligi, so načrti povsem drugačni in ambicije dokaj realne. Že dejstvo, da jim je v dosedanjem delu prvenstva uspelo doseči začrtan cilj. osvojiti 6. mesto in 12 prvenstvenih točk, daje slutiti preporod rokometa v dolini ob Sopoti. Na krmilu kluba je direktor Zoran Čulk, ki ne le, daje uspel z aktivnim trženjem zbrati potrebna sredstva za normalno delo kluba, temveč opravlja še vrsto ostalih nalog, ki že dajejo rezultate.
Mislite, da je uvrstitev •ned prve štiri ekipe druge lige realna?
Na letošnjo tekmovalno sezono smo se izredno dobro Pripravili. Najprej so bili tu zastavljeni cilji, to je uvrstitev na 6. mesto in Poskus preboja med prve štiri ekipe, kar pomeni play off. Za cilji so sledile priprave najprej v Radečah in nato v Kotljah, nekaj pa tudi na slovenski obali.
Ste z doseženim zadovoljni?
Nismo, saj smo imeli tudi
v play offu
Zoran Čulk
nekaj smole z nekaterimi igralci. Naše desno krilo Aleš Sotlar je bil poškodovan, vendar po poškodbi že dobro okreva in trenira. Aduta Damjan Kolander in Rok Zahrastnik pa še nista dala od sebe tistega, kar smo pričakovali.
Ste se v tem času kaj okrepili?
Iz trboveljskega Rudarja seje vrnil Jure Rizmal, ki je gotovo okrepitev. Tako nam manjka le še desni zunanjih igralec, pa bo ekipa popolna.
Zakaj je prišlo do zamenjave trenerja?
Z Marjanom Radijem iz Kostanjevice smo bili zadovoljni, vendar so ambicije kluba večje kot le obstanek, zato smo
Odprto prvenstvo
k _ a» oa	te	t* «e

Illil
angažirali vrhunskega trenerja Slavka Iveziča iz Celja. Trenutno trenira slovensko mladinsko državno reprezentanco za naše igralce pa je že izdelan načrt dela. ki naj bi dodobra spremenil igro.
Ali to pomeni naskok na prvo ligo?
Recimo temu tako. saj so želje eno, kaj lahko storimo je pa drugo.
Kaj pa denar, ki je alfa in omega vsega?
Brez sponzorjev in prijateljev rokometa ne bi bilo sedanjih rezultatov. Zato mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so nam pomagali, še posebej; podjetju Radeče papir in Merx Radeče, Sopota Radeče, Metalles Radeče, Gostišče Strnad. Zlatarstvu Bajde, AvtoFric Radeče, Komi Njivice, Bife Porsce, Emanueli Bombi Sevnica, Zlatarstvo Guček, HIT Kolenc, Tmbaijev Hram - Potočnik Albina Loka, Galvanizacija Lavrinc, Magic show Brajoma -Kavšek, Avtomehanična delavnica P. Klinar, gostišče Mole, trgovina Pinky, KZ Laško, trgovina MajaDimec, cvetličarna	Marič,
Elektroinštalaterstvo Igor Trošt, bife Loni, Gradbeništvo Zor Laško, Chemokan Karlovšek -avtoprevozništvo, trgovina Mara-Mara, Bistro Han Štefan Celje, trgovina Moja, vodnoinštalaterstvo Stane Žibret, avtoservis Marjan Starič Laško, bife Debelak, splošno kleparstvo Peter Žibret, Sumasi Vrhovo, trgovina-bife-avtoprevozništvo Nace Vrhovo, kleparstvo Potisek Jože, Komunala Radeče, videosnemanje Čulk -Jurček...
Franci Kadunc
Pojasnilo
V prejšnji številki je prišlo v poročilu o mastersu, ki so ga pripravili člani teniškega kluba Rudar do neljube napake pri redigiranju prispevka. Pravilni rezultati: polfinale: Čuk - Možic 6:0, 6:7, 6:2; Golob -Bovhan6:l ,6:2. Finale: Čuk : Golob 6:1,6:2.
Litija - Deveto odprto prvenstvo Litije za moške se je pričelo konec septembra in končalo s finalnim nastopom najboljših osem posameznikov.	Na
prvenstvu je sodelovalo 137 posameznikov iz cele Slovenije, poseben pečat pa so mu dali nastopi članov mariborskega Konstruktorja, lanskoletnih klubskih svetovnih prvakov in skoraj vseh članov drž.avne reprezentance, ki najmanj do maja nosi naslov svetovnih prvakov iz slovaške Bratislave. Na ta način se je letošnje odprto prvenstvo Litije postavilo v vrh najkvalitetnejših športnih prireditev občine v preteklem letu.
Finalni nastop je postregel z odličnim keglanjem, ki ga lahko prikažejo samo najboljši na svetu in presenetljivim potekom, saj je najboljši iz predtekmovanja Bojan Burja iz trboveljskega Dadasa pristal na koncu na zadnjem mestu, Franc Kirbiš, član mariborskega Konstruktorja in državni reprezentant pa je na koncu postavil stvari na pravo mesto in posem zasluženo zmagal. Finaliste sta na koncu nagovorila litijski župan Miro Kaplja in p redsta vnik domačega kluba Milan Amon. prvih pet je prejelo praktične in denarne nagrade, zmagovalec pa še pokal v trajno last.
Rezultati:	1. Franc
Kirbiš (Konstruktor): 913 v predtekmovanju in 937 v finalu, skupaj 1850,2. Bojan Pihlar (Konstruktor): 920, 923,1843,3. Boris Benedik (Iskra): 923, 909, 1832, 4. Albin Juvančič (Merkur): 916, 915, 1818, 5. Zdravko Štrukelj (Gradis) 903, 915, 1818.
Organizator tekmovanja, domači kegljaški klub je požel nemalo priznanj za odlično organizacijo, sicer pa je po tej plati litijsko kegljišče znano po vsej Sloveniji že vrsto let, saj je vsako leto tudi prireditelj tekmovanj najvišjega
republiškega ranga.
Če že poročamo o litijskem kegljanju, potem je prav, da dodamo še tri novice. Na preteklem prvenstvu posameznic zasavsko-posavske regije je članica domačega kluba Brigita Rozina z odličnim finalnim nastopom v Trbovljah osvojila naslov regijske prvakinje, potem, ko je bila v predtekmovanju šele peta. Bila je tudi edina, ki je v štirih nastopih podrla več kot
I.	600 kegljev, skupaj 1.610. Štiristo podrtih kegljev v enem nastopu predstavlja v ženskem kegljanju nekakšno ločnico med odličnim in dobrim kegljanjem. Brigita si je z drugouvrščeno Arhovoiz Krškega priborila pravico nastopa na prvenstvu republike 22. in 23. januarja. Uspeh domačega kluba je na tem prvenstvu dopolnila še Branka Planinšek, kije med dvajsetimi nastopajočimi osvojila zelo dobro šesto mesto.
Člani domačega kluba letos zelo uspešno nastopajo na prvenstvu zasavsko -posavske regije. Po dobri polovici tekmovanja so še brez poraza in zanesljivo vodijo, zelo pomembno pa je, da so dva od treh derbijev dobili celo v gosteh. Lahko rečemo, da so z eno nogo že na kvalifikacijah za vstop v
II.	slovensko ligo - vzhod. Z eventuelnim plasmanom v II. državno ligo - vzhod, bi se Litijanom izpolnila dolgoletna želja vrniti se tja, kjer so pred leti že bili.
Ženska ekipa, bržkone edina v občini, nastopa vlil. ljubljanski ligi, kjer tekmujejo predvsem moške ekipe. Po prvem delu so pristale prav pod vrhom, kar je prav prijetno presenečenje. Dekleta, ki so bile pred leti že članice II. republiške lige - vzhod, bi tudi danes v njej prav gotovo ne igrale obrobne vloge, vendar je v njej premalo kvalitetnih igralk, ki bi zdržale breme dolge sezone brez poškodb, bolezni in družinskih obveznosti.
Stane Kokalj
7/EAyP
n

■f/ fj
3 flm
illlli«
ROKOMET
Odlična
predstava
Omnikom Rudar -Drava 26:19 (14:10)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 400, sodnika Kalin in Korič (oba Lj).
Omnikom: Lipovšek, Drobnič, Medved 7, S.Deržič, Podbregar, Vrbnjak, Kosec3,I.Deržič 3, Senčar 3, Mašič 3, Voglar 7, Senica.
Drava: Krauthaker, Mešl. Belančič 8, Novak 2, Hrnjadovič 1, Belšak, Potočnjak, Vugrinec 5, Sagadin. Pisar 1. Privšek 2, Pintarič.
Trboveljčani so tokrat zasluženo zmagali, saj so bili boljši tekmec proti tokrat slabi, sicerpa vedno neugodni Dravi iz Ptuja.
Gostom je uspelo povesti z 2:0 nato pa se je začela serija golov domačih, ki so tako do konca prvega polčasa vodili že s štirimi goli. Tudi v drugem polčasu smo gledali lep in zanimiv rokomet, kakršnega smo v Trbovljah letos videli le malokdaj. Varovanci trenerja Bojana Levstika tudi v drugem delu niso popustili in povečali svojo prednost na deset golov. Predvsem po zaslugi tokrat odlično razpoloženega Bojana Voglarja in Antona Medveda, ki sta dodobra napolnila	vrata
gostujočima vratarjema. Kljub zahtevam s tribun, naj na igrišče vendarle pošlje tudi mlajše igralce, trener Levstik ni zamenjal ključnih igralcev, saj se dobro zaveda, da bo hud
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. Tokrat objavljamo le točke za igralce Ornnikoma. Lilijani so igrali tekmo šele včeraj zvečer.
Ocene: Omnikom: 5 Voglar, 3 Mašič, 1 Medved.
Skupno - ocene: 32 Andrejič, 21 Lipovšek, Voglar in Kosec, 18 Doblekar, 14 Senčar, 12 Maček, Ulčar, 10Medved, 9 S.Deržič, 8 Spende, 7 Kos in Kolar, 6 L Deržič, 3 Jug in Mašič, 1 Špelič in Kogovšek.
Strelci: 63 Žibret (Z), 57 Andrejič(PL), 59 Moljk (TKI), 54 Medved (OR), 53 Šeško (TKI), 51 Voglar (OR), 47 Maček (PL), 45 R. Zahrastnik (RO), 44 Kosec (OR).43 T. Kolander(RP), 35 A. Ule (Z) 33 Stropnik (TKI), 32 Kolar (PL) in Špajzer (TKI). ,
Zogorje,
FitnesC:

TER
HINESS, SAUNA, MASAŽA, MASAŽA PR(mCIUlirnJ,AIgOBIKA,HOBAR
poraz proti Gorenju v jesenskem delu še hudo bremenil trboveljsko razliko v golih, ki bo ob koncu sezone odločala o boljših ali slabših pozicijah za play off. Prvič v letošnji sezoni seje s trboveljskih tribun slišal tudi smeh, saj je ena od žog, ki jo je domači vratar Lipovšek obranil z nogo, končala v enem od stranskih košev.
B.K.
Podvig
Zagorjanov
Polet - Zagorje 21:24 (8:9)
Murska Sobota, dvorana OS, gledalcev ISO, sodnika Nojič (Ptuj) in Glazur (Maribor).
Polet: Kuhar, Murgelj 6, Scčko 4. Kovačič 3, A.Sapač. Osterc. Slanar2, Lanšček, Černeta 2. Merica4. Horvat, L.Sapač.
Zagorje:	Šuštar.
Ribarič, R.Ule 3, Dečman 3, Žibret4. A.Ule 4. Petek, Frelih 4. Kirn 4. Šikovec 2, T.Ule
Zagorjani so u uvodnem kolu spomladanskega dela druge rokometne lige napravili pravi podvig. Čeprav so nastopili kar brez petih igralcev, ki so jih izgubili v prestopnem roku in za nameček igrali z vsega enim pravim treningom, so zmagali v gosteh in se praktično že rešili vseh skrbi glede obstanka v ligi. Domačini so vodili le z 1:0 in 2:1. nato pa so pobudo prevzeli Zagorjani in ves čas držali vajeti v svojih rokah. Igralci so povsem uresničili taktične zamisli trenerja	Borisa
Vrhovnika, se v začetku nadaljevanja "odlepili" od domačinov in vodili že tudi s šestimi goli naskoka. Pohvalo za dobro igro si zaslužili celo moštvo, še posebej pa vratar Dare Šuštar, zelo "vidni" pa so tudi štirje goli Marjana Freliha, ki se je po treh letih znova "aktiviral".
S.F.
Zagorjani na SP
Zagorje - Kar trije predstavniki sekcije za snowboarding pri smučarskem klubu Zagorje Andrej Dolinšek, Matej Ocepek in Matej Sešlar so se uvrstili v državno reprezentanco za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki so ga v prvem tednu tega leta pripavili na Rogli. Za sekcijo in seveda tudi tekmovalce je že udeležba na tako velikem tekmovanju zares izjemen uspeh ter tudi velika vzpodbuda za delo vnaprej. Andrej
Dolinšek je v konkurenci več kot 40 tekmovalcev osvojil 15. mesto v paralelnem slalomu, Matej Ocepek pa je bil med mlajšimi mladinci 18, Matej Sešlar se zaradi poškodbe tekmovanja žal ni mogel udeležiti. Člana zagorske sekcije za snowboarding (desaknje na snegu) sta na Rogli v glavnem nabirali izkušnje, z uvrstitvijo v prvo polovico nastopajočih pa sta se za nameček še zelo dobro uvrstila.
Sašo Fabjan
Igra boljša od rezultata
Dol T KI - A FP Dobova 20:26 (10:13)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev ISO, sodnika Kumar (Kr) in Rakovec (Golnik).
TKI: Potočan. Tauš, Špajzer 1, Fajdiga 3, Kranjc, Fabjan. Plevnik 2, Moljk 9, Oblak, Lipovšek 4, Vidmar 1, Štrbucl.
Dobova:	Marcola,
Voglar 8, Mijačinovič 5, Petrič, Ogorelec, Žibert 2. Glaser 5, Kranjc 2. Paukovič 1. Dapo 3. Kuhar.
Pričetek boja za obstanek v ligi za Dolane ni bil uspešen. Favorizirani gostje iz Dobove, ki resno računajo na povratek v prvo ligo, so zasluženo ugnali borbene gostitelje, ki so po prikazani igri zaslužili ugodnejši izid. T oda premaj hna u i granosi, zlasti v napadu, kjer so naredili kar preveč napak, ter slaba igra obeh vratarjev so naredili svoje. Odločilen je bil že prvi del prvega polčasa, ko so po začetnem	vodstvu
gostiteljev	pobudo
prevzeli gostje in povedli s 5:1. nekaj minut pred odmorom pa celo 11:5.
Dolanom je do odmora sicer uspelo prednost gostov znižati na vsega 3 gole. To pa je bilo tudi vse. V nadaljevanju so gostje kot za šalo zadevali tudi z večjih razdalj, tako da je deset minut pred koncem že kazalo na pravo katastrofo Dolanov. K sreči so le-ti zadnje minute zaigrali precej bolj zbrano v napadu in ob dveh neizkoriščenih 7-metrovkah končali tekmo s 6 zadetki zaostanka, kar je glede na prikazano igo prevelika razlika.
J.P.
KOŠARKA
Prva zmaga doma
Litija - Smelt Olimpija 68:65 (36:29)
Litija, športnadvorana, gledalcev 100, sodnika Vidič (Tolmin) in Hafner (Medvode).
Litija:	Pavliha 2,
Peterlin 14, Polanec 7, Jocovič 8, Bošnjak 18, Deležan 4, Šiško 15.
Smelt Olimpija: Kandžič 16, Stepania, Sok 10. Šetina 18. Plevnik 6, Jovanovič 15.
Končno. Tako so zavzdihnili igralci in maloštevilni navijači

Naj košarkar Zasavja
Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V
preteklem tednu so igrali le Lilijani. Tokrat seje najbolj izkazal Željko Bošnjak.
Ocene
Litija (17. kolo): 5 Bošnjak. 3 Šiško, 1 Deležan; Skupno: 60 Šiško, 53 Bassin. 32 Koren, 23 Košnik, 18 Deležan in Bošnjak, 17 Jocovič, 15 Turbič, 14 Kofol, lOMerčon in Peterlin. 7 Čop, 5 Soršak, 4 Krofi, 3 Omahne in Polanec, 2 Pavliha, 1 Mirtič, Kovač in Kranjc.
Strelci: 358 Bassin,301 Bošnjak, 191 Jocovič, 190 Turbič. 187 Koren, 160 Deležan, 152 Šiško, 144 Polanec, 140 Peterlin. 101 Košnik, 89 Omahne, 88 Čop, 78 Kofol, 73 Merčon, itn.
TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/881-817
v	J
domače ekipe, kije prvič v sezoni sploh zmagala v domači dvorani. Lahko rečemo tudi srečno, saj je Plevnik v zadnjih trenutkih zgrešil met za tri točke. Moštvi sta bili dokaj enakovredni skozi celo srečanje, na koncu pa so zmagali domači, pri katerih je dobro skakal Bošnjak, Šiško zadeval proste mete, Peterlin pa mogoče celo odločilno trojko, s katero so domači gostom ušli na zadnjo nedosegljivo razliko.
S.K.
KEGLJANJE
V finalu le Gantar
Trbovlje - Na kegljišču Rudarja se je iztekel predtekmovalni del odprtega prvenstva Trbovelj v kegljanju, na katerem je nastopilo 119 tekmovalcev iz 22 slovenskih in hrvaških klubov. Med nastopajočimi so bili pravzaprav vsi najboljši slovenski kegljači. Albin Juvančič in Hari Steržaj sta si že v kvalifikacijah priborila ogromno prednost in bosta pravzaprav sama odločala o končnem zmagovalcu. V finale dvanajsterice najboljših, ki bo 30.januarja, se je od Zasavskih kegljačev uvrstil le Marjan Gantar, kije z 906 keglji dosegel šesti rezultat predtekmovanja. Toni Prelogarje zrušil 894 kegljev in finale zgrešil za vsegaenkegelj (bilje 13.), Iztok Cene je bil z 888 keglji 17., Tomo Goljufje Podrl 877 kegljev in je bil
24.. Brane Golič (vsi Dadas Rudar) pa je bil s kegljem manj 25. Drugi zasavski kegljači, predvsem člani prve vrste Dadas Rudarja Stoklas, Burja, Mažgon, Goljuf in Novak, so kegljali slabše. Zanimivo, da se v finale niso uvrstili tudi državni reprezentanti Darko Bizjak, Bojan Pihlar in Bogdan Hribar, kije podrl vsega 835 kegljev.
V finalu bodo kegljali: Juvančič (Gradis) 947, Steržaj (Konstruktor) 937, Šemrl (Donit) 915, Zorman (Slovan) 909, Urbanc (Eurospckter) 907, Gantar (Dadas Rudar) 906, Gaijanič (Grmoščica)903, Kodarin (Adria) 901. Kirbiš (Konstruktor) 898, Štrukelj (Gradis) 898, Benedik (Gradis) 896 in Mlakar (Fužinar) 895 kegljev.
S.F.
SMUČANJE
Nepremagljivi Uroš Zupan
Trbovlje - Trboveljski alpski smučar Uroš Zupan, ki letos tako kot tudi Senta Hribar zaradi boljših pogojev za vadbo tekmuje za celjski Unior, je sijajno začel letošnjo sezono. Doslej je zmagal na vseh štirih tekmah, v katerih je prispel do cilja. Uroš, ki tudi to sezono nastopa pod okriljem Rossignola, je dobil dve tekmi vzhodne regije, prvo mesto pa je osvojil tudi na veleslalomu in slalomu na državni ravni za Pokal Radenske, medtem ko je
na zadnjem slalomu po ogromni prednosti po prvi vožnji v drugem teku odstopil. Hribarjeva je največji uspeh dosegla s tretjim mestom na republiški tekmi v slalomu. Najuspešnejša trboveljska mlajša deklica je trenutno Tina Štrumelj s sedmim mestom v tekmi vzhodne regije na Kopah. Lanska udeleženka dveh največjih pionirskih tekmovanj na svetu Trofea Toppolino v italijanskem Monte Bondoneju in Pokala Loke Tanja ' Jerman je letos prvo sezono mlajša mladinka in se udeležuje tekern FIS v članski konkurenci. Njen najboljši dosežek je 14. mesto v slalomu na Soriški planini, kjer seje le mesto za njo uvrstila klubska kolegica Maša Medvešek.
S.F.
Uspešni
cicibani
Zagorje - Mladi tekmovalci - člani SK Zagorje, uspešno nadaljujejo smučarsko sezono. Na drugi tekmi za pokal Ski - open, kije bila tokrat na Rogli, so zopet dosegli odlične rezultate, ki so razveselili tako njihove trenerje, kot starše in tako dokazali, da kljub slabšim pogojem za delo ni ovir za doseganje	dobrih
rezultatov. Med cicibani, mlajšimi od 9 let, je bil Tomaž Majdič drugi, Žiga Drgan peti. Anže Kranjc sedmi, Martin Topole osmi, Denis Isič 22., Aljaž Meznarič 28. in Timotej Cizej 36. Med cicibankami. mlajšimi od 9 let, je bila Katja Resnik enajsta.
K.L.
MALI NOGOMET
Zmaga
Velenjčanov
Radeče - Nogometni klub Papirničar iz Radeč jev radeški športni dvorani pripravil turnir v malem nogometu, ki sc ga je
udeležilo 40 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Po dvodnevnih bojih je imela največ uspeha ekipa Fale Komerc. ki je gladko opravila z vsemi tekmeci. V zmagovalni ekipi so v glavnem igrali nogometaši velenjskega Rudarja. Drugo mesto je pripadlo klubu malega nogometa Ščurek iz Petrovč, tretji pa je bil Time out iz Ljubljane. Na turnirju je
nastopilo tudi veliko število ekip malega nogometa iz Zasavja. Še največ uspeha sta imela Behar iz Zagorja in Rola iz Radeč, ki sta se uvrstila med šest najboljših. To pa ni uspelo prvaku Ij ubljanske lige Inžen iring Šarbku iz Litije, kije turnir moral zapustiti po porazu z zmagovalno ekipo.
S.F.
ROKOMET
Litija: 22.1.ob!8.30 Presad - Kolinska Slovan ( 1. liga) - športna dvorana
TENIS
Litija: 22.in 23. 1. ob 8.00 turnir Winston
-	Dnevnik - tenis park AS
MALI NOGOMET
Litija: 22.1. od 9.00 naprej 2. občinska liga
-	športna dvorana
KOŠARKA
Člani: Ipoz Rudar -Mascom Lenart 76:51 (39:20), Hrastnik -ŽKK Leljak Maribor 78:83 (37:50).
Kadeti: Hrastnik -Zagorje 46:72 (32:31), Prebold - Ipoz Rudar 62:58 (40:31).
Pionirski festival -
st.dečki: Trbovlje -Zagorje 87:9 (32:5), Hrastnik - Litija 21:69
(8:32); ■ Hrastnik (28:24).
Mini
Trbovlje
st.deklice: Litija 53:46
košarka:
Litija 39:37

Nemalokateri voznik, predvsem pa voznica, seje že srečala s problemom, kateremu bom danes namenil nekaj besed. Mislim namreč na počeno, presekano ali kakorkoli že stanje prevmatike, s katero ne moremo nadaljevati vožnje in jo je seveda treba nadomestiti z rezervno, ki jo naj bi imelo vsako vozilo. Tukaj pa se pojavi že prvi problem. Nekaj, lahko bi jim rekli malomarni vozniki, namreč svoje rezervne gume ne pregledujejo in ne vzdržujejo redno, oziroma je ne pelje k najbližnjemu serviserju - vulkanizerju, če je le-ta prazna ali iz nje uhaja zrak.
Preidimo torej k dejanju. Če smo torej opazili, da se naše vozilo med vožnjo obnaša čudno in nenavadno (zanašanje v ovinkih, volan vleče v eno smer...), je prav, da se zaustavimo na prvem zato primernem prostoru ob cesti, nikakor seveda ne na sredi ceste. Ker smo ljudje različni, se to odraža tudi v takih primerih. Večina voznic nežnejšega spola bo namreč v takih primerih toliko časa stalo ob svojem vozilu in nebogljeno zrlo v poškodovano kolo, da se jih bo usmilil mimoidoči pešec ali voznik, ki bo kavalir in bo zamenjal nesrečno kolo. Seveda vseh voznikov
in voznic ne smemo dajati v isti koš. Zato bi tistim, ki bi se vsaj radi potrudili in zamenjali kolo sami, namenili nekaj koristnih nasvetov.
Na začetku "operacije" poskrbimo najprej, da je na vozilu zategnjena ročna zavora, ali pod kolesa na nasprotni strani od poškodovanega položimo priročno zagozdo (kamen, zidak, poleno...). Nato poiščemo ključ za odvijanje vijakov na kolesih. V večini primerov ga bomo našli v prtljažniku, kjer je škatlica z O orodjem, \\ ali v bližini \\ dvigalke. Pri sodobnejših vozilih moramo najprej odstraniti okrasne pokrove s kolesa. Največkrat nam to uspe s potegom. Nato malo odtegnemo, popustimo vijake na izbranem kolesu. Poiščemo dvigalko in jo podstavimo pod vozilo. Naj večkrat jo nastavimo na prag vozila ali jo vtaknemo v posebej
pripravljeno luknjo in jo rahlo nagnemo proti sebi. Potem dvignemo vozilo od višine, ki bo zadostovala za snemanje kolesa (kolo 1 cm nad tlemi). Do konca odvijemo vijake in kolo snamemo.
Lahko se pojavi še en problem. Ne najdemo namreč rezervnegakolesa. Največkrat se ta nahaja v prtljažnem prostoru pod zaščitno preprogo, lahko je nameščeno pri pogonskem motorju (zastavina vozila), ali je pritrjeno na podvozju, tako da moramo odviti vijak v prtljažniku in ga tako snamemo izpod vozila (večina francoskih vozil). Ko najdemo kolo, ga nastavimo na luknje in obesi tako, da lahko potem privijemo vijake. Vijakov ni potrebno močno zategniti. Vozilo spustimo na tla, odstranimo dvigalko in obvezno zategnemo pritrdilne vijake.
Ko smo operacijo uspešno opravili, pospravimo orodje, dvigalko in kolo. Če se vozilo ob speljevanju ne bo hotelo premakniti, spustite ročno zavoro. Češe to ne bo pomagalo, odstranite podložene zagozde (pri odstranjevanj u zategnite ročno) in seodpeljite do najbljižjega vulkanizerja. Veliko uspelih operacij in srečno vožnjo.
G.N.
■ ■		LANCIA
		l“.i SERVIS HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/54 033
		Posebna ponudba
		
		
		
□		Vabimo vas na predstavitev modela FIAT CINQUECENTO,
■		ki bo v soboto 22.01.1994 od 10. do 13. ure pred trgovino
Restavracija za ljudi		z avtomaterialom MERCATOR TRGOAVTO,
z izbranim		Cesta zmage b.š., Zagorje o/S.
okusom.		(zraven glavne avtobusne postaje, objekt SKB banke, Zavarovalnice Triglav)
61410 KISOVEC; tel.: 0601/71 420		
S7
Promet
Trbovlje - 12. januarja ob 10.58 uri je voznik Cimosovega kombija vozil vzvratno po parkirišču Malgaj v Gabrskem. Zadel je pešakinjo L.M., ko je šla mimo. L.M. je padla po tleh in z reševalnim vozilom sojo odpeljali v bolnišnico. Po prvih ugotovitvah zdravnikov je bila le lažje telesno poškodovana.
Litija - 15. januarja je B.B. vozil brez vozniškega dovoljenja izposojeni jugo iz Janč proti Zg. Jevnici, kjer je pri hišni številki 84 zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v fička, ki gaje vozila G.M. Po čelnem trčenju se je fičko zagozdil med odbojno ograjo in juga, tako da so morali občani rešiti ukleščeno voznico. Oba udeleženca sta bila poškodovana, na vozilih pa je nastala manjša materialna škoda.
Zagorje -16. januarja ob 22.40 uri je voznica V.M. iz Kandrš vozila po Rudarski cesti proti križišču regionalne ceste v Kisovcu, kjer je izsilila prednost švicarskemu državljanu H.B., ki je vozil toyoto celico. Pri trčenju je vozilo tuje registracije odbilo v obcestni jarek. Nastala je večja materialna škoda. Policija pa je pri H.B. ugotovila preveliko količino alkohola v krvi.
Kradejo kot srake
Hrastnik - K.J. je 10. januarja prijavil, da je neznani storilec iz avtobusa, ki je bil parkiran pri garažah Izletnika, odmontiral meglenke iz sprednjega odbijača, s tem pa Izletnik Celje oškodoval za najmanj 7.000 tolarjev. Za storilcem policisti šepoizvedujejo.
Trbovlje - Neznani storilec je 10. januarja iz stoenke, parkirane na železniški postaji pod mostom, sunil avtoradio in lastnika I.Z. oškodoval za nekaj tisočakov. Prijatelja glasbe še iščejo.
Trbovlje - Neznance je 11. januarja v večernem času, ko je v telovadnici OŠ Revirski borci potekal trening rokometne ekipe, Prišel v garderobo, iz oblačil Pobral večje vsote denarja in •zginil v noč. Ker so se podobne zadeve tam že dogajale, bodo fantje morali razmišljati o zaklepanju garderob in tako obvarovati svoje premoženje.
Zagorje - Ponoči, 18. januarja, je neznanec vlomil v vrtec Center. V notranjost je prišel skozi okno stranišča, iz prostorov pa na srečo ni odnesel ničesar. Verjetno se mu je le stožilo po otroštvu in je tako obujal spomine.
Razjarjeni
tovornjakar
Trbovlje - Policijska patrola je 10. januarja v popoldanskem času opravljala kontrolo prometa v križišču pri Sušnik. Mimo je pripeljal I.L. s tovornim vozilom. Policista sta peljala za njim, da bi opravila kontrolo vozila in voznika. Ko je tovornjakar to opazil je zapeljal zadaj za stavbo trboveljskega SDK in ustavil. Ko sta se policista približala vozilu, jeiznjega najprej priletelokl adivo, nakarje izstopil voznik in policista udaril v brado. Policista sta ga s fizično silo obvladala in ga odpeljala na policijsko postajo. Med potjojima je grozil, daju bo ubil. Po razgovoru s pomočnikom PP so ga napotili domov, zagovarjati pa se bo moral na sodišču zaradi napada na uradno osebo.
Umrl po napadu
Litija - Na policijsko postajo so 12. januarja dobili obvestilo o sumljivi smrti občana K.Š. iz Trga na Stavbah. Ogledna skupina UNZ
Ljubljana je ugotovila, daje imel K.Š. napad epilepsije in pri tem z glavo udaril ob kljuko na vratih spalnice. Ranjen je bil namreč na levi arkadi. Da bi ugotovili ločen vzrok smrti, so pokojnega odpeljali na inštitut sodne medicine v Ljubljani.
Spet ležal na cesti
Zagorje - Kot smo poročali v naši prejšnji številki, je K.M. pretekli teden ležal na cesti zaradi morebitne izterjave odškodnine ob poškodbi. Ta teden pa seje ulegel v znak protesta, ker mu v obeh obiskanih lokalih niso hoteli postreči z alkoholno pijačo. Tako je ob 15.50 uri vinjen razgrajal v
bifeju Podgorica, odkoder ga je policija napotila domov, vendar se jc K.M. ustavil še v bifeju Malibu. Kerni dobil željenepijače se je vlegel na cestišče in tako oviral promet dokler ga jtolicisti niso imeli čez glavo in ga odpeljali v prostore za streznitev, kjer je lahko po mili volji ležal do jutra. Pa še varen je bil pred morebitnimi poškodbami vozil.
Ficko v plamenih
Litija - Med Podkrajem in Litijo je 14. januarja na cesti gorel fičko. Vozilo je tam stalo že dalj časa, biloje zapuščeno in neregistrirano. Vzrokpožara niso mogli ugotoviti, lastnika pa so obvestili, da naj vozilo odstrani.
Aufbiks
f- Pepelniki so včasih prav nevarna reč. w R.C. jc zaprosil za intervencijo, ker sc je nekomu v bistroju Car zazdelo, daj vzdušje preveč mrtvo. Kar razbil je pepelnik, nato pa sc jc ves začuden sprl z lastnikom lokala. Seveda so vzgojno vplivali nanj.
JlŠ V.J. iz Hrastnikajc prišel povedat, da w ga jc v lokalu Chichago na Logu nadlegoval in izzival k pretepu P.Š. iz Hrastnika. Ker jc nadlegovanje takšne vrste neprimerno dejanje, ga bodo prijavili.
Jj- U.P iz Hrastnika seje lotil razbijanja 0 oken. To je seveda močno razburilo H.B. Pograbil jc sekiro in stekel za razbijalcem. Ni ga dohitel. Očitno jc bil razbijalec oken podoben prometnemu znaku, zato seje mladenič lotil s sekiro kar tam nič hudega slutečega in stoječega prometnega znaka. U.P. bo zaradi šip prišel v roke sodnika
za prekrške, H.B. pa kar ta pravega sodnika. Nauk zgodbe: znak je več vreden kot šipa.
Stepli so se v vinotoču v Gobniku. C. J. w je tadan posekal smreko ob cesti. Veselje, daje padla, jc seveda zalil. Veselje je hotel deliti z nekom in naletel je na Š.J., s katerim imata ‘e nekaj nerazrešenih stvari. Svoje navdušenje sta mo‘akarja prelila najprej v besede, kasneje še v dejanja. V prepir seje vključil še Z.J., ki ga je CJ. kar krepko pobo'al po betici. Vročo debato je prekinil lastnik vinotoča.
Mladoletni V.B. iz Zagorja je kar s w krepko dozo v prometni pisarni avtobusne postaje Zagorje delal red. Na voznika avtobusa je spro‘il prave rafale direktov in krošejev. Nasilnega fantiča so spakirali v prostore za ohladitev, po paket pa so prišli starši.

Prejšnji teden, 11. januarja, jeTone Oplotnik iz Hrastnika praznoval 90. rojstni dan. Pri rudniku je delal 42 let, od upokojitve 58. leta je preteklo že 46 let. Tudi ta leta je preživel delovno - vse do danes.
"Prehitro je minilo," je dejal takoj ob pozdravu, ko smo prišli v njegovo stanovanje na Logu 20. Ti stari bloki, ki imajo skupen balkon in WC, so kar simpatični. Prostorna kuhinja in shramba, prostorna spalnica, le kopalnica manjka. "Kljub temu zelo skrbi za svojo higieno," ga pohvali sin Ervin, "tudi brije se še vedno sam." Za rojstni dan sije nadel kravato, ki pristaja vitkemu telesu, tako da bi mu lahko mirne duše črtali kakih dvajset let.
"V rudniku sem začel delati pri štirinajstih letih. Najprej me je zdravnik zavrnil, češ da nekaj ni v redu z mojih srcem. Doma je bilo pet otrok, zato sem si moral začeti kruh služiti sam. Čez nekaj časa sem poslal na zdravniški pregled svojega bratranca - z mojim imenom. Zdravniško spričevalo je bilo zdaj ugodno in delo sem dobil. Na delo sem šel s starim suknjičem, ki sem ga moral malo odrezati in z raztrganimi čevlji. Oče mi je dejal, da bom lahko imel kaj boljšega, ko bom sam zaslužil. Prvi dve leti sem pomagal pri gradnji barake na Ani, kjer je še danes devet strank. Imel sem vse gnojne roke, ker sern delal z apnom. Potem sem šel v jamo. Dva sva morala naložiti najmanj trideset vozičkov na dan, sicer si šel... S komaratom sva jih nakopala največ dvainpetdeset. Vse smo delali na roke - brez čelad. Imeli smo le klobuke. Lampe pa smo držali včasih tudi v zobeh, ko smo kopali. Denarja nisem imel v rokah deset let. V konzumu smo na račun rudnika dobili 1 kg bele moke, 2 kg krompirja, sol, cikorijo... Če sem rekel, da bi rad salamo, mi je trgovec ni dal, češ da je to že luksus..." Tone je najstarejši živeči rudar. Predlanskim sta umrla njegova letnika Johan Hočevar in Alojz Drnovšek.
V življenju je poskrbel tudi sam, da Slovenci ne bomo kar tako izumrli. Z ženo Milko, ki je umrla pred trinajstimi leti (bila sta poročena dvainpetdeset let), sta spravila h kruhu šest otrok. Trije živijo v Hrastniku, trije na morju. Poleg teh so mu v veselje še vnuki - devet in štirje pravnuki. Ker je bila pokojnina premajhna za števino družino, je Tone teh 46 let pridno delal. Za KOPje urejal parke, rezal žive meje, izdeloval kvadre - za osemnajst hiš v Hrastniku; raztovarjal premog za trgovine...
Stare fotografije
Pred pol stoletja (avgusta 1932) je nastala objavljena fotografija. Pavlo Vogrič - Sajovic spominja na otroška leta: "Sedanja Okrogarjeva kolonija je bila takrat okrog in okrog obdana s smrekovim gozdom, do hiš seje prišlo samo po eni poti. Pri vsaki rudarski družini se je rodilo lepo število otrok, tudi do 12. Fotografija predstavlja, kako smo bili revno oblečeni in bosi, pa vendar veselega obraza. Otroci smo bili prikrajšani: Miklavž je obdaroval bogate, zelo malo pa revne ali pa nič: veliko nepravilnega je bilo tudi v šolskih klopeh. Nismo se zavedali, kako trpijo naši očetje v jamah. Pa vendar nam je bilo lepo v mladosti, kajti nismo občutili sovraštva niti vojne. Pa seje začelo leto 1941 in gorje, ki nam gaje povzročil okupator. Komaj odrasli fantje so se odločili za partizane, tudi dekleta, nemška vojska je prisilno poklicala fante v njihovo vojsko. Iz partizanov, logorjev, zaporov se jih je vrnilo zelo malo. Otroci rudarjev smo rasli v revščini in občutili veliko gorja, ki nam ne gre v pozabo. Spomin se nam vrača na našo lepo staro kolonijo, pa čeprav siromašno."
"Na rudniški zemlji pa sem zasadil sto dreves. Še lani sem jih obrezoval, zdaj jih bom prepustil vnuku. Upam, da bo letos dobra letina." Vstajal je ob treh zjutraj, da mu ni bilo treba delati na vročini. Drugače ima dober spanec. Enkrat je potegnil od petih popoldne do devetih zjutraj, pravi. In kaj počne ves dan? "Saj je toliko dela, koje treba premikati te črepinje, j ih pomiti, pospravljati predale..." Tudi v trgovino hodi sam, plačuje račune... Poleti je prebarval vsa vrata...
Gleda televizijo? "Ne. Če gledaš TV od blizu, se ti pokvarijo oči, od daleč pa ne vidiš. Zato raje poslušam radio." Soseda Jana radia ne posluša. "Tone me obvešča o vsem. Od vremena naprej. Zelo je prijazen. Vendar je zadnje čase bolj pobit, ker je odšla ženska, s katero je živel zadnja leta, zaradi bolezni v dom..." Jani in Branku Godicelj so sorodniki hvaležni, da sta tako dobra soseda.
In kaj odgovori tistim, ki jih zanima, kako dočakaš devetdeset let? "Največ me sprašujejo zdravniki, naj jim povern recept. Pa reče, da se ne izplača, ker se tako ne bodo ravnali po njem... Veliko sem gibal, malo jedel in še to naj\ipč repo, zelje, krompir..." Okrog zdravnikov ga vozi sin Ervin. Še dobro, daje upokojen. Ravno zdaj bo začel s pregledi pred operacijo sive mrene. Datum je že določen - 2. februar. "Samo da bi še dobro videl,” pravi. To mu iz srca želimo tudi bralci Zasavca.
Fanči Moljk Foto: Branko Klančar
Če se kdo spozna na fotografiji kolonijskih otrok, se nam naj le oglasi. Prav tako vabimo vse, ki imajo stare, zanimive fotografije, da se oglasijo.
Pred 3000 leti je bog poklical dečka Samuela za svojega poslanca. Ta naj bi razširjal ljubezen med ljudmi. Tako so se razvili začetki misijonov in misijonarstva. Misijonar - to je poseben klic v svetu i n cerkvi. Slovenski narod se vse bolj odziva misijonarskemu povabilu. Misijonarji niso samo duhovniki, ampak lahko to postanejo vsi, ki hočejo pomagati nerazvitim narodom.
Prejšnjo nedeljo je v zagorski cerkvi potekala maša, posvečena blagoslovu Uroša Glavača, ki se bo zadnji teden januarja odpravil kot misijonar v daljno Papuo - Novo Gvinejo. Pred odhodom v misijone cerkev misijonarjem vedno podeli misijonski križ. "Križ pomeni luč, pomeni trpljenje, pa tudi zmago.
Misijonski križ prenašamo drugim narodom in z njim razširjamo ljubezen," je dejal ljubljanski škof Jožef Kvas, ki je Urošu podelil misijonski križ.
"Vem, daje moj odhod vPapuo-Novo Gvinejo ena izmed poti, na katero se človek mora podati," je dejal Uroš, simpatičen Zagorjan, ki bo v teh dneh dopolnil triindvajseto leto. K odločitvi, da bi postal misijonar, gaje vodil čisti idealizem in želja - pomagati drugim ljudem. Odločil seje že pred nekaj leti, intenzivne priprave pa so se pričele pred dvemi leti. Povezal se je z Joškom Kramarjem, ki je v Papui in je želel nove misijonarje. Uroš bo tam ostal tri leta. Ker je po poklicu strojni tehnik, ključavničar, bo tam sodeloval v mehanikarski stroki in poučeval tehnične predmete v Celezijanski šoli, ki je nekakšen srednješolski center.
Poleg Uroša bodo v misijone odšli še štirje Slovenci, v Papuo-Novo
Gvinejo gredo trije. Uroša bosta spremljali dve dekleti - Zvonka Kopina iz Leskovca in Elizabeta Zadravec iz Svetinj pri Slovenskih goricah. Odpotovali bodo zadnji teden v januarju. Potovanje v Papuo bo financiralo Misijonsko središče Slovenije, ki bo prevzelo skrb za misijonarje in jim preskrbelo tudi zdravstveno zavarovanje. Pri pomoči pa sodelujejo tudi domače župnije in misijon, v katerem bo misijonar deloval.
Zakaj gredo misijonarji v tujo deželo za cela tri leta? "Bivanje, krajše od treh let, se ne bi izplačalo, zaradi velikih stroškov, aklimatizacije in pa seveda zaradi učenja jezikov, katere se morajo misijonarji naučiti," je dejal Jože Planinšek, vodja misijonarskega dela,v Sloveniji. "Zagorje obdajajo hribi iz vseh strani, zato daje vtis zaprtosti, toda tudi tu najdemo odprtost in ljubezen," pa je za konec dejal Uroš. ki bo postal prvi zagorski misijonar.
Katja Božič Foto: Tomo Brezovar
SLS Kmečka zveza je 16. januarja pripravila v Kotredežu licitacijo krač, glavni organizator in pobudnik za obuditev starega ljudskega običaja pa je bil Janez Škrinjar. Denar, zbran z licitacijo, 12.310 tolarjev, bodo namenili obnovi cerkve v Kotredežu. Krače so darovali kmetje. V nedeljo so se zbrali ljudje iz Kotredeža, Zagorja, Čebin, Ravenske vasi, Izlak, Sv. Urha, celo iz. Ljubljane. "Krače smo pri nas licitirali že pred tridesetimi leti, nato šoto šego takratne oblasti prepovedale. Ob osamosvojitvi Slovenije smo se odločili, da zadevo spet obudimo. Da se bo stara navada spet prijela med ljudmi kaže število ljudi, ki so prišli v večjem številu kot lani. Naša dolžnost je, da obujanje starih navad prenašamo na mlade," je povedal Janez Škrinjar.
Sv. Anton je bil začetnik meniškega in puščavskega življenja. Skoraj sto let je preživel v puščavi. Podobo Sv. Antona prepoznamo po prašiču in zvončku na palici. Z njim je odganjal hudobne duhove, ki so ga skušali. Ljudje so v zahvalo in s prošnjo prinašali za svetnikov god k njegovemu oltarju krače in klobase. Vse, kar je darovano na oltar v cerkvi, je last dotične cerkve, darovane krače so tokrat pripadle cerkvi v Kotredežu. Ključarji, ki skrbijo za materialno stanje cerkve, bodo določili, kaj se bo v cerkvi najprej obnavljalo oziroma popravilo. SLS je obiskovalce počastila s kuhanim vinom in prigrizkom, skupina pevcev pa je popestrila program. Janez Škrinjar je licitacijo vodil spretno in duhovito. Udeležili so se je tudi župan Zagorja Matjaž Švagan, zagorski izvršnik Vladimir Kojnik, bivši izvršnik Janez Lipec in direktor IGM Riko Majcen. Vsi so sodelovali v licitaciji, nekateri so kračo odnesli tudi domov. Začetna cena vsake krače je bila 200 tolarjev. Za eno so iztržili kar 2.050 tolarjev.
Joža Drnovšek iz Ljubljane je dobila kar dve krači: "Na licitacijo sem prišla prvič, s prijatelji. Po dolgem času sem videla stare obraze in preplavili so me nostalgični občutki. Ker kulturni spomenik propada, sem prispevala denar za obnovo. Po tridesetih letih smo prvič skupaj zapeli. Krači bom skuhala doma," je dejala. Marta Jagodic izDola pri Ljubljani pa je povedala, da je kot otrok z otroškim pevskim zborom že sodelovala pri licitaciji krač, nato se ni smelo več javno licitirati. Zagorski župnik Anton Dobrovoljc pa je dejal: "Prav je, da ljudje obujajo takšne običaje, saj nas povezujejo z našimi predniki. Bilo je zabavno. Takšni običaji so družabni in zbližajo ljudi." Udeleženci so bili mnenja, da gre največja zahvala Janezu Škrinjarju -Johniju, ki seje zelo potrudil. Posnemati bi ga moral še kdo, da ne bi bil to osamljen primer.
Katarina Gavranovič
Foto: Tomo Brezovar
2
rr
jdl
ITOMI
! pi

Prvi stik z Rusijo me je precej zmedel. Ko sem v Moskvi stopil iz vlaka, sem padel v neznansko gnečo tamkajšnjih železniških postaj, polnih umazanije in smradu. Vsi napisi so bili v cirilici, pri vseh uradih, kjer bi lahko dobil informacije, pa dolge vrste, tako da sploh nisem vedel, kam bi se obrnil. Težava je bila tudi v tem, da nisem imel lokalne valute. Na ulici pa nisem upal menjati, saj nisem imel niti najmanjšega pojma, kakšen naj bi bil videti ruski denar, vrhu vsega pa so ravno teden pred mojim prihodom izvedli zamenjavo starih rubljev v nove. Tako sem porabil kar nekaj časa, preden sem. prišel do rubljev, čeprav je po kasnejših izkušnjah sodeč Moskva mesto, v katerem je menjava denarja eno najlažjih opravil, velikokrat pa sploh ni potrebna oziroma zaželena, saj je ameriški dolar v tamkajšnjih krajih zelo cenjena valuta.
Tako oborožen sem začel iskati prenočišče. Najprej sem poskusil varianto zijanja v strop postaje in čakanja, da bo pristopil nekdo, ki bo ponudil smešno poceni prenočišče. To metodo so mi priporočili mnogi popotnijci, vendar po uri čakanja nisem spoznal nikogar drugega razen drobcenega madeža na stropu. Zato sem pobral nahrbtnik in poiskal hotel, katerega sta mi priporočila dva Španca v Varšavi.
Hotel Traveller's guest house posluje v 10. nadstropju stolpnice nedaleč od olimpijskega kompleksa. Večino gostov tvorijo potniki transibirske železnice, tako daje tam vedno zbrana prav čedna druščinapopotnikov iz vseh koncev sveta. Sredi nadstropja je poseben prostor, kjer je televizor in kjer se ljudje zbirajo in zabijajo čas. Navezati pogovor je najlažja stvar na svetu in tako
izveš kopico zanimivih stvari: o policajih v Mozambiqu, težavah iranskih bahajcev, avstralskih muhah in švicarskih plačah, pa tudi kakšno koristno informacijo o krajih, v katere si namenjen. Angleško govoreče osebje v recepciji do polnoči prodaja poceni in dober ruski šampanjec, tako da zna biti tam precej živahno. V hotelu prodajajo tudi železniške vozovnice za vse konce in kraje, čeprav po precej višjih cenah kot na železniški postaji. Vendar se veliko potnikov zaradi dolgih vrst in neznanja ruščine raje odloči malo globlje seči v žep, kot čakati ure v vrstah in tvegati, da bodo ostali praznih rok, ker ne bodo znali razložiti, kaj želijo. Kljub temu, da zvečer ščurki prevzamejo kontrolo nad kopalnico in se vroča voda prikaže le v sanjah, mi je hotel precej prirasel k srcu.
Tekst in foto (Beloruskaja železniška postaja v Moskvi):
Ivan Župič
Košarkaši Smelt Olimpije smo pred nedavnim v Splitu igrali z ekipo Croatia, kjer smo zmagali. Nato so gostovali še v Skopju. Med košarkarji je bil tudi naš stari znanec Dušan Hauptman, ki je posebej za Zasavca strnil nekaj vtisov. "Split je kot mesto precej drugačen kot pred štirimi leti, ko sem bil nazadnje tam. Ljudje so drugi, precej je priseljencev oziroma beguncev, ki dajejo mestu drugačen pečat, kot smo bili vajeni. Mesto je zelo revno. Cene so bistveno večje kot pri nas. Ko sem se pogovarjal z igralci Croatie, so dejali, da so trenutno najbolj plačani zdravniki in ljudje z visokimi izobrazbami. V povprečju dobijo po 300 DEM plače. Vendar pa so nam igralci zamolčali, da so tudi oni izredno dobro plačani," je povedal Dušan.
"V klubu so nas sprejeli bolj korektno in prijateljsko kotne, ker so nas po tekmi povabili na skupno večerjo kljub naši zmagi. Mislim, da je imelo to povabilo dve strani. Prvo vljudnostno, drugo pa v tem, da vedo, da imajo zadnjo tekmo v skupini prav pri nas v Tivoliju in da so si s tem porazom malce zaprli vrata polfinala. Mislijo celo na točki iz Ljubljane. Seveda naj to kar pozabijo. V dvorani, kjer smo igrali, je bila prisotna tudi vojska. Govorilo se je, da so vojsko namenoma postavili za naš koš, vendar jim tudi to ni pomagalo. Drugi razlog je bil naš igralec Razič, kije prednekaj časa igral pri njih. Vendar je Razič izdržal ta pritisk in tudi dosegel nekaj pomembnih točk," je strnil vtise iz Splita Hauptman.
Drugo tekmo so Slovenci igrali v Skopju. Razlikamed Splitom in Skopjem je precejšnja. V Splitu je opaziti, da je Hrvaška v vojni in je precej sprememb. "Skopje, odkar sem nazadnje igral tam pa do danes, se ni bistveno spremenilo. Dvorano imajo še vedno majhno, premajhno, saj so nas skoraj vlekli za drese. Pogoji na tekmi so bili na meji regularnosti," pripoveduje Dušan. Prebivalci pravijo, da se je njihovo novo življenje začelo s priznanjem nekaterih držav, čeprav ne s pravim imenom Makedonija. Plače se gibljejo okrog 200 nemških mark, kar je, ne boste verjeli, dovolj za kar normalno življenje. Porast marke napram njihovemu denarju je podoben našim razmeram. Na primer: cena bencina je 1,20 marke in gaje dovolj. Torej ni pomanjkanjakot v sosednji Jugoslavijiinmarsikdo si spreprodajo bencina zasluži lep dentir.
"V Skopju so nas sprejeli bolj prijateljsko kot v Splitu. Celo poudarjali so, da imajo dobre odnose s Slovenijo, tako politične kot gospodarske. V Skopju smo zmagali s pol moči. Z zmago smo si na stežaj odprli vrata prvega mesta v skupini, ki prinaša dve tekmi doma. Polfinale se igra na dve dobljeni zmagi ih prednost domačega igrišča je velikega pomena. Odločala pa bo tekma s Taugresom v Tivoliju, 25. januarja, kamor vabim tudi vse bralce Zasavca," je končal letos izjemno dobro razpoloženi košarkar Smelta Olimpije, Lilijan Dušan Hauptman.
Stane Kokalj
mm:
Kako predstaviti človeka, ki ga vsi poznate? Imeni Vinko in Jaka sta že tako povezani, da ju bodo v naslednji izdaji slovensko -slovenskega slovarja zagotovo uvrstili med sinonime. Je med redkimi, ki si upa javno, na izjemno duhovit način privoščiti vse naše politike. Brez izjem. Na primer: o Dolancu zna povedati, kako so ga pred časom v Južni Afriki (v Johanesburgu) na mednarodni razstavi predstavili kot želvo brez vrata. Drnovšku pravi, da ima psa zato, ker nima žene. Za Peterleta pa je prepričan, da ga običajno zvečer ob desetih snamejo s križa.
Zadnje čase vas ni več veliko videti na nacionalni televiziji in radiju. Zakaj?
Res je, nekoč smo govorili o bivšem režimu kot o tistem hudem režimu, kije vse preganjal. Vendar moram reči, da sem takrat, čeprav sem tudi imel težave, velikokrat lahko več povedal, kot sedaj.
Ob vsem se spominjam besed svoje učiteljice Nele Eržišnik:	"Reci
nesposobnemu, daje nesposoben, pa boš videl, za kaj je sposoben!"
Izdali ste že osem samostojnih kaset, baje je zdaj pred izidom še ena.
Tako je, naslov je Svinjsko dobra kaseta, izdali jo bodo pri založbi Mandarina in ne bo predvajana ne na radiu, ne na televiziji. Bo bolj za domačo rabo, saj sem povedal tisto, kar bi na televiziji uredniki črtali. Jaka Šraufciger pa je lik, ki ga občinstvo že dvajset let pozna kot nekoga, ki mora bičati razmere in nepravilnosti v naši družbi. Zavoljo tega me ni bilo v novoletnem programu ljubljanske televizije, saj so moj tekst odklonili. Njihova najnovejša pogruntavščina je, da na nacionalki ne smeš govoriti ne o politiki ne o seksu. Jaka Šraufciger pa ne bi mogel nastopiti, če si ne bi privoščil politikov in česa podobnega. Sploh glede na to, da se poslanci v parlamentu obdelujejo še na hujši način. Zato sem nastopil v novoletnem programu kanala 52 (velenjska televizija), kije vidna vse do Brežic.
Včasih ste precej sodelovali z zagorsko pihalno godbo. Izdali ste jim tudi eno kaseto. Kaj pa zdaj?
Včasih sem se veliko družil z Branetom Golobom, ki je bil takrat urednik pri Stopu in ima veliko zaslug za moj vzpon. To so bili lepi časi, z njim in zagorskimi pleharji, ki so bili in so še imenitni muzikanti. Sploh imate v Revirjih same imenitne muzikante. Toda odkar je kolega in prijatelj Brane zbolel, sam pa sem odšel malce v tujino, smo nekako izgubili stik. Ampak ni hudič, da se ne bi nekega dne zbrali in skupaj naredili koncert, če prej ne, vsaj drugo leto, ko bo praznoval Jaka Šraufciger dvajseti rojstni dan.
Še zadnji vprašanji. Kje ste bili na Silvestrovo in kakšni so vaši načrti?
Na Silvestrovo sem bil v Izoli v hotelu Riviera skupaj s Primorskimi fanti, dan kasneje pa v Celju v dvorani Golovec skupaj s Terezo Kesovijo. Upam, da so tudi bralci Zasavca preživeli prijetno novoletno noč in jim želim veliko zdravja. Zdravjeje namreč tisto največ, kar lahko človek ima. Za prihodnost pa načrtujem promocijo Svinjsko dobre kasete, kije izšla pred novim letom. Poleg tega se bom mogoče pridružil v musicalu članom mariborske opere. Pred tremi leti sem že nastopil v My Fair Lady. Obenem bi rad še naprej sejal dobro voljo kot Jaka Šraufciger - ambasador dobre volje in zastopnik vseh tistih ljudi, ki nimajo dovolj poguma, da bi vse povedali naglas. V njihovem imenu bom še veliko, veliko govoril, če mi bo to le dopuščalo zdravje.
Tomi Pucelj Foto: Jože Ranzinger jr

Šolski zvonec tisti dan ni veljal za učence, ki so se zavzeto pripravljali na zaključni nastop na prireditvi Korajža velja, katere namen je bil predstavitev talentov, ki tako ali drugače ne zberejo dovolj poguma, da bi se prijavili na raznorazne avdicije.
' Kot je povedal Bogo Hvala, je začel predlani kot velik glasbeni navdušenec, ki ni našel niti trohice posluha v domači občini. Z vztrajnim strokovnim delom pa je delo le steklo, uspelo mu je zbrati mlade talente, njihovi uspehi pa so najboljši porok za vloženi trud. Vse leto po pokrajinskih nastopih zbira mlade talente, ki se potem pripravljajo na finalni nastop - lani na Debelem Rtiču, za letošnjega še ne vedo, kje bo. Pripravljajo se v studiu H. To je namreč prvi osnovnošolski festival, kjer se lahko preizkusi vsak, ki to želi, namen pa je najti talente, kijih v naši mali Sloveniji niti ni tako malo.
Predstavljajo semladi pevci, igralci narazne inštrumente, plesalci. Tudi tokrat so bili nastopajoči bogato nagrajeni z dolgim aplavzom.
Res težko pa seje odločiti, kdo je bil najboljši. Všeč so mi bili prav vsi izvajalci: Tišine, na trobento, Na Golici, Malo miru, Miki miške, Krokodilčkov. Snežnega valčka. Sive poti. Božične pesmi, Yester-day. Ko bom velik... Pa še nekaj: radost na licih nastopajočih, zadovoljni obrazi poslušalcev - to je že naslednja melodija, pa čeprav je voditelj icaprograma, Alenka Hvala, od nas zahtevala, da glasujemo za najboljšo. In izploskali smo jo, zmagala je pesem: Poletje v školjki, ki sojo zapeli Uroš, Vlasta, Saša ter si pridobili možnost nastopa na regijskem tekmovanju. Kljub temu, da smo ljudje prevečkrat polni problemov, smo z veseljem prisluhnili mladim, ki se v breznu vsakdanjosti radi predstavijo svojim vrstnikom. Lahko se tudi pretvarjajo, oponašajo. Tako smo tudi učitelji z njimi doživeli dan, ki ga skriješ v srcu za tiste dni, ki so prepolni zoprnosti, spraševanja. Za to, da so otroci zmogli pogum, da niso bili v zadregi, pa gre zahvala vsem članom družine Hvala, očetu, hčerki Alenki, sinu Marjanu, ki svoje delo res opravljajo profesionalno. Po strokovni plati pa sodelujejo še z zakoncema Žgur in drugimi glasbenimi sodelavci, da ne prevlada le en sam glasbeni okus. Zakaj ne bi bil kak dan drugačen? Taje brez dvoma bil.
Jožica Vrtačnik

m
lili!


]
■ * ^ ^

* ____________:
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je
I
I
I
I
^ ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	j
STANOVANJA in PARCELE
PRODAM ali dam v najem garažo 7 krat 6 metrov na Nasipih v Trbovljah. Tel.: 24-464.
POMAGAMO pri prodaji, nakupu, oddaji hiš, stanovanj in drugih nepremičnin. Nudimo kredite na podjetja in obrtnike. CIC, d.o.o.. Ul. 1. junija 7, Trbovlje, tel.: 26-242.
POCENI PRODAM parcelo 65 a z leseno hiško in vodo. Cenapodogovoru.Moj naslov: Marjeta Kavšek, Podkraj 22. Hrastnik.
PRODAM pašnik v Čečah velikosti4.103 Kwm2 in garažo s parcelo. Garaža 21 m2 in parcela 108 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458.
PRODAM parcele za hišo, vikend ali sadovnjak, v naselju Suhadol, p. Zidani Most. Cena m2 5 DEM. Urejen dovoz, sončna lega, elektrika, telefon. Tel.: 81-484, do 19. ure.
ZAMENJAM	ali
PRODAM kmetijo 23 ha (17 gozd), gospodarsko poslopje in kozolec, hiša je potrebna adaptacije, ob regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol, za trisobno ali dvosobno stanovanje. Relacija: Radeče, Rimske Toplice, Laško, Hrastnik. Trbovlje, Zagorje. Tel.: 81-484, do 19. ure.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v krajevni skupnosti Turje, občina Hrastnik. Parcela je z delno dokumentacijo in po ugodni

za brezplačni mali oglas
Tekst:......................
Moj naslov:
NAROČILNICA?	|
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.:0601/64 250,64166; fax:0601/64 494
I
Naročam časopis ZASAVC
j Ime in priimek kraj
| ulica..
| datum...................... podpis............... ■
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j
ceni. Informacije v službi na ime Vida Vuga, Jutranjka, Tel.: 43-506, vsak dan od 7.-15. ure.
zimsko vrečo št. 74 (roza) za 2.500 SIT in nosilno torbo za dojenčke za 3.000 SIT. Tel: 24-423.
AVTOMOBILI
PRODAM JUG045 KORAL. 1.88. 61000 km. za 3300 DEM. tel.: 65-147
OSTALO
UGODNO PRODAM sedežno garnituro (umetno švedsko usnje) trosed, dvosed in kot, staro 1 leto za 900 DEM. Tel.: 64-184 od 19.-20. ure.
PRODAM usnjeni direktorski stol, uvoz Italija, za samo 18900 SIT. Tel.:
PRODAM električno peč 3 KW. Cena po dogovom. Tel.: 44-458.
INŠTRUKCIJE
ŠTUDENT inštruira angleščino, matematiko in fiziko za osnovno šolo, ter angleščino za srednjo šolo. Tel.: 22-870._______________________
____________DELO_____________
IŠČEMO resne osebe za prodajo tehničnih artiklov na terenu. Pogoja: prosti vikendi in lasten prevoz. Ostale
22-596	informacije na tel.: 73-889.
PRODAM daljinski telefon Long bange 5200, dosega 20 km. dva akumulatorja in dodatni polnilec slušalke. Tel.: 43-345. PRODAM piščance brojlerje za zakol. Tel.: 20-890. SNEMANJE z videokamero -poroke itd. od A do Ž. Foto &Video Weiss Trbovlje, tel.: 21-348. PRODAM nerabljeno otroško		IŠČEMO komercialiste ali organizirano skupino prodajalcev na področju Zasavja. Možnost redne zaposlitve. Pokličite na mobitel 0609/ 617-852 ali tel.: 061/140 94 57.
		IŠČEMO dekle za strežbo z lastnim prevozom. Tel.:061/733-085
	I NAGRADE za naročnike U ZASAVCA	
1 ■ NAGRADA: Pilot žarometi, zračni filter, oljni filter, svečke, brisalci iz programa BOSCH, olje VALVOUNE 41, za tip avtomobila, ki ga ima izžrebanec.		trgovina O F 1 iiC ^^avtotehna Vodenska c.28, TRBOVLJE; tel.:0601/21 481, fax.0601/21 301
2. NAGRADA: Video igra GAME BOY.		DARILO IM BOUTIQU6 ZLATARMA C€U£ Kešetova 13, TRBOVLJE; tel./fax.0601/21 301
3. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 15.000 SIT.		TRGOVINA Tel./fax:0601/71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parleta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekorativno blago
4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510.		A171> 1 «> & VIDEO T R «i O V I X A Prešernova JI 7 , Z A <1 O R »I E Tel.: ORO 1/61 5 7 5
5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI		r'if’i centromerkur 1 VP itrgovskopodjetje ■■■■ d. d. ljubljena blagovnica litija Valvazorjev trg 25
6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT.		1» kmetijska zadruga izlake, Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634

I» kmetijsko zadrugo
■■^1 izloke, z.o.o.
poslovalnica M€D€H tel.: 0601/73 696
V POSLOVALNICI MEDEA NA IZLAKAH NUDIMO V ČASU
odl7.0I. do 31.01.1994 VEUKO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN
20% 30%
KUPUJETE LAHKO PO UGODNIH CENAH: - ženski salonarji od 2.295 SIT dalje
- športni copati od 1.749 SIT dalje
NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE:
nad 3.000 SIT na DVA čeka nad 5.000 SIT na TRI čeke nad 8.000 SIT na ŠTIRI čeke
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!	kmetijska zadruga izloke.

■v5wR?!xR!!x!x*!!!R>55xS!>x*!!xw:':':^
6ALON POIMIVA
SLLOOpčo):;
IMA
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631

-KUHINJE -DNEVNE SOBE
-	MLADINSKE SOBE
-	PREDSOBE
-	SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE -SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
-	AKOJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES
( 22% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKOJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO).
-	SPALNICE ŽE OD 67.000 SIT DAUE.
HUJ
m

-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE
-	PISARMSKO POHIŠTVO IZ UVOZA
delovni čas: pon-pei. 9.00 - Ì2.00,15 .00 -18.30; sobota. 9.00 -12.00

URADNEM VESTNIKU ZASAVJA št.2, dne 31.01.1994.
Dodatna pojasnila lahko interesenti dobijo v splošnem sektorju KOP Zagorje.
JAVNO KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI
Polje 4
obvešča vse interesente, da bodo:
-	kraj, datum in ura pričetka javne dražbe ter
-	dražbeni pogoji za prodajo nepremičnine
MIZARSKA DELAVNICA
v stanovanjsko - poslovnem objektu na Prešernovi 4 v Zagorju ob Savi objavljeni v
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 27.1.1994 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: 5 kilogramov šunke, 2 majici, 2 kapi, Radio Gama MM
2.	nagrada: 3 majice, 3 kape, Radio Gama MM
Iv.žrehanei nagradne križanke 1/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Ferdi Zagorje, Elica Palčič, Martina Krpana 36, Ljubljana
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	tolarjev, Ferdi Zagorje, Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Ferdi Zagorje, Sara Grahek, Jagnjenica 16a, Radeče
Vsem jv^rehaneein čestitamo!
3. nagrada: 2 majici, 2 kapi, Radio Gama MM
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 28. 1.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado podali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 2/
Mi
SPORA,	ELTON,
PARKIRIŠČE,	LISTA,
TERMIN, GLOBINA, NP, NIALA, RABOTA, TRAK, RE, BRSTIČNIOHROVT, TUJINA, LR, ANKA, STOLAC, NEJASNOST, MAJI, AU, NASAD, IE, AP, ZT, SLOJ, NAT, REBER, TOR, TLAKA, ATOMSKABOMBA, BAL, GAJ, KOV, GRAFOLOG, DR, ALA, TERASA.
NAJVEČJA ZASEBNA RADIJSKA POSTAJA
F '
24 UR V ŽIVO
tel.: 061/15 90 207;15 90 529

imflm
[J	J



u MLADE lisrwitl
BOill rVEHNA 2ETAT1NA TOOPSKA
					UZTTNA MORSKA ŠKOLJKA ZASAVSKI HRIB (998m)	LETOVIŠČE V KVARNERSKEM ZAUVU	NI20ZEM- GVAJANA	KMET V FEVDALIZMU	BOŽJI POPOTNIK	IVERNA DESKA	Želatina	TROPSKA PAPIGA
u A m m U		yi£w h b/ l/										
						►						
		rK\		ZGANI SLADKOR PRIPADNIK ISLAMSKE VERE								
			DELAVEC V MATIČNEM URADU OVRATNA RUTA								ŽIVAL Z GRBO	SKLADBA ZA GLAS V OPERI
VEŠČINA PRIPRAVLJANJA JEDI												
	RISTO SAVIN				RAPPER PLESTE- NJAK AFRIŠKA DRŽAVA				RUSKI VLADAR			
	MOŠKI PEVSKI GLAS											
DIŠEČA ZMES ETERIČNIH OU IN SMOLE								TREFALT	CITROENOV AVTO ZUNANJA PLAST FASADE			
KOLEKCIJA KAKOVO- STNEGA VINA						ŽIVAL S KLEŠČAMI	MILOŠ OBRENOVIČ			EDWARD JENNER ŠVEDSKI PE6MK HANSSON		
TUJE MOŠKO IME							DIRKALIŠČE V ITALIJI NIKOLA DEMONJA	•				
			►									€
		KRATKA DUHO- VTTA ZGOD- BA										SESTAVIL DAMJAN KOVAČ
.......;.Iillll.;.Illll!...:.....1
Uganka 1
Ura ni, pa tiktaka v širni svet novico:
Uganka 2
Pojedel fa, odjezdil potem v žarečem gnezdu sesiplje živa se v sivo, zakoplje mrtev z.vo.
Uganka 3
Že od daleč ga spoznamo,
ko opravlja svoj po klic: dasi v glavi nosi slamo, nam koristen je možic.
Uqanka 4

Čuden kres:
neprižgan v noči zagori. Ko pa se zdani ugasne les -

14.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 1S.OOOTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 25.1.1994
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,
19.30	DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 1930 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI. 2130 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 27.1.1994
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE. VIDEOSTRANI,
19.30	DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE
INFORMACIJE, VIDEOSTRANI,
19.30	DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA,	21.15
SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 22.1.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30
ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO,.., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
•XvX’X'X’.vXvXvX’X-XvX'X'X'X'X'X’XvXvXvX'XvXvXV’X*
PONEDELJEK 24.1.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA.
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
Naša bodočnost
Rojstva od 10.1. do 15.1.1994 v trboveljski porodnišnici:
10.1.	Irena Cercar. Zagorje, sinDejan; Simona Majdič, Zagorje, hči Klara;
11.1.	Fatma Begovič, Zagorje, hči Uma, Tatjana Čeč, Laško, sin Miha;
12.1.	Irena Plavšič, Trbovlje, hči Ivana; Rebija Giamočič. Trbovlje, sin Velid; Brigita Stopar, Laško, sin Žiga; Karmen Kajtna, Zagorje, hči Janja;
13.1.	Janja Kurent, Hrastnik, sin Robi;
15.1.	Gordana Grčar, Zagorje, hči Monika;
i -	------j
6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE.	16.00
INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL,	18.45
POROČILA. 19.00 SLOVO
:::x;x:::x;x::;x:x:x:x:x:x;::x:::x-x-x-x-:-x-:-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-:
NEDELJA 23.1.1994
...............
9.30	RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA CELOVEČERNI FILM.
Zdravstven« varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje. Trbovlje, Hrastnik: od 21. januarja -do 27. januarja je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med., 28. januarja je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med..
OVEN Pred vamije delaven teden. Kljub temu, da boste izgubili manjšo vsoto denarja, boste ob koncu tedna dobro razpoloženi. Slab vpliv planetov boste čutili le v torek. Št.: 31.
BIK Postorili boste stvari, kijih predolgo odlagate in ob koncu ugotovili, da ste celo uživali. Razveselite partnerjazdarilom v znak sprave in se ne mulajte več. Št.: 19.
DVOJČKA Boljšega tedna si ne morete želeti. Vse vam bo šlo kot po maslu, tudi starši bodo pozabili na nesporazum, ki ste ga imeli za Silvestrovo. Na izpolnitev skrite želje nc boste čakali dolgo! Št.: 11.
KAK Končno boste razčistili zadevo, ki vas dolgo teži - najboljši dan je ponedeljek. Vzemite si čas in premeljite vse še enkrat v sebi. nato pa le z besedo na dan. Št.: 22.
EEV Na zabavi ob koncu tedna si ne dovolite, da vas vaša levja narava znovaizda, daznovaizgubite kontrolo nad seboj. Dokažite svojo moč tokrat bolj umirjeno. Št.: 9.
DEVICA Prazno srce vam ne da miru. Ne morete se ogreti za eno osebo in počutite se osamljeni. Poskusite se analizirati in se morda malce tudi spremeniti. Št.: 14.
TEHTNICA Zaradi težav z zdravjem ste v precejšnjem zaostanku z delom in to vas bo nerviralo ves prihodnji teden. Sprostite se in sprijaznite z dejstvom, da vedno ne gre vse brez napak. Št.: 25.
ŠKORPIJON Znova boste imeli napad ljubosumja, tokrat za spremembo upravičeno. Partner nekaj skriva, poskusite se najprej na lep način z njim pogovoriti, nato ukrepajte. Št.: 5.
STRELEC Pohitite s pripravami na praznovanje, prijatelji od vas pričakujejo veliko. Ne razočarajte jih - tudi oni vas ne bodo. Nepričakovan obisk bo krona čudovitemu tednu. Št.: 28.
KOZOROG Sorodniki vas bodo presenetili z obljubo, ki si jo že dolgo želite slišati. To vam bo tako dvignilo razpoloženje, da vas niti slab položaj planetov konec tedna ne bo ganil. Št.: 16.
VODNAR Deležni boste pozornosti nadrejenih. Podrl pa se bo načrt za konec tedna. Oseba v bližini vas zaljubljeno gleda, vi pa tega ne vidite. Ozrite se, da ne bo prepozno. Št.: 7.
RIBI Sodeč po položaju planetov, prihaja obdobje polno ljubezenske harmonije. Če partnerja že imate, naj se vam ne zdi škoda niti minute, ki jo preživite z njim. Lepo vam bo. Št.: 2.
Saška


m
Sposojeno iz BBS
Po arabsko
Lovec na papige - Arafat Kravji hlev - Mubarak
Nova hrvaščina
Žleb - okolno kučni vodohvatilac Pas - okolnoguzni pantalonodržalac Copatki - malo nočno tihotapkalo Klavir - rukopipetalno mrdalo Kolo - medjunožno garalo Telovnik - nadkošuljni podkaputnik Kravata - okovratni dopupak
Nagrobnik
"Počivaj v miru," je dala žena napisati možu na nagrobni kamen, "dokler ne pridem za teboj."
Zmagoslavje
Nakoncu razprave reče sodnik obtožencu: "Zdaj imate vi zadnjo besedo ! " Tu se obtoženec obrne ter zmagoslavno zakliče svoji ženi, kije bila med poslušalstvom: "Ali si slišala, stara?"
Zaroka
Ženin vpraša služkinjo: "A to obleko pripravljate za jutrišnjo zaroko?" Služkinja mu odvrne: "Da. To obleko ima gospodična vselej na sebi, kadar se zaroči."
Rešitev
Janezek je padel v luknjo in se ves polomil. Pokliče mamo, ki mu vjamo spusti vrv. Mama mu zakliče: "Janezek! Primi se za vrv!" Janezek odvrne: "Nemorem! Imam zlomljene roke!" "Paseznogami primi,"mu spetzakliče mama. Janezek spet odvrne: "Ne morem, ker imam noge tudi zlomljene!” Mama se spomni: "Potem se pa z zobmi primi !" In res se Janezek prime z zobmi. Pod vrhom jame mama vpraša: "Janezek? Se še držiš?” Iz jame pa se zasliši: "Jaaaaa !!!"
Srečanje
Se srečata dve nočni dami. Prva pravi:"Zdravo! Jaz sem Stanka." Druga pa odvrne: "Zdravo! Jaz pa s trajekta."
Za fračo, da te kap.
Foto: Jože Razinger jr.
Hi
nedoV
inoon
f zunan skrair
Zasavski tednik. 24.4. 1959
Dragi bralec, narediva kratek sprehod skozi najini? dolino in še enkratponoviva vtise, kakorjih je videl tujec na ijrti od železniške postaje. Pri "apneni peči” je ob levem u že tako ali tako ozke ceste skopati jarek za vodovod, ki naj bi prinesel vodo Tereziji. Že skoro tri tedne je skopanih teh 60 metrov, pronte t pa je zelo otežkočen .NaVodahvlada pravo razdejanje. Na levi strani ceste so nagrmadeni kupi zemlje, ostanek festivala iz leta 1947, zraven pa stoji nedokončano poslopje, ki je bilo predvideno že za vsi mogoče stvari. Danes čaka novega dela.
Delavski dom edini kulturni center Trbovelj je po svoji zunanjosti, po odhodu in notranjosti tako reven, da je res skrajni čas, da dobe Trbovlje nov kulturnoprosvetni dom. Kino si lahko ogledamo samo trikrat v tednu. Ceste so zelo mačehovsko vzdrževane, kriva pa so tudi njihova leta. Čudovita priložnost za pot skozi oblake prahu ali kilograme blata in metre mlak! Gostiln je sorazmerno malo, da bi takt zatrli pijančevanje. Rezultat: zdaj je treba še za vino. ki dobiš na karte, stati v vrsti in na pivo čakati za prodanim pultom.
fgovine so kdaj pa kdaj založene z blagom, tako s rehranjevalnirn, kot s tekstilnim. Uslužbenci, na katerih ramena padajo upravičene in neupravičene kritike, so potrpežljivi in ustrežljivi. Seveda pa jim je težko odgovaijati ženam, ki sov službi in nimajo nikogar, dahi poslale v vrsto za nakup lega ali onega blaga. Te žene pridejo v prodajalne šele popoldan in se upravičeno jeze, ker zmanjka vsega že zjutraj. Referent za preskrbo bo moral za tekoče leto storiti primerne ukrepe, ker nikakor ne gre, da bi bile žene in dekleta, ki delajo v produkciji, v pisarnah itd. zapostavljene 'celo pri prosti prodaji volne v Na-Ma. (Jakov članek s^ ■žsa na Trbovlje leta 1949 - v prispevku Četrto me;
Irena I. Lebar
iz starih Zasavcev

Mima vest ia naihnliše vzalavie ra im «t vox j« najpo	i«i vjt?«
Ljudska modrost
Kdor želi slišati iskrem glas vesti, mora znati ustvariti tišino okrog sebe in » sebi
■■■ 11 |qT
ISOIIBOOAS S1U|.1>I jsi|EjniBM tj snqay B90D tjaiupoad S3I PMJ1 -P
OnJEJtS BJJUBŽfl [odod ut boiabIjoz B^UBSfi ABfoZjg : J B>JUB3fJ
'VXOCIX3NV 'ViaiNVŽIVl 'VIDINI '>1MVS 'f3 ‘ON 'VIAV INV ‘NVZ3Va ‘ŽIVO ‘NVf ‘SOI ‘VDUŽIVNniTM ‘3V0U.VN 'V33NVŽ1V» ‘>13A03ncl ‘VOD11SO :apB|iu «z b^ub^um

Počitek. Prvi zasavski borznik Dare Sadar - Dadas se je z dopusta v Šri Lanki očitno vrnil zelo spočit. Njegove delnice so po vrnitvi takoj začele z borznim pohodom navzgor.
□	Zaposlitev. Odkar je Franc Majnardi - Majski na televiziji videl, kako Jože Ranzingcr - Zbogom orožje uničuje zagorske obveznice, ima vedno iste, sila preproste sanje. Pride Zbogom orožje na banko, vzame vse trboveljske obveznice in jih potem eno po eno potiska v papiroreznico.
□	Nezanimivo. Lahkojehrastniškcmu županu Leopoldu Grošlju - Samoprispevku sprejeti proračun še preden sc leto dobro začne. Za razliko od svoj ih sosedov nima ne opozicije ne obveznic.
□	Častna četa. Litijski župan Mirko Kaplja - Riko bo najbolj zadovoljen, če bo Janez Janša - Abramba prišel na
januarski obisk brez častne čete, voda ali česarkoli. Menda je ja že pozabil protigrosupcljski plebiscit.
"Kompromis je znak inteligentnosti in pameti. Tisti, ki so proti njemu, so po mojem bedaki." Stane Goste v pogovoru za revijo Manager
□	Žrtev. Zagorska zdravniška vojna je že zahtevala prvo žrtev. Obležal je tamkajšnji župan Matjaž Švagan - Čižek.
□	Pregovor. Če obleka naredi človeka, potem je novi
direktortrboveljskegalpoza Vojko Rovere-Veličastni veličasten.
Direktorovanje je nastopil v suknjiču očeta petih veličastnih Vladimirja Slejka - Optimizma.
Q Ni Sreče. Drugi mož Elektroelementa Jože Smrkolj -Frk resno razmišlja, da ne bi predsedoval nobenemu upravnemu odboru več. Zagorski nogometaši so pod njegovim predsedovanjem izpadli v drugo ligo, v trboveljski Ipoz pa je prišel krizni menedžment.
Q Matriarhat. Ženskam ni nič svetega. Potem, ko so prišle na poveljujoče položaje v družbenih dejavnostih, zdaj jurišajo tudi na črno industrijo. Nevenka Ranzinger Resnik - Nena je nasledila Iztoka Živca - Žilo v prestolu Strojne clektro industrije Zagorje.
□ Tiskarski Škratje. Odkar je Pavle Hacin -Scničnesliši postavljen za glavnega urednika novega telefonskega imenika, se uredniku Zasavca Marku Planincu -Čvcku vse smeji. Zdaj ne bo več zasavski urednik z največ tiskarskimi napakami.
Oče naroda Milan Kučan litijskemu predsedniku Mirku Kaplji: “Tebi je seveda povsem vseeno, če vedno huje sneži. Ko bo mene zamedlo, bo še pol tebe ven gledalo."
Foto: Jože Razinger jr.
7Ì&MZ
čvtfšd*- v**
Čestitamo Francu Beravsu -Iskrici, ker je pred Silvestrom spravil pod streho tudi stoto sejo svoje vlade. Ob tem, verjetno rekordnem dosežku, mu želimo, da bi jih imel še nekaj časa možnost sklicevati.
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE p.o.
SAVINJSKA C. 31, TRBOVLJE Telefon: 0601 21 145, 24 052, 21 392,
PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
Pokličete nas na telefon:
21 145, 24 052
SKUPAJ BOMO NAŠLI REŠITEV.
J	r
m e sni ca-delikatesa
g
g
ferdl
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1 TEL.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!
HRUSI
PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o. Gabrsko 73, Trbovlje; tel. 0601/21 135
DELOVNI ČAS: NON - STOP
RENT-A-CAR
UGODEN NAJEM OSEBNIH IN KOMBI VOZIL, MOŽEN NAJEM Z VOZNIKOM!
Vozilo lahko najamete tudi v poslovalnici AVTOMATERIAL; Cesta 1. maja 19, HRASTNIK
TELEFON: 0601/43 274
DELOVNI ČAS: 8.00-12.00, 13.00-17.00, sobota: 8.00-12.00
IMPORT-EXPORT
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
^ PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
^ POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
Celje - skladišče
m
D-Per
6/1994
5000001643,3
Trbovlje
COBISS □
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Datum,
ki si ga je vredno zapomniti.
Banka Zasavje bo takrat namreč izdala novo
dvodelni blagajniški zapis z nominalno vrednostjo 60.000 tolarjev.
NAJBOUfVARNA NALOŽBA VAŠIH PRIHRANKOV!
20. januar 1994
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi