Leto I. 1920 Štev. 4. !mmmnm MLADIKA Uredništvo in upravništvo je v Gorici, Gosposka ul. 2 (knjigarna). Izhaja 20. vsakega meseca Stane celoletno 8 L’.r mmm Detinsko blagovesfje. (Legenda.) Napisal Venceslav B e le. Pozdravljene nebeške ve livade, Ki večnega življenja moč rodite in v čarobajnem cvetju zelenite, sladkoduhteče in na veke mlade! Oj srečne ovčke, ki le od naslade livad nebeških vekomaj živite in drugih si sladkosti ne želite: izpolnjene so vam najslajše nade! Beseda deci. Oj deca - ovčke, skupaj prihitite, Pastirček - Jczuščck med vas prišel je, pozdravite lepo ga, počastite! Razkrite mu vse svoje srčne želje: »Mjed ovčke svoje sprejmi nas!« — prosite! »V livad nebeških vodi nas veselje!« Blagovestje. I. Božji dan. Nebeški pašniki in pastirji. Prek vseh planjav nebeških'in poljan razlit zelenovalovit je gaj, kot samo morje širen In prostran. Valovje se peni, razcvlta v cvetje in cvetje razkipeva v božji raj, v duhteče in cveteče mladoletje, v nebeškobajni, večnotrajni maj, ki z zlatosolnčnim plaščem ves odčt je. Kot kopale bi bele golobice v valov zelenih se penečem cvetju, in pasejo prebele se ovčice po gajih teh v cvetočem mladoletju. Trije pastirji pasejo to čredo z ljubeznijo in z milo le besedo: med njimi prvi je Pastlr-vodnik, to Jczuščck je, ljubi naš Božiček, a njemu je pastirček - pomočnik ves moško-resni Janezek-Krstniček, in drugi pomočnik Davidek mali, Izajev sinček je ta deček zali. V pomoč Bog Oče tem pastirčkom daje od angelčkov nebeških brez števila, ki angelsko-hrzoleteča krila • jih nosijo nad čredo kot čuvaje. . A Stari sveti Peter je ovčar, on Jezuščkev nebeški je hlevar. Ce Jezuščka na paši včasih ni, prevzame on nad čredo vse skrbi; Stran 76. Štev. IV in kadar Jezušček se vrne s paše, skrbno on Petru čredo Izroči, lepd, prijazno ga nagovori: »Oj ljubi sveti Peter, v varstvo Vaše izročam jagnjeta in ovce svoje; le skrbno, prosim Vas, mi jih varujte, z očesom paznim mi nad njimi čujte in ne pozabite, da so — vse moje! In, prosim, Jemljite še to v obzir: en hlev naj bo, ker Je le en pastir! Le Jaz ovčic sem vseh Pastir-lastnik, vsak drugi mi je samo pomočnik!« Prijazno se nasmehne sveti Peter, poboža mehko s trdo ga dlanjo, prikima ljubko s sivo mu glavo, da šopek las se razigra mu v veter. Sveto jutro. Ko zjutraj vstaja zorna zarja z morja, da radosti zardč nebes obzorja in zapojti nebeški petelini jutranjo pesem božji vsej družini, že stari sveti Peter bridko plaka, kot vsako Jutro, ko ta spev dočaka; ker spati več rie jnore vsled starosti, on vsako noč prav resno premišljuje vse stare grehe in Jih objokuje s solzami grenkimi v srčni bridkosti: In komaj sveto jutro zlatomilo se na nebeškem svodu je zbudilo, že angel Gabrijel zapel Devici Mariji Je pozdrav, nebes kraljici: Angelov pozdrav. ! - »O Marija, počeščena, \ polna milosti, dobrot! Tebi slična ni nobena, vedno Je s Teboj Gospod! 11' Blažena si med ženami, A r blažen Tvoj presveti sad Jezus Kristus, sam Bog z nami, božjih milosti zaklad!« Marijin slavospev. Marija kot molitvico Jutranjo Nato zapoje pesmico vsakdanjo: »Gospoda duša mi poveličuje in v svojem Bogu se moj duh raduje! t . Ozrl se je na nizkost dekle svoje na veke slavljeno Ime bo moje! On storil mi velike je reči, njegova moč presega vse moči. Ceščeno, sveto njemu je ime, usmiljen vsem je, ki se ga boje. On z roko svojo kaže silno moč, bedake razkropi v njih misli noč. Mogočneže s prestola ponižuje, ponižne na prestole povišuje. ■ Z dobrotami obklada vse trpine, a praznih rok on pušča bogatine. Sprejel služabnika je Izraela, z usmiljenjem vrši vsa svoja dela: tako obljubil našim je očetom in Abrahamu, zvest svojim obetom. On naš Gospod in Bog Je od nekdaj in zvest ostane nam na vekomaj! Amen!« Jezušček. Brž ko Marija pesmico odpoje, buditi gre preljubo dete svoje; prekriža mu, poljubi čelo belo, poboža lice v spanju mu zardelo; odmoli z njim tri zlate Očenaše in ga nahrani Iz kristalne čaše z medeno roso in nebeško mano in ga pospremi v veliko dvorano, poklonit se nebeškemu Očetu, ki tam s prestola vlada vsemu svetu. Pokloni Jezušček se mu globoko in prav spoštljivo mu poljubi roko in sveto jutro iz srca želi mu in prosi, blagoslov naj podeli mu. In ko Bog Oče ga blagoslovi, on k staji Petrovi brž odhiti. In stari Peter, ki ga zvesto čaka, odriva naglo mu zapah ovčnjaka. Kot bi Iz vreče stresal perje belo, kot bi snežink zaloge vse odpiral in z njimi zelenečo plan zastiral, tako iz staje vsipa se krdelo ovčic prebelih — Jezuščkova čreda, katero on z ljubavjo nežno gleda, kako ga vsa preblažena pozdravlja In rajskih gajev pašnike poplavlja. Jih tisočev stoštiriinštirdeset |e, ki razprše se v plan kot nežno cvetje; razpenjajo zeleni se valovi in beli vzklijejo po njih cvetovi. v Nadaljevanje sledi, Vera in Cerkev za delavski slan. Apologetične misli. Razbral L. C. Nova doba. r— Liberalna načela. Zvezda vodnica te dobe je vsestransko in neomejena svoboda; najvišji Ideali pa hlepenje po blagu in po slavi. Nebrzdana konkurenca, ki dela rise in tigre Iz ljudij, kadar se ženejo za dobiček, je razbila še zadnje ostanke prejšnje krščanske skupnosti in vzajemnosti, ki je toliko dobrega storila za delavski stan v cehih in gospodarskih zadrugah. Lakomnost je z velikim razmahom razprostrla svoje peruti črez vse socialne sloje. V divji tekmi za dobiček in za obstanek je pa seveda podlegel šibkejši: delavec. In da ne bi krščanstvo s svojimi dobrodelnimi napravami in s svojo gospodarsko organizacijo, katera vedno brani šibkejšega proti močnejšemu, zopet iztrgala liberalnim mogotcem iz pesti že skoro ugrabljeni plen, je hotel liberalizem krščanstvo kratkomalo odpraviti, češ da moderna veda tako zahteva. Tako je nenasitni kapitalizem vedno hujše zadiral svoje kremplje v delavsko meso. Zle posledice. Današnja socialna mlzerija je otrok prejšnje liberalne dobe. »Sto let sistematičnega gospodarskega liberalizma in razbiti so bili srednji stanovi — kmetje in obrtniki; zagospodaril je pavperizem — splošno obubožanje, zlasti po industrijskih krajih; zavladala je v proizvajanju anarhija — gospodarske krize; razdivjalo se je sovraštvo stanov — socialna demokracija.« (Dr A. U. Sociologija str. 241.). »Ljudje so živeli brez Boga in brez strahu božjega, zato pa tudi brez poštenja in ljubezni. Močnejši je zatiral slabotnega, bogatin pa vse stanove, ki niso imeli denarja. Omagali so delavci v tvornicah milijonarjev, omagali mali obrtniki in rokodelci pod pestjo bogatih podjetnikov. Delavec je imel le to svobodo, da je moral delati za vsako ceno. Zaslužil pa je toliko, da je mogel s svojo dmžlno le hirati In umirati.« (Dr. Pavlica: »So- cialno vprašanje« str. 108.) Propad kmetiškega stanu. Omagali so kmetje. Liberalizem namreč ni o-svobodil le kmetov, temveč tudi zemljo in dom. Cc je osebna svoboda sicer povišala veselje do dela In tako tudi produktivnost zemlje, je pa bila svoboda zemljišča kmetu često le v pogubo. Svoboda je kmeta zavedla, da je začel v stiski ali pa tudi iz lahkomiselnosti, zapravljivosti in potratnosti zemljišče razkosavati, razprodajati in o-breinenjevati z dolgovi. Začel se je pravi promet 9 kmetlškimi domovi, s tem pa propad kmetiškega stanu. Krivo je bilo tega tudi dedno pravo, ki \e ; je uveljavil liberalizem. De.diči po tem pravu, ako ni oporoke, enako dedujejo in tako mora glavni dedič povečini ali dom tako razkosati, da se noben del ne more vzdržati, ali pa neprimerno težko zadolžiti. Liberalizem je odpravil tudi z a k o h e proti oderuštvu in tako izročil uboge kmete, ki so potrebovali kredita, na milost in nemilost oderuhom. > Kmetovi škodljivci. Uvedel je razbrzdano konkurenco v gospodarstvo In tako vrgel kmeta v brezupen boj s kapitalizmom. Špekulantje so smeli z lažnjlviml telegrami in poročili iz Amerike, Avstralije In drugod nekaznjeno in neovirano dokazovati, kako bogata je ondi letina, in cene žitu padajo in padajo na nečuveno nizko ceno. Ko so si ti špekulantje potem s cenim nakupom napolnili ogromna skladišča, pa so zopet z lažmi opisovali, da je suša! ali povodenj ugonobila cele pokrajine, da bo žitna letina zelo slaba, in cene zopet poskočijo, špekulantje so si polnili blagajne, ubogi kmet pa je trpel, ker je moral svol pridelek prodati po nizki ceni, a kupovati svoje potrebščine za visoko ceno. Liberalizem je s svojim evangelijem o neomejeni svobodi in uživanju tudi nravno izkvarll knietiško ljudstvo. Liberalna gospoščina Je odvadila mnoge družine dela, zamenjala staro, preprosto življenje z dragim in potratnim ter tako spravila mnogo najlepših kmetiških domov na kant. Obenem je začel liberalizem vabiti selske delavce v mesta in tujino; tako je podražil kmetiško delo, obtežil obdelovanje zemljišč in zopet povečal gospodarsko zlo. Laži - napredek. Temu zlu se je pridružilo še drugo zlo. Dasi je liberalizem imel vedno Izobrazbo In napredek na jeziku in je naložil v izobraževalne namene kmetlškemu ljudstvu težke davke, se ni veliko zmenil za resnično izobrazbo ljudstva in ni ničesar storil za njegov gospodarski napredek. Tako je kmet, sam sebi prepuščen, zaostal za napredkom časa, nezmožen za konkurenčni bo] z liberalnim kapitalizmom, ki ga je izžemal. Zemljiška odveza je prinesla kmetiške-mu stanu res svobodo, a ni mu prinesla zaželjeue In obetane sreče. Svoboda mu je potisnila silno neljub spominek v roke — namreč davčno knjižico. Postal je res prost, tako sicer, da se tu nihče zanj brigal ne država ne kdo drugi izmed liberalnih odrešiteljev. Pomagati sl je moral sam, kakor je pač vedel in znal, zraven pa nositi velika davčna bremena. Kako je kmet v tej dobi propadal, dokazujejo posebno sledeča dejstva: število kmetiškega stanu ]c padalo od leta do leta; vse dežele in posebno tudi slovenske pokrajine so izkazovale ogromna števila izseljencev, ki so si iškali v tujini kruha, ki ga jim rodna zemlja ni mogla dati; dolgovi kme-tiških domov in posestev so se namnožili do naravnost strašnih svot. Le en primer: V bivši Avstriji je znašal leta 1858 — hipotečni dolg okrog 22-14 milijonov kron, leta 1905 pa okrog 8000 milijonov kron. Od tega dolga, ga je bilo celi dve tretjini na malih kmetlških zemljiščih. Kakšne svote so požrle potemtakem samo obresti od tega strašnega dolga! Po statističnih podatkih je bilo v bivši Avstriji prodanih v letih od 1878.—1892. vsako leto da blizu 10.000 kmetij na dražbi.« (Po Dr. A. U. »Sociologija«, str. 713.—717.). Pravi kmetpv prijatelj. Pa čemu bi razvijali to žalostno sliko dalje? Danes, ko se je nesrečni liberalizem preživel in ga proklinjajo celo njegovi nekdanji vneti zagovorniki, moremo le z velikim zadoščenjem ugotoviti, da je bila Cerkev njegova največja nasprotnica od začetka: klicala je neprestano: »Gorje krivim prerokom!« Zato pa je bil njen delež skozi celo stoletje: sovraštvo in preganjanje. Vsaka vasica je imela svoje liberalne kričače, ki so metali gnojnico na Cerkev in njene u-stanove. Vse kar je Cerkev rekla ali naredila, četudi je bilo v največjo korist ljudstva, je veljalo zy srednjeveško mračnjaštvo in nazadnjaštvo. In v resnici? Udarjali so po Cerkvi, a zadeli so sami sebe, še bolj pa od sebe zapeljane uboge delavske vrste, ubogi proletariat. Ce primerjamo to dobo s srednjeveško, moramo reči, da je bil proletariat šestnajstega veka neprimerno na boljšem nego sedanji. »Tako ponosnega in iinovitega, tako veselega, da ne rečem razposajenega delavskega ljudstva kakor v XIV. in XV. stoletju ni bilo ne prej ne poznej.« (Dr. J. P, »S o c. vprašanje« — str. 97.). Robstvo lev- dalno (grajščinsko) nikakor ni bilo tako kruto kakor je robstvo kapitalistično. Prej je bil kmet stalen, sedaj ima svobodo, da ga lahko prežene vsak oderuh. Zgodovina uči, da se je takrat še revež lahko najedel mesa in drugih jedi, kolikor je hotel, sedaj strada na milijone lačnih proletarcev. Prel je bilo seveda težavno delati roboto in odrajtovati desetino, a še hujše je, stradati brez dela. Ni bilo prijetno, biti navezanemu na dom brez prostosti, a hujše je, kot izgnanec iskati kruha onkraj morja.« (R. Kat. I. 1896. str. 407.). Da bi bilo č|pveštvo poslušalo klic sv. -Cerkve, ki je svarila pred liberalnimi nauki, nikdar ne bi imeli današnje neznosne inizerije in modernega suženjstva, v katero je liberalizem pahnil delavske sloje. Delo Cerkve. Dasi so ostali klici Cerkve brezuspešni, je pa le ta vendar poskušala storiti za človeštvo vse, kar je bilo v njeni moči in to navzlic najhujšemu nasprotovanju. Ostala je vedno tam, kjer je bil njen začetnik Jezus Kristus: vedno med trpečimi ljudmi, vedno rfied delavstvom, enako vneta za njega dušni kakor tudi' vsestranski gospodarski napredek. Ponavljala se Je v XIX. stoletju neprestano slika, ki nam jo opisuje danski pesnik Jorgen-s e n v svojem pesniško navdahnjenem življenjepisu sv. Petra. Pripoveduje: »Na svoji apostolski poti priroma sv. Peter v večno mesto — Rim. Ko stopi na trg, vidi inimoidočo trumo revežev, pohabljencev in starcev, odločenih, da jih zapode na morje z ladjo brez vesel in jader. Apostol poizveduje po usodi teh revežev ter zakliče: »Prišel sem preprečit, da bi bili ti ubogi ljudje, ki so jih peljali ravnokar mimo, tako sramotno umorjeni.« (J. Jiirgensen, Romische Helligeubilder, Einsiedeln, 1906, str. 34.). In mi vemo, da je krščanstvo doseglo, kar po-vdarja apostol. Krščanstvo je rešilo človeštvo Iz poganskega suženjstva. Ko je tedaj začelo v 19. veku moderno poganstvo liberalizma svojo kruto vlado, vstalo je proti njemu krščanstvo in rodilo može, ki so klicali kot apostoli svetu, da je rešitev socialnega vprašanja, le v moči svete vere in na verski podlagi zasnovane organizacije. (Primeri: »Društv. gov.« III. str. 199!) Naj omenim le nekaj slavnih mož! Katoliški socialni ln politični program. Prvi katoliško socialni program |e sestavil mogunški škoi K e 11 e I e *. Za dva Ideala se je boril celo življenje: za pravice sv. Cerkve in za pravice ubogih. Krščanski program je zagovarjal tako odločno, pa tudi s takim uspehom, da so mu radi njegove neustrašenosti nasprotniki nadeli ime »bojevitega škofa«. V svoji gorečnosti za ^judski blagor je napisal prelepe besede: »Ali nnj mirno gledamo, da gine baše ljudstvo In da ga vrhutega še slepe, češ to je napredek, svoboda In prosveta? Ne smemo! Kristus nam odgovarja v vseh velikih vprašanjih, tudi v vprašanju o kruhu. Krščanstvo je razbilo staro sužnost in vrnilo vsem ljudem človeške pravice in človeško čast. Rešiti more tudi delavski stan iz nove sržnosti.« 'W. E. Ketteler, die Arbeiterfrage und das Chrl-sientum str. 97-148). Tako je Ketteler govoril, tako tudi deloval. Da bi pa dal svojim idejam močno parlamentarno oporo, načrta! le tudi socialno-politični program katoliške stranke na Nemškem. Njeni poslanci, katerih zborniška skupina se Imenuje »cen-trum«, so p r v I_sprožlil in predlagali zakone v varstvo delavcev. In nemški delavci se imajo njim zahvaliti za zakone o svojem varstvu in zavarovanju. Ketteler si je nabral s svojim neumornim delom za delavske stanove toliko zaslug, da mu je zgodovina dala časten priimek »očeta krščanskega socializma« in da je rekel o njem socialni lil delavski papež Leon XIII.: >On je bil moj veliki prednik.« Enako sloveče je v Nemcih tudi ime Adolfa K o 1 p i n g a, ki se je žrtvoval za povzdigo r o k o-d e I s k e g a stanu. Bil je prepričan, da se Cerkev ne more in ne sme odtegniti socialnemu vprašanju, da ne cmt prepustiti javnega življenja svojim sovražnikom in da se zato ne sme ustrašiti boja. Zasnoval je mogočno organizacijo ktščan-skih rokodelcev (mojstrov, pomočnikov in vajencev) ter se br.rO za njihove pravice. Toda predaleč bi šlo, ako bi hoteli le na kratko opisui njegove zasluge v prid rokodelcem. Socialni papež. Zato naj že imenujem ime papeža, ki bi ga moral vsak delavec izgovarjati z največjim spoštovanjem, ime Leona XIII. socialnega papeža. Leon je s svojimi okrožnicami »o delavskem vprašanju« z dne 17. maja 1891 in »o kršč. demokraciji« z dne 18. januarja 1901 zainteresiral vesoljni svet za težnje in potrebe delavskega stanu in obenem načrta! njega krščanski program. Zaklical je svetu mogočno besedo: »Skrb za) srečo ubožnega ljudstva je stroga dolžnost za vse, ki imajo kakšno veljavo v družbi, bodisi po dostojanstvu, ali po bogastvu ali ipo izobraženosti.« »Vpliv Leonovih okrožnic je bil mogočen. Prej speče sile so se zgenile; začelo se je po vseh deželah veselo krščansko-sociaino delo. Še celo liberalne stranke se niso mogle dalje ustavljati socialni misli in so začele širiti in poglabljati zadružno delo in socialno izobrazbo kot odpor in protiutež proti mogočni krščanski ideji in organizaciji.« \ Probuja na Slovenskem. V Slovencih je dobil Leonov program velikega apostola v nepozabnem Dr. Kreku. Sedanji škof krški Dr. Mahnič in iblagopokojnf kardinal M 1 s s i a, tedaj kot škof ljubljanski, sta zbudila med Slovenci katoliško zavest in pospešila politično organizacijo katoliških Slovencev, dr. Krek pa je na tako pripravljenih tleh za-j»očel kršč. socialno organizacijo«. (Primeri Dr. A. U. »Sociologija« str. 463.—508.) Podali smo tu le v splošnem in samo nekaj pregleda o skrbi In prizadevanju Cerkve za delavske stanove. Ker pa pišemo slovenskim da-lavcem, hočemo o krščanski socialni organizaciji na Slovensken) v obče kakor o delavski organizaciji kot taki spregovoriti v posebnem članku. \ Kosec. Kosec mlad jo zgodaj vstal, po stezici gre; rožice, oj rožice, vam preti gorje! Cvcle več ne boste ve krasile poljč, stavile ne bodo vas deklice v lasč. Pokošene boste, oh vprek ležale vse, žalostno jokale se, ve ubožice. Kosec mlad je zgodaj vstal, po stezici gre; rožice, oj rožice, vam preti gorje! vam preti gorjč! Dragotin Geržeij. »Svoboda je luč“. Nekaj iz najnovejše zgodovine kat. Cerkve. I. K. Dne 13. jylija 1914, to je ravno trinajst dni poprej, nego je izbruhnila pri nas vojna proti Srbiji In ob enem svetovna vojna, pričelo se je v južnoameriški državi Mehiki kruto preganjanje katoliške cerkve, ki se še do danes ni do cela potolažilo. Po prizadevanju predsednika severnoameriških združenih držav, svetovnoznanega WHsona, moral je katoličanom precej pravični, predsednik mehikan-ske ijudovlade, Huerta, deželo zapustiti. Stem je bilo 14 milijonov katoličanov na milost in nemilost Izročenih brezvestnim in podivjanim roparskim tolpam, ki so tvorile komaj dva do tri odstotke prebivalstva. Dne 14. avgusta 1914 je vkorakal v glavno mesto Mehiko Wllsonov varovanec, general Carranza. Stem je prišla na krmilo stranka naj-Imjših Sovražnikov cerkve. Kadeče se razvaline, oplenjena mesta in samostani, onečaščene cerkve, trpinčeni in umorjeni duhovniki, oskrunjene ženske in redovnice, — to so bili sledovi, s katerimi je bila zaznamovana pot do Carranzovega prestola. Prva doba grozodejstev in strahovlade je trajala od avgusta do novembra 1. 1914. Redarstvo so razpustili, vojna sodišča odpravili; onega, ki ni bil novi vladi po misli, so kar zgrabili, postavili ga k steni in ustrelili. Tako je umrlo mnogo najvplivnejših meščanov; 60 do 70 tisoč Carranzovih razbojnikov je držalo v strahu vse. Nikogar življenje, premoženje, žena ali hči ni bila več varna; vsak je ropal, izsiljeval, moril, onečaščal brez skrbi in strahu. Carranza pa je bil tako nesramen, da je uprav tačas brzojavil v svet, kako je v Mehiki vse »v najboljšem soglasju in najlepšem miru.« Za nadškofa v Mehiki je postavil nekoga, ki je bil popolnoma slepo orodje v njegovih rokah. Takoj je vrgel v ječo trideset duhovnikov, redovnI-_ ke je izgnal, redovnice so se morale pa poskriti. Katoliške šole je dal zapreti, prav tako tudi 70 cerkva v glavnem mestu; katoliške časnike je zatrl, bogato knjižnico Jezuitov sežgal, krasno cerkev sv. Brigite izpremenil v hlev in dan na dan dajal nove razglase in odredbe proti verskim vajam, cerkvi in duhovnikom. Nič boljše, kakor v glavnem mestu, se ni godilo po provlncijah. V Toluci je izšla postava, po kateri je bilo prepovedano pridigati, postiti se, plačevati štolnlno, dajati podpore duhovnikom, jih pozdravljati, nositi otroke h krstu, mrliče cerkveno pokopavati, brati ob delavnikih sveto mašo. In tudi nedeljsko službo božjo je ta postava malo- dane onemogočala. Za tistega, ki bi šel k Izpovedi, in za duhovnika, ki bi si upal koga izpovedati, Je bila določena smrtna kazen. Namestnik v Tamaniipa je pisal generalnemu vikarju, da mu mora takoj izročiti ves denar iz škofove blagajne, drugače ga da obesiti na najvišje drevo na mestnem trgu. Kakšen namen zasledujejo revolucionarji, je uprav ta namestnik odkrito povedal z besedami: »Proč z rlmsko-katoil-ško cerkvijo! Proč z duhovniki! Proč z vero v Boga!« — Neki drug namestnik je imel posebno veselje v tem, da je kar sam trpinčil duhovnike In so morali na vrvi privezani letati za njim, ko Je jahal na sprehod. V Puetli so vporabljaii stolnico, eno najlepših cerkva v Ameriki, kot javno lopo, na izpovednlce so naslikali framazonske znake; kapelo jezuitskega kolegija pa 90 rabili za razuzdane ponočne orgije in imeli pri tem namesto Kristusove podobe na altarju javno vlačugo. Redovnice so ponižali do navadnih suženj, duhovnike zapirali v železne kletke ali pa jih podili iz kraja v kraj kot divjačino. Kar trumoma so jih tudi izganjali v pregnanstvo, tako, da so bili kmalu celi veliki okraji brez dušnih pastirjev. Ako so pa še kje pustili kakega duhovnika, pustili so ;:a edinole zato, da bi ga zlorabili v sebične namene s tem, da so z grožnjami, ječo in trpinčenjem izsiljevali iz njega ali pa iz njegovih vernikov denar. Ko so se polastili revoiucijonarji vse oblasti v deželi, sklali so se pa med seboj radi prvaštva; In klali so se skoraj eno leto, t. j. od novembra 1914 do oktobra 1915. Strahopetni Carranza, ki je bil bolj odvetnik kot vojak, se je umaknil, ker se ni čutil več varnega v glavnem mestu, v Veračruz, katerega so imeli zasedenega Amerikanci. Za njim je prišel v zapuščeno glavno mesto genelral Villa, katerega plemenite lastnosti osvetljuje dovolj dejstvo, da je ob belem dnevu šiloma ugrabil omože-no žensko ter jo vlekel seboj. In kar je počenjat general, posnemali so zvesto njegovi vojaki. Častniki, večinoma pijani, so streljali za kratek čas v svetilke po ulicah ali pa v noge mimogredočih, da bi videli, — kakor so rekli — »kako znajo plesati«. Za generalom Villa se je polastil glavnega mesta zopet Carranzov general Obregon. Ta se je odlikoval s to posebnostjo, da je dal večkrat naložiti cele železniška vozove žensk ter lih odpeljati za sužnje vojaštvu na Jugu države. Z enim samim podpisom je uničil ves papirnati denar generala Vlile, t. j. okrog 50 milijonov pezcs t. j. 100 milijonov Lir; iz službe je zapodil 12.000 uradnikov in vse učiteljstvo, tako da je bilo kar čez noč 36.000 otrok brez šolskega pouka. — Pod pretvezo, da se bode vršilo posvetovanje, kako odpomoči strašni stiski, v kateri se nahaja stradajoče ljudstvo, je sklical skupaj vse najuglednejše duhovnike stolnega mesta; kadar so se pa ničesar hudega sluteči sešli, dal jih je zapreti; stooseminšestdeseterlm izmed njih pa je dal zvezati roke na hrbet, jih kot klavno živino goniti po mestnih ulicah ter jih očitno biča-tl. Upal je, da izsili na ta način iz njih 500.000 pezos t. j. 1,000.000 Lir. Ko ga je nekdo njegovih vprašal: »Kaj p 3, če ne bodo mogli plačat i?«, — odgovoril je Obregon kroho-taje: »Potem pa obesite jih!« — Moški in ženske so odločno ugovarjali in demonstrirali proti takemu nečloveškemu ravnanju z duhovniki; a Obregon je poslal nad nje anarhiste in indijansko konjenico, da so jih razgnali. In ti izrodki človeštva, ki so s takim okrutnim nasiljem bili vsaki svobodi v obraz, so bili toliko nesramni, da sa si zapisali na svojo zastavo besede: »D uh-o v n i š t v o Je tema, svoboda je luč!« Po preteku enega meseca je tudi Obregon do-gospodaril v Mehiki in na njegovo mesto je prišel od juga sem nov general — Zapata. Ta si je pa nadel krinko pobožnosti ter nastopil kot — odrešenik. Ko je vkorakal v mestom jahal je spredaj podgeneral z zastavo »Naše ljube Gospe guadalup-ske«, deželne patrone; zadej pa so šli ubogi, sestradani, rujavi vojaki z Marijinimi podobicami In svetinjami na širokih klobukih. Cerkve so bile zopet odprte in duhovniki so smeli zopet neovirano -maševati. Vse mnogoštevilne cerkve v inestu so bile natlačeno polne. Novi namestnik Je dovolil, da so ustanovili v mestu meščansko stražo, za katero se Je takoj našlo 3000Vušk. Pri slovesni mn-nliestaciji dne 22. -narca 1915 je šlo 20.000 moških in žensk v sprevodu skozi mesto. Takoj nato pa so novi gospodarji sneli krinko raz obraz; komaj sta namreč pretekla dva dni po radostnem slavnostnem sprevodu, že ie izšel ukaz, da ^norajo pod smrtno kaznijo vsi Izročiti orožje. Isti podgeneral, ki je ob vkorakanju v mest nosil Marijino zastavo, je malo časa poprej v Puebli ubogega župnika obesil za palce, ga na nečloveški način trpinčil in nazadnje umoril. Poprej na videz tako boječi in ponižni vojaki začeli so sedaj na razne načine ustrahovati meščane, pleniti, oskru-njevati cerkve in posiljevati ženske: — začela Je sploh nova strahovlada, ki ni nič zaostajala za prejšnjimi ter očitno pokazala, da je svetohlinski Zapata prav tak razbojnik, kakor Carranza, Villa ' in Obregon, če ne še hujši. In ti razbojniki so sl izbrali za geslo izrek: »Duhovništvo Je tema, svoboda je luč!« Lepa luč, ko so mesta In vasi v plamenu, — lepa luč, pred katero moraio najboljši / ljudje bežati iz opustošene dežele, umirati po Ječah, umirati od meča in svinca, umirati od lakote in kuge kakor živina — brez verske pomoči In tolažbe! To ni luč svobode, to Je "krvavi plamen razdejanja in gnusobe! _r Kdo pa je bil glavni provzročitelj pogubne protlkatoliške gonje v nesrečni Mehiki? Čujte In strmite! Amerikanski milijardarji in izvršitelj njihovih načrtov, oboževani »odrešenik malih narodov« — Wllson. Amerikanski vlaki so uvažali v Mehiko orožje za Carranzo, iz Mehike pa so izvažali živež, pohištvo in druge vrednosti za nenasitne žepe dolarjevih mogotcev. Dočlm so tisoči vlakov hropeli težko obloženi z živežem iz Mehike v združene države, izdajal je predsednik združenih držav solzaste proglase na ljudstvo ter je pozival, naj prihiti na pomoč stradajočim Mehikancem. Je-li mogoča nesramnejša igra? — O Amerika, tudi tebi bo napočil dan plačila, s krivičnimi dolarji boš se zadušila! Drug žalosten pojav, ki ga nam v strašni nagoti razkriva protikatoliška gonja v Mehiki, pa je ta, da se te okrutne in krvave gonje moralno In gmotno vdeleže tudi neštevilne luteranske ločine v Ameriki. Dokazano Je namreč, da so služili pod generali: Carranza, Villa, Zapata, mnogi »evangeljski« pastorji In prlokufl k.»t časfnik1 in irad-niki. Tako »milijonsko delovanje« daje luteranskim ccrkvam najlepše spričevalo pred vsem svetom. Kar sem tukaj poro€al po nemških misijonskih sporočilih, se ni godilo v »temnem« srednem veku, tudi ne ob času »španske inkvizicije«, ampak sedaj v naših dneh pred očmi vsega takoimenovanega kulturnega sveta. — Uprašajmo se sedaj, bi-li bilo mogoče, da bi se tudi pri nas zgodilo kaj takega? — Odgovor na to nam daje dogodek, ki se je zgodil ob nastopu komunistov v srcu Slovenije, v beli Ljubljani.-----------Tudi naše poprej verno ljudstvo Je tekom zadnjih let globoko padlo in kako globoko bo še padlo, če bodo Tuma in tovariši njegovi voditelji, — to pokaže bodočnost. Mir Božji. Fr. Vrtovec. Kdo v tem širnem svetu ne hrepeni po miru, po tolažbi, po utehi? Katera duša je srečna tako. da lahko še druge osrečuje? Kateri človek je brez upanja, kateri brez hrepenenja, brez žalosti? Kdo iz med vseh narodov in ljudstev ni okusil vsaj kaplje brezkončnega gorja? Nihče! Da, nihče izmed ljudi, ki so živeli, žive in bodo živeli ni bil, ni in ne bode tako srečen, da bi sam ne okusil bridkosti, žalosti in trpljenja, ki mu ga ponuja ta svet. In vendar se mi od tega sveta tako težko ločimo. Kaj pa nas veže na to borno ped zemlje, na to grudo že sto in stokrat premočeno s solzami trpina? Nič druzega ne kot oni blagoslov, ki ga je božji Sin pustil takrat, ko je sam potrt in otožen krvavi pot potil, takrat ko Je Njegova Sv. Kri tekla na to zemljo, ki je imela biti naš ob enem pa tudi Njegov grob. Pa, takrat je bila ta zemlja posvečena, posvečena tako, da mi in vse stvarstvo čutimo ta blagoslov n smo po njem tudi navezani na ta ubogi svet, na to dolino solz. A vendar to, da imamo pod nogami posvečena tla, še ni vse. Poglejmo okrog sebe in videli bodemo, da premnogi zapuščeni, otožni, bolehni hrepenijo po nečem drugem. Njihova duša umira od hrepenenja po nekem skrivnostnem miru, po miru, ki ga svet dat! ne »nore; po miru, ki tolaži in osrečuje vsa bitja. Ta mir je mir božji, ki prihaja od Boga. Da, mir božji je edina tolažba zapuščeni siroti, edina uteha v žalosti topečemu se srcu in v hrepenenju umirajoči duši. Ob Kristusovem rojstvu so na prvi sveti večer angeljl trpečemu človeštvu zapeli blagovest o miru božjem: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. In ljudje še dandanes, trpeči in boreči se za svoj obstanek, občutijo na sv. večer sladki mir božji, za-inaknenl poslušajo glas Gospodovega angelja In njihove duše okušajo tolažbo in srečo. Pa ne samo na sv. večer je človeška duša polna božjega miru. Duša je nesmrtna, teži po večnosti, in mir božji mora biti neminljiv, mora biti enak duši. Zato pa mi ta mir lahko vsaki dan srkamo in ga vlivamo v trpeče duše, da nam ne opešajo in vztrajajo v tem revnem in kratkem življenju. Kje naj jemljemo ta mir. Kje naj zajemljemo tolažbo ubogi, trpeči duši, duši, ki omahuje in trepeta? Tolažbo, mir in srečo dobi le pri Bogu, ker je On kralj večnega miru, mirit! ki ga mi nazivljemo mir božji. In ta mir prihaja kot dober prijatelj vsaki duši, ki resnično zahrepeni po njem. On se vliva v srca v tihih in skrivnostnih svetiščih, v širnem gozdu in ob raznih svečanostih. Mir božji prihaja v človeška srca ob slovesnem in veličastnem zvonenju, a tudi ob največji žalosti. Le po njem naj se zahrepeni, srčno Gospoda zanj zaprosi, in naša duša ga bo takoj polna. Če zamorejo pesniki povzdigniti dušo z borno človeško poezijo, koliko bolj jo bo mir božji oživil in pokrepčal, in jo v brezmejni žalosti zopet razveselil in poživil! Stopimo le v ranem jutru ali poznem večeru v tiho svetišče. Napol tema je razlita po njem. Dolge sence preprezajo stene in zadnji dnevni žar se polagoma izgublja. Po svetišču se še razliva duh kadila ravnokar opravljene svečanosti in težki duh utrinkajočih se sveč. Pred altarjem gori večna luč In iz že starih grobov se ti zdi, da sedaj pa sedaj vstajajo duhovi, ki pričenjajo svojo večno in nikdar končano zadušnico. Boječe in polagoma se tedaj približaš velikemu altarju. Poklekneš in moliš, dolgo moliš. Vse je tiho. Nič te ne moti, le odmev korakov ubozega delavca, ki gre na delo ali se vrača domov, ti doni na uho. Duša ti tedaj plava na lahkih krilih molitve tja gor pred nebeški prestol in uživa srečo in zadovoljnost, ker — glej — dobila je mir božji. Pokrepčan in potolažen po dolgi molitvi greš domov in se Čutiš srečnega. ' Pa ne samo zidano svetišče deli duši mir božji. Stopi tja v tempelj božje narave v širni gozd. Vse je tiho. Nič te ne moti. Poslušaš. Ptički po vejah po]6, potoček v bližini žubori svojo nikdar ne izpeto pesmico in veter skozi gozd Šumija. V tem tako krasnem kraju pa sl ti naenkrat srečen. In česa si tedaj želiš? Gotovo nič drugega ne kakor to, da bi vedno tukaj ostal v tem gozdnem svetišču, ki z vso svojo krasoto in svojim čarom deli duši mir božji. — Daleč od hrupnega sveta, se čutiš tu bližje — Bogu! Pa še tiše in veličastnejše je v lepih dneh, v krasnih jutrih in čarobnih večerih na pokopališčih, na krajih miru in večnega počitka. Ze napis nad vratmi vliva duši nekak strah pred tem krajem. Sam kraj pa s svojimi belimi spomeniki, vitkimi cipresami in vrbami žalujkaml vliva v dušo mir božji, zakaj nehote se tl na tem kraju vsl-liuie želja in vprašanje: zakaj nisem med onimi* ki mirno v Bogu spč? Srečni so oni — a tebi, ki ('tožen ogleduješ njihove grobove, se polagoma naseljuje v dušo tolažba. Iz nagrobnega križa črpaš novo upanje: Saj križ nam sveti govori, da vldmo se nad zvezdami. Potolažen si, ker tvoja duša ]e okusila mir božji. • , In svečano zvonenje, ubrana glasba, mogočno in veličastno p e t j e ali ne podeljuje duši miru božjega. O da! Vse to povzdiguje človeka v nadze- meljske višave, tja gor, kjer biva večno soglasje, večna lepota. Od tem pa prihaja vsa sreča človeštvu, prihaja mir božji. Pa obrnimo svoj pogled tja v tiho samostansko celico. V njej ni lepotičja, le skromna oprava ti priča, da tukaj biva ubog menih. Vse v njej je tiho, vse prikupljivo. Na steni pa je slika dobrega pastirja in njegove svete matere, okrašena z preprostim, a dehtečim cvetjem. Tu torej biva ubog in svet mož — menih. Najrajše je zaprt v te) celici zato, ker ga loči od vsega svetd in svetnih prevar in svetnih strasti! Vsled tega pa na-polnuje njegovo dušo blažen mir božji! Da, povsod lahko najdeš mir božji če le ne zapreš * svojega srca Gospodovemu klicu: Rad te spremlja po vseh tvojih po- tih kot najzvestejšl prijatelj ter ti deli srečo in veselje. Še umirajočemu prikliče ti na blede ustnice zadnji s m e h 1 j a j in ti odpre vrata v srečno večnost. Protialkoholne kaplje/) Samotar. Varujte se, da vaša deca ne. bodo preobložena v požrešnosti in pijanosti. Luk. 21. 31. Zavoljo pijanosti jih je že mnogo pomrlo; kdor je trezen, si daljša življenje. Sir. 31, 30. I. 1. Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti. 2. Kdor preveč pije, inalo popije. 3. Kdor po malem pije, veliko izpije. 4. Kdor preveč pije, temu se po glavi vije. 5. Pijanec je večen trpinec. 6. Pijanec se preobrne,kadar se v jamo zvrne. 7. Pij, pa pameti ne zapij. 8. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. \ 9. Stara navada, železna srajca. 10. Strastna navada, težka klada. tl. Vino še modrca znori. 12. Vinska korajža vesela, žganičja pa žalostna. 13. Zmerno jesti In piti, to je zdravo za dušo in telo, pa tudi za mošnjo. II. ~ 1. Alkohol je trajna kuga. D. Bar. 2. Deci in sploh mladini je vino, kakor vsaka druga alkoholična pijača, škodljiva, za starost pa je kupica vina to, kar mleko za deco; krepča želodec, oživlja čutnice, razveseljuje srce, pa le temu starčku, ki ga v mladostnih in moških letih ni užival črezmerno. Dr. Jože! Vošnjak. * 3. Kadar se bo poslednjemu žganjarju pečnl-ca podrla in krčmarju, ki v krčmi žganje toči, poslednja steklenica brinjevca strla, bo šele naše delo končano. Poprej ne smemo nehati. A. M. Slomšek. 4. Kar dela blatna voda travnikom, to dela žganje človeškemu rodu. Iz žgalnega kotla vre siva plamnjeva voda in se po svetu razliva, zaliva hiše in topi rodovine, polni ječe in bolnišnice, na onem svetu pa pekel, ki si ga žganjeplvcl sami prižigajo. A. M. Slomšek, S. Kdor preveč pije, sam zdravje in premoženje potopi. sebe zalije ter si J. Volčič. 6. Na dans ko bo Izginilo pijančevanje, bo Izginila polovica uboštva. Plcard. *) Citati vzeti iz Kosijevega spisa- >Popotnik« XXIII. * Marijinim hčeram. Slišale smo zadnjikrat, da bodimo redne. T o-da reda ni brez snage. Nekoliko o snagi. I. Gospodinja, ki hoče hišo in družino imeti v snagi, - - mora najprvo sama snažna biti. Da se snažnosti - privadimo, nikdar ne pozabimo, da je naše telo svetišče božje. Zato bodi skrb mia- , denke, da skrbi za lepoto tega svetišča božjega: Zjutraj, ko vstaneš, se lepo umij, si počeši lase In se dostojno napravi. To stori takoj zjutraj, sicer si vedno v zadregi, stopiti pred ljudi raz- / kuštrana ali na pol napravljena. — Da boš imela obleko za dom vedno snažno, imej jo iz takega blaga, ki se da brez škode prati. Črez dan si večkrat roke umij! II. Ni pa še zadosti, da je gospodinja sama snažna, skrbeti mora, da je tudi družina snažna. Da se mladenka tega navadi, je prav, da skrbi za snago pri mlajših sestricah in bratcih. ‘Tako naj jim noge izprva sama umiva, predno gredo spat, če so čez dan bosi hodili. Tudi jih navadi, da si vselej po jedi, ali vsaj zjutraj In zvečer usta splahnejo in zobe umijejo itd. — Skrb gospo- \ dinje je, da ima družina čisto obleko in perilo,vsak odrasel naj najmanj enkrat v tednu menja perilo, otroci večkrat. Zanemarjeno, umazano perilo škoduje zdravju in nas pristudi ljudem, ker diši vse po potu. Vrhna obleka naj bo brez madeža; delavna obleka naj bo lepo zašita: Koliko dela za mladenko, kako se izuri za dobro gospodinjo, če le hoče! Pazno oko ji odkrije vedno kaj. III. Snaga pri sebi, snaga pri družini, a snaga tudi pri hiš i. Imej čedne in snažne sobe. Pomedi Vsaj vsak drugi dan, tudi izpod postelj in v kotih. Obriši prah, zrači sobe. Okna večkrat umij, zlasti po leti. Zrcalo vse snage bodi kuhinja. Kuhinjska posoda bodi lepo pomita, čista, zato treba sproti pomivati. A ni vsega karanja vredna gospodinja, ki poda v roke umit Jonec (kakor sama pravi), pa je znotraj še ves maščoben, zunaj pa poln saj? Snaga je najboljša začimba naše hrane. Jed v čedni skledi tekne, v umazani pa ne, pa naj bo še tako dobra jed. Snaga je polovica zdravja, obvaruje nas mnogih kužnih bolezni. Ko pa skrbimo za snago — se moramo varovati, da se ne bomo preveč »pucale«, tedaj bi ne bile snažne, pač pa našemljene. To pa je ravno tako napačno, kot če smo umazane. Vsa obleka snažna vedno, sobe, vse pohištvo čedno, snažne roke, čist obraz: to naj bo mladenke kras! Govorila Antonija Suša pri shodu Mar. dr. v Senožečah. Govor deloma povzet po Kalinšek. — Gospodinjstvo. Pomni. t 1. Tiskana beseda je: velesila, z njo je treba računati. 2. Tiskana beseda je: govor, dejanje, ki ga tolikokrat slišiš oziroma vidiš, kolikorkrat bereš tiskano besedo, ki tl o njem poroča. 3. Tiskana beseda je: žitnica, iz nje se siplje seme v srce čitateljevo — dobro seme obrodi dober sad, slabo pa prinese slab sad. 4. 'Tiskana beseda je: tvoj tovariš, tvoja tovarišica, ki te spremlja, kakor hočeš, kadar hočeš. 5. Tiskana beseda je: tvoj kažipot, tvoj »angel varih« je, če Je dobra; če slaba: tvoj skušnja-vec. 6. Tiskana beseda je: tvoj usmiljeni samaritan — če je dobra, — ti vliva v dušile rane leka in tolažbe; če je slaba, je burja, ki z veliko silo budi in neti ogenj tvoje strasti. II. 1. »Zvest prijatelj je močna bramba, kdor ga je našel, je našel zaklad. Teža zlata in srebra ni nič vredno proti ceni njegove zvestobe« (sv. pismo). — Tak prijatelj ti je dobra knjiga, dober časopis. 2. Vprašali so nekoga, kateri prijatelji se mn zdijo najboljši. »Dobre knjige«, odgovori, »zakaj te mi brez strahu in prilizovanja In postranskih namenov zvesto povedo, kaj ml je v prid.« g. Hoja mladost. To bila mladost je: odpoved iti žalost in duševne rane — in moji gradovi: raztrgane bajte na gori — igrače otroške pa: solze v očeh in na hrbtu pretežki tovori... Kaj dala, življenja pomlad, sl še meni, siroti, ki cvetje ni bilo, radost in sladkost ne pomladi? Brez skorjice kruha iti palice, potne sem st6pal po poti, mojem ne-besu.... brez cilja pred mano, brez solnca na In vendar: srce mi je plald takrat v hrepenenju in nadi in sveže moči sem iskal na svojem telesu....i In tiho molitev Nebo je poslalo; jaz v svojo daritev sprejel sem mladost in vse solze, gradove pre- zlate, in zanje sem prosil, ki žalost na pot so mi dali: da lepše moliti ne mogel za svoje bi brate. Domen. Ob vrnitvi. •»Ne hodi, Janez, ne hodi domov! Sedaj je prepozno. Zaka] nisi prišel tedaj, ko sem Te čakala s takim hrepenenjem, ko sem hodila podnevi vsak hip na prag in se ozirala po cesti, če morda ne prihajaš; ponoči sem pa prisluškovala in čakala, da potrkaš na okno. Kolikokrat me je v polsnu varalo srce, da sem hitela odpirat, pa ni bilo nikogar. Zakaj Te ni bilo, Janez, zakaj nisi prišel tedaj, ka je bilo še čas? Po dolgih mesecih molka, si bil pisal, da si v ujetništvu nekje daleč, daleč. To ie bila po eni strani tolažba, po drugi pa slana hrepenečemu srcu. Vsako upanje na skorajšnje svidenje je bilo uničeno. Saj se je zdela vojna večna. O, da bi bila! Potem bi Te ne bilo nikoli nazaj in odgovor bi Ti dajala še-le pred božjim obličjem. Tam se Te ne bi bala tako, kakor se Te bojim sedaj. Ne bojim se zase, ampak zate. Če me ubiješ, bo zame vse poravnano, a kaj bo s Teboj in Tvojim sinkom? Če mi pa odpustiš, pa pozabiti ne boš mogel in gorje bo meni In Tebi. Lahko bi me zapodil od hiše, a tudi s tem sebi ne boš pomagal, jaz pa bom izgubljena in zapuščena na svetu kakor kamen na cesti. Edina pomoč bi bila moja smrt. In veruj mi, dostikrat jo kličem! Tudi na to sem že mislila, da bt jo sama prisilila, da bi prišla po mene. A odločiti se ne morem — nimam poguma in Boga se bojim. Pa odloči Tl, kakor hočeš. Kako se je z menoj zgodilo, sama ne vem. Zdi se mi, da sem se vrgla po zemlji, ki Se je pr- va leta tudi upirala; potem se je pa naveličaia žalovanja in hrepenenja po gospodarjevi roki in se pustila vnemar, kakor so jo pustili ljudje. Postala je pusta in začela poganjati osat in plevel. Tako sem se tudi jaz naveličala žalovanja in hrepenenja po 'Tebi in se udajala ničemurnim mislim in željam. Ko je prišla priložnost, me ]e našla slabo in me premagala... Obtožujem se Ti iskreno, kakor sem se preje obtožila Bogu, In Te prosim odpuščanja- Bog, tako trdno upam, mi je .odpustil, Ti mi doš težje... Stori, kakor moreš. Povem Ti samo to, da sem pripravljena za Tvojo in najinega sinka srečo vse žrtvovati in vse pretrpeti. Ako bom smela, bom delala jp skrbela za vaju vse dni svojega življenja kakor bom najbolje vedela in znala. Ako ne, bom pa za vaju rmo!iIa in trpela... Vse drugo Ti bodo povedali mati. Tvoje odločitve pričakuje težkega Srca Tvoja žalostna in nesrečna žena Rozalka.« Tako nekako se je glasilo pismo, ki ga je stara Samorastnica, vsa skrbna in ljubeča, nosita v ntdrijlh, ko je šla nasproti svojemu sinu Janezu, ki se je bil po brestovskem miru vrnil v Avstrijo ter je sedaj prihajal na daljši dopust. Oh, kaj se je bilo pripetilo začasa njegove odsotnosti! Zakaj, zakaj se je bi! oženil, ko je moral kmalu nato oditi v vojno in pustiti mlado ženo samo. Saj sem mu bila branila a bil je nepočakan. Seveda, kdo pa Je vedel, kakšna šiba nas čaka! Ali zdaj je, kar je. Janez mora Rozalki odpustiti, mora! Prosila ga bom, če treba, na kolenih. Dom, za katerega sem toliko trpela, za katerega sent pustila vse svoje žulje in moči, ne sme razpasti, tega Bog ne more dopustiti. Marija, pomagaj, usliši me! Vodi tl sinovo srce in sprosi, da se vrne mir in ljubezen v našo hišo. Potem se ti pridemo vsi skupaj zahvalit na Brezje. Marija, pomagaj! Vlak je drdral, potniki so se gnetli in govorili vsevprek, Samorastnikova mati pa je skrivaj otirala solze in prebirala jagode na rožnem vencu. Marija, Marija! Opotekaje se, je izstopila v Ljubljani, kjer j! Je, sama ni vedela kako, takoj prišel nasproti Ja-^ nez. »Janez!« — »Mati!« Podala sta si roke. Samorastnici so se vsipale solze, da je videla sina kakor v megli in ni mogla govoriti. Sin je bil videti žalosten in mrk. — Medpotoma je Janez le kratko odgovarjal na materina vprašanja, da ga je skrbeče pogledovala od strani: »Menda že kaj ve, nič ne vpraša po ženi in otroku ....« Ko sta sedla, je sin nekaj časa molčal, nato pa rekel: »Torej tako je doma?...« »Janez!...« Proseč Je bil njen glas in njen pogled. »Jane» Je stisnil pesti in grdo zaklel. »Marija, pomagaj meni, ubogi revi!« Sklenila Je suhi, od solnca opečeni, zdelani roki in sklonila glavo. Na roke so Ji kapale solze. Te roke! Koliko so pretrpele! Počivale so cdino-le tedaj, ko so se sklepale k molitvi. In delo in molitev sta bila za dom, za družino, zanj... Te roke so pestovale tudi njegovega sinka, ki ga sam še niti videl ni. Te svete, edine materine roke! Janeza je obšlo globoko ganotje. Solze so mn stopile v oči. Molčal Je nekaj časa, nato pa mehkeje rekel: »Da bi vas bil takrat poslušal, ko ste mi branili, da Je premlada!...« »Ko pa nisi vedel, lNova Istina« v rokak zagrebških desničarjev. O kaki enotni komunistični stranki za sedaj -torej še ne nrore biti govora. DOMAČI ODMEVI. t Mihael Vošnjak, slov. prvoboritelj, zadružni organizator, je umrl di^e 2. jul. t. !. v Švici. Pokojni je bival več let tudi v Gorici, kjer si ie pridobil splošne simpatije. Naj v miru počiva! t Teodor Hribar, znani goriški trgovec, Je dne 3. julija umrl na Dunaju. Iskal je tam zdravja, a našel je smrt. Pokojni je bil podjeten trgovec, podpornik naših gospodarskih društev in velik dobrotnik slov. dobrodelnih naprav. Svetila mn večna luč! . »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev, reg. Zadruga z omej. zvezo v Gorici« bo imela svoj redni občni zbor četrtek, dne 29. jul. 1920. ob 10. uri zj. v zvezinih prostorih (Corso Verdi št. 32, L). Mestne slovenske propovedi. »L’Era nuova« se v štev. z dne 14. t. m. nesramno zaganja v slov. duhovščino in v goriškega nadško'fa. In čujte — zakaj? »V središču mesta — pravi — v cerkvi sv. Ignacija, na glavnem trgu, se vrše vsako nedeljo in praznik slovenske pobožnosti, poleg' slovenske piidige zjutraj, je popoldne druga slovenska pro-poved, potem slovenska pobožnost, pri kateri sc pojejo litanije, napevi itd. po slovenski. Ali bi ne ne moglo ono malo Slovencev hoditi k latinski pobožnosti.... Tudi v stolnici je vsako . nedeljo in praznik slovenska propoved, ki ne sme manjkati™. Iz tega se razvidi, da je nadškofu vera sredstvo,' ki ima služiti za propagando slovanske politike... In rečejo, da smo v Italiji in vse to po IS mesecih odrešitve teh pokrajin!...« A tako? — Ker smo že v Italiji — kakor trdite Vi — morajo izginiti iz goriških cerkva vse slovenske pobožnosti. Ker jih nadškof še ni odpravil, se ga mora odstraniti. — Je-Ii to — vprašamo — ona verska in narodna svoboda, ki jo v enomer obljubujete? Prej Iz šol, in sedaj bi nas radi še iz cerkve izgnali. •— Nestrpnežu povemo, da onih slov. pobožnosti ni uvedel še-le sedanji nadškof. Jutranje slov. propovedi so stare že stoletja, da — tako stare, kakor so stare goriške cerkve. Vse druge slov. pobožnosti so pa v rabi že lepo število let in jih je med drugimi odobril tudi italijan nadškof Jordan. Slov. pobožnosti — niso politika, so verske vaje, ki jih zahteva pravičnost Cddsve do vseh narodov. Ali čiankar ne ve, da je oranje ljud. štetje ugotovilo v Gorici nad 10.000 Slovencev? Duhovščina in nadškof vrše le svojo sv. dolžnost, če skrbe za dušno parstirstvo tudi za Slovence. — Clankar naj rajši skrbi, da bodo njihove laške pobožnosti boli obiskovane. Škandal pa je, da zahteva iz gornjih razlogov kar odstranitev slovenskega nadškofa! Slovensko kmet. društvo v Gorici se je preos-novalo v zadrugo ter si stavi namen pospeševati vsestransko slov. kmetiške koristi- Svojo pisarno ima v Gorici — Via Contavalle 7, I. — Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah je ob sklepu šolskega leta priredila izbrano tozadevno razstavo, ki priča o vrlem napredku te prepotrebne šole. Nov list »Idea del Popolo« je začel-izhajati v Gorici pod geslom: »Za resnico, za svobodo, za pravico«. Krepko se bori proti brezverskemu časopisju in komunizmu. V narodnem oziru je pravičen. Priporočamo! Petletnica smrti prof. Mandiča. Dne 13. mati t. 1. je minulo 5 let, odkar je umrl istrski narodni zastopnik v bivšem avstrijskem državnem zboru prof. Matko Mandič, krepak zagovornik jugoslo-venske pravice v Istri. Od svoje mladosti je deloval tam za narodno prebujenje. S svojim delom kot poslanec in politik je mnogo pripomogel, da je Istra ostala po večini jugoslovenskega mišljenja. Volitve 1. 1907. so bile za Istro nova stran zgodovine. Takrat se je pokazalo, da Istra ni italijanska, temveč po ogromni večini j u-goslovanska. Prof. Matko Mandič je vneto zastopal jugoslovenske narodne interese Istre ter jc vztrajal do smrti. Podlegel je žal prej, ko ie uresničil svoje narodne ideale. Slava njegovemu spominu! Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urad je izdal ravnokar svoje 27. demogra-fično (ljudopisno) obvestilo s statističnimi podatki o tržaškem prebivalstvu v tednu od sobote 27. junija do sobote 3. julija t. I. Celokupno prebivalstvo — brez posadke — se je cenilo dne 1. maja 1920 na 234.751 duš. V rečenem tednu se je rodilo 125 oseb, med njimi 61 moških in 64 ženskih. Umrlo jih je v istem času 63, in sicer 33 moških in 30 ženskili. Protizakonita premestitev. Gener. civ. koml-sarijat je nepričakovano premestil g. Alojzija Hreščaka, šolskega voditelja v Lokvi pri Divači na Vojsko v logaškem okraju. Obstoječi predpisi ne dopuščajo, da se definitivno nameščeni učitelj, premesti dokler se ni potom discipl. preiskave ugotovila kaka krivda. Kam pridemo, če bodo poklicani činitelji tako razumeli Giolittijev klic: Spoštujte zakone! Strašni dogodki so sev<>iSigrali v Trstu dne 13. t. m. Povod je dala brzojavka o izgredih v Splitu. Pri izkrcanju laških častnikov in vojakov iz volne ladje »Puglia« so se vršili napadi z ročnimi granatami in s puškami. Pri tem sta našla smrt kor-vetni kapitan Galli in strojnik Rossi. Predno se Je potom amerikanske komisije ugotovilo, kdo je zakrivil te žalostne pripetljaje, so laški »fascisti« v Trstu sklenili, maščevati se nad Slovenci. Grozno so divjali. Veliko petnadstropno stavbo »Narodnega doma s hotelom »Balkan«, ki jo cenijo nad 30 milj. lir, so zažgali. Pretresljivi prizori so se pri tem odigravali. Demonstranti so v posameznih skupinah začeli vsepovsod uničevati slov. tvrdke In zavode. Udrli so v stanovanje dr. Kimovca, dr. Agneleta v pisarno dr. Wilfana, dr. Rybara, dr. Voduška. Opustošile kavarno »Commercio«, »Jadransko banko«, »Hrvatsko štedionico«, »Ljublj. kred. banko«. Vse so pobili v gostilni »Makarska«, v gostilni »pri petelinčku«. Vdrli so tudi. v iugosl. delegacijo ter vso mobiljo vrgli na trg in jo tam »žgali. Uničili so srbsko šolo in pisarno pravo- \ slavne cerkve itd. — Po ulicah pa so pretepali osebe, ki so jih smatrali za Slovane. Tri osebe so mrtve in prav mnogo jih je ranjenih. Ni treba omenjati, da se je ob teh napadih — tudi ropalo. V gostilni »Makarska« n. pr. so zlikovci pokradli okoli 20.000 lir v denarju, 10.000 lir v vrednost, predmetih, in 12 hi vina ter 2 hi maršale. Ko je lastnik te gostilne zaprosil pri kvesturi za stražo, so ga odpodili z besedami: Dobili ste lekcijo, kakor ste jo zaslužili!« (»Lavoratore« 15/7.). Po tržaškem vzgledu so.tudi v P ul ji zažgali Narodni dom, in napadli v Pazinu tiskarno »Pučkega prijatelja«. Na Reki so pa opustošill razne hrvaške trgovske tvrdke!' — Ob teh žalostnih pojavih vprašamo — je-li to pot narodne strpnosti, pot do pobratenja narodov? Kaj pa oblast? Je-li res tako brez moči, da ne more ščititi več varnosti oseb in imetja? V Spodnji Furlaniji so stavkali koloni. Grozili so, da porežejo trte, če gospodarji ne ugode njihovim zahtevam. Na posredovanje oblasti se le posrečilo, zadeve med koloni in gospodarji urediti, Stavka je sedaj že končala. Iz Senožeč. Dne 6. junija je Marijin vrtec priredil dve igri: I, »Jagode, II. »Zaviti darovi«. A. Čadež. — M. vrtec je prvikrat nastopil samostojno — pa s polnim vspehom. Naš oder smo obogatili za tri celotne kulise. Delo je izvršil slikar g. Pr. Šabec iz Zagorja na Krasu. Razgled po svetu. »Katoliška Liga« v Ljubljani. Ustanovilo se Je društvo za širjenje katoliškega tiska. Namen, ki sl ga je postavila »Katoliška Liga«, je predvsem, poglobiti versko življenje med nami potom katoliških knjig, brošur in časnikov, braniti vero pred napadi nasprotnikov, združevati naše ljudstvo v boju zoper nevero, poučevat}, navduševati in krepiti nas vse za boj proti nenravnosti, podpirati ln skrbeti, moralno in gmotno, da se širi prosveta in izobrazba potom tiska, shodov in- predavanj, vzbujati med narodom zanimanje za dnevna vprašanja, ki tičejo predvsem vere in morale. NajveC- ja in prva skrb pa ji bo ceno izdajanje brošur, tako. da si jih bo lahko vsakdo omislil. Član postane lahko vsak, ki Izpolni svoje verske dolžnosti in je moralno neoporečenega vedenja. Članarina znaša 20 jugsl. K, ustanovnina 500 jugi. K.--------- Vsi prispevki in dopisi se pošiljajo na »Katoliško Ligo«, Ljubljana, Mestni trg 8/1. Samotar. Konferenca katoliških jugoslovensklh škofov v Zagrebu. Tretja konferenca kat. jugoslovenskih škofov se je vršila od 13. do 21. aprila t. 1. v Zagrebu. Konferenci je prisostvoval tudi papežkl nuncij v Belgradu. Razpravljalo se je o mnogo- vrstnem velezanimivem vprašanju (o »Zavodu sv. Hijeronima« v Rimu, ki naj pride v last Jugoslavije; o katoliški avtonomiji; o urejenju duhovniškega berila i. dr.) Konferenca-se je izjavila proti odcepljenju Reke od senjske škofije ter odbila ta-kozvani »reformistični pokret« med duhovništvom. Odločila je nadalje, da hoče vsaka škofija obdržati po eno sinodo, a vse škofije naenkrat Skupni zbor in to v začetku bodočega leta. Konferenca je sklenila obelodaniti edinstven cerkvc-ni molitvenik in edinstven katekizem. Na brzojavne pozdrave in udanostne izjave papežu in regentu so došli ravnotako topli odgovori. Princ regent Aleksander je koncem meseca junija potoval po Jugoslaviji. Povsod je bil sprejet z velikim navdušenjem. V Zagrebu se je mudil 23. in 24. junija. Obiskal je katoliško in pravoslavno cerkev, akademijo znanosti, vseučilišče, in več drugih kulturnih ustanov. Tu se je mudil tri dni. Prisostvoval je v stolnici katol. pontifikalni sv. maši. Krasna je bila manifestacija na kongresnem trgu, kjer je bila zbrana cela vojska učencev u-čenk, dijakov in akademikov, zastopnikov raznih, društev z zastavami. Regentu so ^e poklonili tudi slcvenski begunci iz Primorja. Dr. Seton Watson v Ljubljani. Odlični angleški publicist in znanstvenik dr. Seton Watson je prišel zopet, kakor je to storil že opetOvano pred vojno, v naše kraje, v svobodno JugslaviJo, da se osebno in na licu mesta informira o razmerah v Sloveniji. Dne 9. junija t. 1. je prišel v Ljubljano, kjer je našel odlični prijatelj Jugoslovenov topel in prijazen sprejem. Naj podamo na tem mestu kratko karakterizacijo in delovanje dr. Watsona; Dr. Watson se je narodil v Londonu !. 1879., študiral v Oxfordu, Berolinu in Parizu ter se po svojem obisku Dunaja 1. 1905 povsem posvetil zgodovini in prilikam v Avstro-Ogrski. Dr. Fatson. pozna zlasti srbohrvaški teritorij v bivši avstro-ogrski monarhiji, ki ga je že pred svetovno vojno prepotoval ter se tudi sam naučil narodovega jezika. Slovenski del našega naroda dr. Watsona ni toliko zanimal. Pravzaprav se ga Je dotaknil v pozitivnem zmislu šele v najnovejšem času v svoji znani tedenski reviji »The New Euro-pe« in sicer z ozirom na italijansko okupacijo slovenskega ozemlja, ko imenuje nas Slovence zasedenega ozemlja »cvet slovenskega naroda«, ki ga ni uničil tudi German tekom osmih stoletij ter ga ne bo v bodočnosti niti mehkužni Italijan. Živel je med Slovaki, v Pešti, med Romuni ter med Hrvati in Srbi. Kar je videl in slišal. ga je navdajalo z gnusom in srdom. In 1. 1907. je začel pisati o ogrskih zatiranih narodih s toliko znanstveno temeljitostjo ter s tolikim žarom sočustvujoče duše, da je posluhnila vsa kulturna Kvropa. Njegove knjige so govorile o groznih krivicah, nečuvenih potvorbah, sramotnih korup-cijah in azijatskih nasilnostih, ki so spremljale stoletja vse dejanje in nehanje mažarske In nemške politike. L. 1908. je bil v Zagrebu, 1. 1909. v Dobrovniku in v Crni gori. L. 1910. je izšlo njegovo delo o »Jugoslovanskem vprašanju« in leta 1912. delo o »Absolutizmu na Hrvaškem«. Prepotoval je in temeljito proučil narodnostne, kulturne in socijalne razmere po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, živel je v Splitu in na Reki. S knjigo o »Rasnem problemu ogrskih narodov« si je dr. Watson pridobil oxfordski doktorat. 2e 1. 1910., !e s svojimi članki prvič opozoril Veliko Britanijo, da se mora v lastnem interesu živeje zanimati za Jugoslovene in Balkan. Da pozna svet danes Slovence vsaj kot del. jugoslovenske države, je velika zasluga dr. Watsona! Samotar. »Orlovski tabor« v Mariboru. Dne 29. julija do 3. avgusta t. 1. se bo vršil I. slovanski Orlovski tabor v Mariboru. Papež Benedikt XV. bode poslal svojega delegata na imenovani tabor. Prišle bodo mnogobrojne katoliške mladinske organizacije, posebno iz vseh slovanskih držav ter iz glavnih 'drugih evropskih držav, kakor iz Francije, Anglije, Španije itd. Tudi amerikanski Jugoslo-veni bodo dostojno zastopani. Društvo »Pripravniški dom« v Ljubljani. Do cele vfste dobrih učiteljev je že pripomoglo društvo »Pripravniški dom« ljudstvu; to leto vzdržuje v »Marijanišču«' 9 učiteljiščnikov. Predsednik društva je prošt Kalan; zastopani so v odboru škofijstvo, učiteljišče, »Slomškova zveza« in »Katehetsko društvo«. Ustanovitelj društva kanonik Kržič je bil na občnem zboru izvoljen častnim predsednikom. Visoka trgovska šola v Zagrebu. V Zagrebu se otvori visoka trgovska šola. Jugoslavija za prehrano zasedenih jugosloven-skih dežel. Na seji ministrskega sveta SHS, se Je razpravljal zakonski predlog glede zasedenih pokrajin, zlasti Dalmacije in Istre. Po tem predlogu naj bi„se v te pokrajine izvažala prehrana in drugo potrebno blago brez carine in brez zahteve plačevanja v zdravi valuti. Sprejeti predlog bo objavil finančni minister. Cenzura filmov. Kriminalistika je spoznala, da imajo kinematografi slab vpliv na duš«vnl razvoj otroka. Zato je povsod uvedena cenzura filmov. T^ko komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov, bodo ustanovili tudi v državi SHS (v Bel-gradu.) Sestavljena bo iz dveh učiteljev in enega pplicijskega uradnika. MLADIKA Štev. IV. Odkritje spomenika don Boscu. Pred kratkim se je v mestu Turinu (Italija) slovesno odkril spomenik velikemu vzgojitelju don Boscu (Salezjian-cu)! XII. internacionalna razstava v Benetkah. Letos se je otvorite XII. internacijonalna (mednarodna) umetniška razstava vseh slikarskih del v Benetkah. Zastopani so razni slovanski umetniki; med temi vzbuja občno pozornost ruski futurist Arhipfcnko. < Uporno gibanje med ital. vojaštvom se je pojavilo zadnje dni na raznih krajih n. pr. v Jakimi (Anconi), v Trstu v Červinjanu. Vojaki so se uprli ter niso nikakor hoteli iti v Albanijo. Socialistična stranka in »Delavska zveza« v Rimu je izdala dne 20. junija proglas v katerem daje ta-le navodila: »Pripravljeni bodite na naša povelja, ki vam jih bomo dali pri prvem 'poskusu kakšne vojaške ekspedicije. Predno začnejo nove vojne; proti vsaki novi vojni, pri prvem groženju nove vojne je vaša dolžnost, oj proletarci in vojaki, le ena sama: Revolucija?« Znani slavist dr. Murko je imenovan za profesorja na zagrebškem vseučilišču. Šola za očete. Neki irancoski list priporoča ustanovitev šol za očete, kjer bi se mladi ljudje ličili vsega, kar potrebujejo za vestno izpolnjevanje bodočih očetovskih dolžnosti. Za povzdigo obrtno - rokodelskih šol v Jugoslaviji. Slovansko bogoslužje na Češkem. Papež Benedikt XV. je dovolil, da se pri petih mašah poje ponovitev evangeljiske epistole v češkem jeziku. Poroke, pogrebi in krsti se smejo vršiti tudi v češkem jeziku. V samostanih in v božjepotnih cerkvah se sme vršiti služba božja v staroslovenskem jeziku. To pa samo na praznike: Sv. Cirila iu Metoda, sv. Vaclava, sv. Prokopa, sv. Ljudmile in sv. Janeza Nepornuka. Proslava j>esnika Ševčenka. Proslava obletnice smrti največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka se je izvršila pred kratkim po vse! Ukrajini. m TO IN ONO. Proti brezverski In nevtralni šoli se je v laški zbornici izjavil dne 5. t. m. naučni minister Ben. CroCe. Poudarjal je to-le: »Šola se ne sme izneveriti svojemu glavnemu cilju: vzgoji; a ta je nemogoča pri nevtralni ali brezverski šoli, t. j. v šoli, ki bi bila brez oživljajočega duha, v šoli, ki bi bila nebrižna napram glavnemu cilju in življenskemu principu: vzgoji. Koj dodam, da take šole — čast bodi rečeno človeštvu — ni in da je nikoli ni bilo in je ne bo. Kaj pa naj pomeni nasprotno? Je eno onih, ki še jih rabi na shodih. Ni potreba, da imajo kako smisel, da le izdajo kaj trenotno. Da celo — kakor znano — taka gesla so tem bolj izdatna čimbolj nejasna so, čimbolj* protislovna. A kaj tacega ne smete pričakovati iz ust našega na-učnega ministra. Tudi ne boste našli pri njem onih lahkomiselnih šal proti krščanstvu. Izjavil sem In izjavljam, da ]e krščanstvo stvarilo nravno življenje, od katerega še vedno živimo!« •lOOIetnlca Ralaelove smrti. Dne 6. aprila 1.1. je preteklo 400 let odkar je umrl — veliki Rafael, največji in najplodovitejši slikar Matere Božje. Rafael Sanzio se je narodil 6. aprila 1. 1483. v Ur-binu (Italija). V prvi mladosti ga je poučeval v slikarstvu znani Peter Perugino; že v svojih začetnih delih se je kazal Rafael bodočega umetnika. L. 1496. je odšel v toskansko prestolnico, kjer je dosegel nenadne uspehe (»Kristusa de-vajo v grob«). Tu v Florenciji je občeval mnogo 7. izvrstnim slikarjem dominikancem Fra Bor-tclomeom (1469—1517) od katerega sc je marsikaj naučil, zlasti pripravljati trpežne in naravne barve. L. 1506. vidimo Rafaela v Urbinu na dvoru tamošniega vojvode Guidoboida; postal )e kmalu ljubljenec vsega mesta: vsakdo je občudoval njegov bistri razum in plemenito srce. Na dvoru se je seznanil z papežem Julijem II.; kmalu pozneje (1. 1508.) je povabil Julij II. našega umetnika v Rim, odkoder' se ni več preselil. V Rimu je posvetil Rafael vse svoje sile v olepšavo krščanske prestolnice. Papež Julij II., hrepeneč po zunanjem blesku in sijaju, je hotel imeti divno slikano svoje stanovanje, ki naj bo res pristojno In prikladno papežu, prvemu vladarju na zemlji. — Tega velečastnega naročila se je lotil Rafael z največjim navdušenjem. Rafael je okrasil tri za-^ sebne papeževe sobane (»Sala di Costantino« = Konstantinova dvorana; »Stanza d’Rliodoro« = Helijodorova dvorana; »Stanza della Segnatura« Dvorana podpisov in eno veliko dvorano s slikami (»Sala deli’ Incendio« = Dvorana požara.) Rafael si je v teh sobanah postavil spomenik, ki bo proslavljal ime Rafael, dokler bo zlato-ru-meni Tiber poljubljal skalnato zidovje večnega Rima. Še sedaj nosijo te sobane ime »Le stanze di Raffaello« = Rafaelove dvorane! Dvanajst let (od 1. 1508 — 1. 1520 — do svoje smrti — je slikal veliki Rafael imenovane sobe; vso krepost svojega življenja je posvetil temu delu. Glavna misel, ki ga je vnela za preslavno delo je — proslava sv. Cerkve. — Med tem pa, ko je Rafael slikal svoje »Stanze« v Vatikanu, dovršil je več drugih izbornih slik, katere povsod, kjerkoli se nahajajo, smatrajo najdražjim biserjem lepih umetnosti. Prvo mesto med njimi zavzemajo radi svoje čudapolne krasote njegov« M a d o n n e (Marije): »Madonna della sedia« = Marija na stolu, »Madonna di Foligno« = Folinjska Marija, »Madonna di Sisto« = Sikstinska Marija i. dr. Rafaelove Marije so prikazni iz raja. V njih zre na nas neskončno ljuba in nepopisna mila — Mati Jezusova. — Rafaelov spomin moramo hvaležno v srcu ohraniti, kakor to tirja naša dolžnost In zahtevajo njegove nesmrtne zasluge. S. Darovi za Mladiko. P. n. g. Seljak Jakob, Vidulin p. Puc • L 1,— P, č. g. Janko Kmet žup. uprv. Vojsko » 1,— C. g. Jos. Gojtan župn. Kaščerga p. Pazin » 4.— Marija Žerjal Brje C. g. Jos. Grašič župn. Beran p. Pazin . » 4.— Olga Štokelj Trst » 1,— Prevzv. knezonadškof Gorica . . . . » 2.— Marija Grahonja Gročana p. Kozina . > 2,— C. g. Ivan Kovačič župnik Podmelec . » 26,— Terezija Alberti » 2.— C. g. Jos Fon župnik Ajdovščina . . . » 2. Kristina Bernetič Vrhpolje .... » 2.— P. n. g. Jože Makuc Solkan . . . . 2,— P. č. g. Ivan Kunšič, dek. Cerkno . . . » 2,— P. n. g. Josip Cigoj Krmin .... » —.53 Župni urad v Hrenovicah « 4,— Preč. Karl Lupin Sp. Idrija . . . . —.40 Marija Mestnik, Železniki Gorenjsko . 2,— Preč. Ciril Munih žup. upr. Soča . . . » G.— P i. g. Franc Kandus kpl. Tolmin . . 2.— Preč. I. Klobučar kurat Log . . . . 6.— » Alojzij Kodermac 2.— P. n. g. Ludovik Močnik Kneža . . . » 36,- Karolina Jakin, Njivica Kojsko . . . '2.— P. n. g. Ignacij Lapanja Podmelec . . » 2.— Mihael Toroš Rim » 2.— P. č. Valentin Knavs Logje ...... 7 P. č. Ciril Zamar, kurat Bilje . . » 9. P. č. g. Alfonz Zaverl, žup. Št. Vid p. V. 1,— » Filip Abram, vikar Pliskovica . 2,— P. č. Josip Vodopivec Nabrežina . . » 4.~ » Ivan Kenda, kurat Novaki » 4-t P. n. g. Eliza Špacapan Gorica . . . . » i.— Družina Bizjakova in en drugi . . . » 20,- P. n. g. Ant. Rejec župan Šebrelje . » 40.—■ Prav iskrena hvala všem blagim dobrotnikom! Listnica uredništva. »Samotarju«. Hvala za nabrano gradivo! Porabimo priložnostno. Posebno rubriko za »Orlovstvo« otvorimo, ko se to gibanje dovolj razširi. — Cenj. uredniku »Bogoljuba« v L j. Ob ugodnejših trenotkih objavimo poslane. Hvaležni smo Vam za priznanje in bodrilo, ki nam ga dajete s temi le besedami: »Dosti lepih časnikov imate. Jaz se veselim Vaše podjetnosti in Vašega napredka in Vam častitam k temu^ Da, tako se mora delati, kakor Vi zdaj delate! Ne obupavati, ne tarnati, marveč delati, potem bodo že prišli boljši časi. Posebno »Mladika« je lepa. Veliko poguma, podjetnosti in lepih uspehov Vam za-sedencem želi — urednik »Bogoljuba«.' — Doni e 11: Hvala! Odlomek iz počete povesti priobči- mo prihodnjič. — Prosimo za kak primeren prevod jz češkega! — P. Ct v K. Pride nekoliko predelano na vrsto prihodnjič. — Rad. v V i p. Pesem prihranimo za kako svečano priložnost. Občudujemo vzlet Vašega duha, da gori vkljub visoki starosti 78 let v Vas tako mladeniški ogenj! Gledč onih 50 Marijinih pesmic bi ne bilo napačno, če jih ponudite odboru za zidanje cerkve na Sveti Gori-(naslov: kn. nadšk. ordinariat.) F. M. Za sedaj ni šlo. Pošljite nam še kaj. — L. C. v Št. Priporočamo se za članke »Stariši In šola«. S tozadevnim slovstvom lahko postrežemo. . Sotrudniku S. S. in A. R.: Prihodnjič. — I. G. v D. Obljubljenega nismo prejeli! — Raznim: Klišeje smo naročili, a doslej jih še nismo dobili. Primite Mu! ('Konec.) Ali vi vse to verjamete? Kaj bi ne verjeli! Duhovni, da, duhovni, ti delajo vojsko. Casili so delali točo, zdaj pa vojsko. Zmirom se ukvarjajo s kako tako rečjo, ki je lju* dem v škodo. Noč in dan samo to premišljujejo, kako bi mogli ljudem škodovati. Strašno so veseli in srečni, če vidijo, kako se ljudje zvijajo v bolečinah. — Da, duhovni delajo vojsko! Duhovni vojake nabirajo io jih noter kličejo. Duhovni zidajo kcsar-ne, vlivajq kanone, izdelujejo puške in strojnice, gradijo bojne ladje, napravljajo in polagajo mine, ' napovedujejo vojske in jih vodijo. Če pa duhovni take reči delajo, i, čemu so pa potem na svetu kralji in cesarji, ministri in generali? Kaj pa delajo ti? Ali še ne veste? Ti pa mašujejo, pridigujejo, spovedujejo, krščujejo, otroke poučujejo, pokopujejo in procesije vodijo. Ali ne verjamete?... Vi zmajujete z glavo, češ, to ne bo res, to bi bil narobe-svet. Dobro ste povedali: Narobe-svet! Res, narobe-svet! Da generali mašujejo in spovedujejo, tega ne verjame nobeden. Da pa duhovni vojske kujejo in napovedujejo, to verjamejo vsi. Kajti ni je tako debele, hudobne in neumne laži o duhovnih, da bi je ljudje ne verjeli in ne razširjali. Če je ne verjamejo, jo pa zoper svoje prepričanje Vedoma in namenoma trosijo okoli. Kajti da bi danes — ko je svet vendar tako izobražen! — mogli ljudje kaj takega verjeti in resno trditi, je težko verjetno. Ako torej ta trditev ni debela neumnost, je pa živa zloba. Da, duhovni so krivi vojske — tako gotovo kakor gotovo generali mašujejo, kakor gotovo na drevesih klobase rastejo, kakor gotovo je polž ujel zajca in kakor gotovo sedi kovač v luni. Ali to verjamete? Če to verjamete, potem morda res tudi verjamete, da so duhovni krivi vojske. Če pa teh nesmisli ne verjamete, potem menda tudi niste toliko »udarjeni«, da bi resno trdili, da so duhovni krivi vojske, — ko je njih poklic vendar popolnoma drug In ko so za vojskovanje poklicani čisto drugi možje, ki ne puste vmešavati se v njih delokrog. Duhovni so krivi vojske. Povejte vendar kdo? kdaj? kje? kako? zakaj? Duhovni! Kdo so to? Ali vsi ali le nekateri, In kateri? Imenujte jih! Hočemo jih poznati. Cel svet naj jih pozna, na sramoten oder naj jih postavi, javno naj jih obsodi — sramotilce svojega stanu, ki so okrvavili svoje blagoslovljene roke s krvijo neštetih! A dokazov hočemo. Pokažite dokumente, navedite priče: kdaj, kje in kako so delali za vojsko! « In zakaj bi delali? 'To bi bilo mogoče kveč- jemu, ako bi imeli od vojske kak dobiček, gmoten ali duševen. A kakšen dobiček naj imajo od vojske? Povejte, kakšen! Ta, da so jim oficirji zasedli vse prostore v žapnišču; ta, da so inorait pisati ljudstvu nešteto prošenj; ta da so jim v vojski pobili najboljše mladeniče; ta, da so jim na vseh koncih zapeljavali dekleta; zlasti pa ta, da so jih, .naše slovenske duhovnike, na začetku vojske po Štajerskem, Koroškem in v Istri žan-darji vklepali v verige, gonili kot hudodelce skoz mesta, kjer jih je nemška druhal tepla in vanje pljuvala, potem so jih zapirali po ječah, kjer so ž njimi ravnali kot z najgršiini zločinci — vse samo zato, ker so Slovenci in so bili zvesti svojemu rodu. Končno ta, da so morali s Primorskega in Notranjskega v ječo in pregnanstvo v Italijo, Sicilijo in Sardinijo, kjer so ječali in stradali nad tri leta; nekateri pa ječijo še danes, — samo zato, ker so si drznili reči kako besedico v prilog svojemu rodu in domačemu prebivalstvu. To je dobiček, ki so ga imeli dohovni od vojske. Zares kako bi po vsem tem ne bili navdušeni za vojsko, ki jim prinaša take krasne dobičke! »Pa so govorili nekateri na začetku vojske, da je vojska šiba božja, ki naj bi si Jo ljudje obrnili v pokoro.« Mogoče, da so govorili tako ali se pa pravi to vojsko hoteti, vojsko povzročiti, vojsko zakriviti? Tudi pisec teh bukvic je bil nekaj podobnega rekel, in vendar je bil ves čas zaklet sovražnik vojske, tako da bi bil — če bi ga bila avstrijska vojaška oblast- slišala — že davno pokopan na ljubljanskem vojaškem strelišču za Golovcem.... »Pa so agitirali za vojno posojilo!« — To Je pač bridko, zgubiti denar, težko prislužen denar, posebno če ga nimaš veliko. Pa ni treba še obupati nad njim! Nedavno se je izvolil v Ljubljani odbor veljavnih mož, ki bo storil vse, kar je mogoče da kar največ reši, če mogoče seveda vse. — Za to vojno posojilo so res nekateri prigovarjali. Vsi ne. Pisec te knjižice ni nikdar zgubljal besedi za vojno posojilo in če bi bil imel milijone, bi ne bil dal vinarja. Če so>a drugi prigovarjali, so storili to vsled tega, ker je vojska in civilna oblast tako strašno pritiskala nanje, da se ni bilo mogoče ustavljati. »Zakaj so Jo pa ubogali, zakaj se niso uprli!« Zakaj se pa uradniki niso uprli in vojaki pušk pometali od sebe? Na ta način bi bilo najhitreje konec vojski. Toda kdo si je upal? Vse je bilo pod takim pritiskom, da bi bilo gorje, ko bi se kdo ustavil. Duhovnom je bilo naročeno, da morajo porabiti ves svoj vpliv za posojilo, da morajo agitirati od hiše do hiše in da morajo poročati glavarstvu, koliko so dosegli. Če ni bilo poročila, so ponovno zahtevali odgovor iu klicali Štev. IV. MLADIKA Stran 97. na odgovor na glavarstva, — tako da sc ni bilo mogoče izogniti. Delali pa so za vojno posojilo tudi drugi in še kako! To, kar so spravili skupaj duhovni, je le en neznaten del posojila. Toda kdo drugim to zameri? Kdo jim kaj očita? Grešniki so samo duhovni! »Kaj pa tisto pisanje in navduševanje za vojsko na začetku vojske?« — Pisec te knjižice, ki je kot izrazit pacifist (načelen nasprotnik vojska) od vsega početka protestiral proti takemu govorjenju in pisanju, misli, da sme o tem izreči svojo sodbo. Prav ni bilo, da se je tako govorilo in pisalo; razlagati se pa vsaj deloma da. Umor Franca Ferdinanda, ki nam je bil takrat vsem živo pred očmi, je ljudi podkuril, da so postali bojeviti. - Na zunaj vsaj, četudi v srcu ne, je bilo vse za vojsko. Tudi socijalni demokratje, od katerih smo pričakovali odpora, so bili kakor v Nemčiji tako v Avstriji za vojsko, vsaj odpora niso nobenega pokazali. Pa jim tega ne očitamo. Nobeden namreč ne velja rad za nepatrijotlčnega, ali da bi se mu očitalo, da mu za domovino ali državo nič ni.Navdušenje za vojsko je bilo po vseh državah. Kaj so vse počeli in pisali za vojsko Italijani, nam je še znano. Tudi Francozi so se silno navduševali za vojsko. Narekoval jim je to patrijotizem, dasi se za vojsko samo na sebi noben človek zdravega uma ne more navduševati; kajti vojska je najstrašnejše gorje, ki more zadeti človeštvo. Tudi pri nas so Odgovorni urednik A. Sfiligoj. Vrvar MIHAEL SUSSI6 v Gorici, llaštelj št. 16. Velika izber najbolših vrvi, špagata, : : prediva itd, : : TRGOVINA z MOŠKIMI KLOBUKI. RAJER EVGEN vinska trgovina Gorica - Via Cesare Battisti 20 (poprej Via Teatro) priporoča svojo yiM A : : zalogo : : V r%.m v A. Černigoj MIZARSTVO ’ GORICA, Tržaška cesta. :: :: se mnogi ljudje (različne barve in mišljenja) cedili patrijotizma, kakor se cedijo danes; ker pač tako najbolj kaže. Deloma so jih k temu silile razmere, deloma je bila pa prevelika gorečnost. Zakrivilo pa vojske to ni. Smrt Franca Ferdinanda je bil samo neposreden povod vojske, iskra, ki je švignila v dva nabita kanona, ki sta čakala pripravljena, na vsak čas počita. — Cel svet vč, kolike se je papež* trudil, da bi vojsko preprečil, zabranil, okrajšal In posledice vojske kolikor mogoče omilil in olajšal. Kdor količkaj bere, je lahko bral njegova pisma vladarjem, bral o njegovem posredovanju v prilog vojnim ujetnikom, da naj se spuste v domovino, da naj se ž njimi ravna človeško in se jim stanje kolikor mogoče omili. Celo pravoslavni škofje so se iz Rusije obrnili na njega za pomoč. Iz svojih pičlih sredstev je pošiljal precejšnje svote raznim državam v pomoč ujetnikom. Zabavljanje zoper duhovščino je postala epidemija, nalezljiva betežen. Te vrste bacili švigajo povsod po zraku, in na kogar sede tak bacil, tega žene neka notranja sila, da mora zabavljati. Kakor se pa zoper vse epidemije izdado varnostne odredbe, tako je tudi že zadnji čas, da se tej epidemiji postavijo meje. I (Iz knjižice »Primite tatu«, spisal Nemanič. Ljublj. 1920). • • «• BRIVNICA :: Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17. — se priporoča slavnemu občinstvu. — Oglejte si obnovljeno zalogo ravnokar došlega različnega pohištva pri ANTON BREŠČAKU CORICA - Via CARDUCCI - GORICA STAVBENIK I. NIBRANT Solkan št. 24 5 prevzema stavbena dela pod ugodnimi pogoji. Opozarja sl. županstva, cerkvene urade in zasebnike, da prevzema zgradbe celih občin, cerkva, šol, itd. Domača, solidna tvrdka. V elita zaloia stanbeieia lesa - vsake vrste in množine. Cene ugodne. M. Krainer 9EUK0 ZALOGA MAIUIFAKTURHEGA BLAGA Na drobno O Na debelo. GORICA, VIA RASTELLO 34—37. Volneno in bombažasto sukno : za moške iu ženske. ---- 1 Velika izbera perila, šifona, raznovrstnega platna za rjuhe, brisač vsake vrste, serviet, belih in barvanih namiznih prtov vsake velikosti, žepnih robcev, vol-nenega> bombažastega in sukanega blaga za blazine, volnene in bombažaste odeje, bele in barvane posteljne prevlake, z volno napolnjene in s klotom raznih barv, volnenim porhatom, zefirjem, eta-minom in batistom prevlečene odeje. I Velika izbera i S potrebščin za krojače - - in šivilje - - Obleke za moške, dame in „otroke. Bele in barvane moške srajce in spodnje hlače. Sprejemajo se tudi umerjena naročila oblek in perila za moške, dame ■ ■ : in otroke. ............- Staroznani hotel z restavracijo „PRI ZifITEM JEiENtT v Gorici postreže vsem svojim gostom po najboljši moči in po pošteni ceni. Borišlia zveza gospodarskih zadrug ia društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Andrej Mavrič, £ na Travniku, se najtopleje priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročila, katere izvršuje točno in po znižanih cenah. Andrej Golja Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelkov, kakor : škafov, orn, stolic, sit, rešet in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potrebščin.