Šolsko obzorje. Iz Idrije. Ministerstvo poljedelstva je tem-le tukajšnjim gg. učiteljem vsakemu po 100 gold. podelilo potnine k svetovni razstavi na Dunaj: ravnatelju •) Če se prav spominjam, sem pozneje nekje bral, da so ta homec razkopali in popolnoma odstranili. Škoda zanj-ga, ako je res tako. Pis. Jan. Juvanu, Jak. Ingliču, Ant. Levsteku in obertnijski učiteljici gospodič. Mariji Jackel. Vsi morajo poročati o tem, kar bodo za šolo koristnega zapazili. Iz Budanj. Okrajn i uCi tolj ski zbor v Postojn i. (Konec.) Gospod nadzornik nadaljuje in pravi, da je najdel tudi kraj. šolsk. svete, kateri niso krivi, da se še to ali uno v šoli pogreša, marveč tega kriv je učitelj sam, ker, ali ne naznani potreb, misleč si, da to ne spada v njegov delokrog, kar ni resnično, ali ker še ne ve, česar šola potrebuje in imeti mora. Učitelj kot ravnatelj naj bo duša šoli; krajni in okrajni šolski svet i. t. d. so le organi, kateri imajo učitelja podpirati v tem, kar za šolo potrebno spozna itd. Zdaj prične se obravnava po sledečem programu: 1. »Katere nove uredbe zde se po izkušnji in napredku ljudskega šolstva potrebne, — gledd na šolski in učni red od 20. velikega serpana 1870.« — 2. S kakimi sredstvi bi se utegnila šolska izreja z domačo vsperno nadaljevati. 3. Odbor za okrajno učiteljsko bukvarnico bode poročal o svojem delovanji. 4. Gospodje učitelji, kot ravnatelji predložili bodo zapisnike šolskih bukvarnic in vsih učnih poraočkov. 5. Nasledovali bodo razni prcdlogi posamnih udov učiteljskcga zbora.« — Gospod nadzornik preberc sleberno točko posebej in pravi, da pervi je stalni odbor to vprašanje stavil le na podlagi onih besed, katere jc slavno ministerstvo v vodu k ukazu od 20. avg. 1870 izgovorilo, namreč: »Prideržujoč si prihodnje uredbe, katere se bodo i. t. d.« — Naj tedaj gg. učitclji zdaj naznanijo, katere nove uredbe se jim zdii po triletni izkušnji potrebne? — Gospod Štefan Čampa, učitelj iz Vipave, se oglasi, ter pravi: §. 1 šolskega in učnega reda določuje, da naj krajna šolska oblast 8 dni pred začetkom vsacega šolskega leta poda zapisek vsih otrok, katerim je v tistem kraju dolžnost, da v šolo hodijo, učilničnemu voditelju. A ta ukaz se nikakor in menda nikjer ne spolnuje. Govornik povdarja, da naj se iraenovani §. natanko spolnuje, ter da se ne bo, kakor do sedaj, nalagalo vse učiteljevim plečom. (Večina gg. učiteljev ga je v tem podpirala.) — Gosp. Alojzij Račič, pervi Vipavski učitelj, je pa o tej zadevi te misli, naj bolje bi bilo, (ker več del udov krajnega šolsk. sveta še pisati ne zna), da bi učitelj kot ud krajnega šolsk. sveta, kakor do sedaj, tako tudi zanaprej opravljal ta posel. Kajti uradnikl in druge oblasti pišejo si same svoje zapisnike, zakaj pa bi učitelj tega ne storil! — ' Gosp. Valt. Pin, podraški učitelj, pa meni, ako učitelj to delo prevzame, naj se pa tudi plača za to. Gospod okrajni šolski nadzornik mu odgovarja ter pravi: »§. 16, zadevajoč postavo šolskega nadzorstva določuje, da udje krajnega šolsk. sveta nimajo tirjati plačila za oskerbovanje opravil. Učitelj kod ud kraj. šolsk. sveta mora tedaj tudi zastonj delati enako drugim udom, in kot vodja pa še posebno skerbeti za to, da bo imel zapisek o pravem času v redu. G. Ivan Zarnik, učitelj iz Budanj, je te misli, da naj se postave spolnujejo po duhu, a ne po čerki. Duh postave pa gotovo nima nič zoper to, ako učitelj še dalje sestavlja šolske zapisnike i. t. d. (Gosp. nadzornik: Prav dobro!) In pri tem tudi ostane. Oglasi se gosp. Rant, nadučitelj iz Ternovega. On pravi: »Drugi §. šolsk. in učnega reda glasi se, da dolžnost v šolo boditi začenja se . . . — A otroci na kmetib pri tako nježnji starosti niso še kaj zelo na duhu razviti; in vpraša: kako bo capljalo dete 6 let staro po zimi uro delječ v šolo?« Gospod nadzornik edgovorf, da so glede na razvitek na duhu in telesu, le posamni izjemki. Po dubu navedenega §. imajo taki otroci ravno tako opravičeni izgovor, kakor oni, kateri po §. 4. (c. d.) zarad slabega vremena ali slabih potov ne morejo v šolo priti. Pri 14. §. oglasi se g. Št. Francelj, učitelj iz Št. Vida, ter meni, da naj bi se dajala odpustna spričevala le takim učencem, kateri dokončavši ljudsko šolo potrebujejo spričeval. Na priliko učencein, ki se gredo učiti kacega rokodelstva i. t. d. — Da pa bi se pri izstopu iz šole dajala učencem sploh spričevala, zdi se govorniku nepotrebno. (Te misli sploh so vsi zbrani g. g. učitelji.) Gospod nadzornik omeni, da se po občnih ljudskih šolah dajo samo odpustna in odhodna spričevala (§. 66. šolsk. in učnega reda), ter priporoča g. g. vičiteljem, da naj se v tej zadevi ravnajo natanko po ukazu. — 0 24. §. govoril je g. V. Pin tako le: »Gospoda moja! V tem paragrafu omenjena svarila in kazni dajo se v mestnih šolah rabiti, a nikakor ne v naših kmečkih šolah*) in med terdimi kmeti. Gospoda moja! Kmečke srenje naše Kranjske dežele niso mesta, v kterih prebiva po večjem izobraženo ljudstvo, ampak naseljeni so tu le kmetje, priprosto, neizobraženo, da rcčem, v mnozih krajih popolnoma surovo, šoli sploh nasprotno ljudstvo. Pri mladini tacih staršev so omenjena svarila in kazni (po navadi) le v majhino korist; učeniku pa napravljajo veliko škode. Mislim, dragi bratje učitelji, da je vsak kateri iz med nas manj ali bolj, iz skušnje prepričan, da naš preprosti kmet slabosti in neporednosti otrokove malo kedaj otroku, naj večkrat pa učitelju pripisuje. »Otrok je nedolžen; le učitelj je sitiu3ž», tako se glasi navadni njegovi rek! — Ako učitelj otroka zarad pridnega obiskovanja šole, ali zarad napredovanja v posameznih naukih pohvali (kar se pa po naših šolah lo redko more zgoditi, kajti otrok navadno le to zna, kar mu ličitelj tako rekoč po sili v glavo vtepe), ta hvala učenca le malo, a stariSe celo nič ne omehča; ker jim je šola in odgojnik neizrečeno zbadljivi tern v peti! — A vse drugače je to po mestih, kjer so veči del otroci tacih staršev, ki jim je šola pri serci. Ako nadalje učitelj otroka z besedo posvari, prepričal se bode, da se nekateri posmehuje, ne rečem, da vsak, a veliko je tacih! Ako pusti učitelj otroka v klopi ali zunaj klopi stati, uči nas skušnja, da se otrok tisti čas 1. nič ne uči. in 2. še druge učence v učenju moti, kar je pa gotovo pričujočim učencem in učenkam škodljivo. Če pa priderži učitelj otroka po dokončanih šolskih urah v šoli (Schularrest), pride kmalu oče ali mati po otroku prašat. In skušnja uči, da se stariši o tacih slučajih nič kaj omikano ne vedejo proti učitelju. Da, zgodilo se je že, da je oče ali mati s silo si pomagal, da je bil otrok zapora rešen, učitelj pa ostane pri tem vpričo učenca osramoten! Drugači je to, gospoda moja, po mestih. Tam ne pride oče, ako otroka v pravem času domov ni, po njega v šolo, o kaj še! Temuč ponovi se otroku kazen tudi doma, kajti mestni stariši vedo dobro, da učitelju nasproti ravnati bi bilo zelo pogubljivo njihovim otrokom. Da je priprostemu kmetu zapiranje njegovih otrok zoperno, to je gotovo, kakor je gotovo tudi to, da kmetu šola ni kaj zelo pri sercu. Kmet pravi: »Jaz» potrebujem svoje otroke doma; delo, delo, to je njih šola. Jaz ne znam brati ne pisati i. t. d., pa vendar živim, *) Mestni proletoriat je še vcliko bolj spridcn od kmečkega, in dostikrat bi potrcboval šibe tako; kakor lačni krulia. Vred. moj otrok bo toraj tudi lohka brez šole živel! Če ga pa že moram pošiljati v šolo, pošljem ga le določeni čas, ne pa, da bi ga mi potem še zapirali. Če je otrok vreden kazni, pretepite ga, in potem spustite ga domov! — No, v tej zadevi dam kmetu prav. Saj že star pregovor pravi, da »šiba nova mašo poje«. — Ravno ta točka pravi dalje, ako učitelj otroka z zaporom kaznuje, naj mu preskerbi tudi primernega varuha za čas zapora. Gospoda! Dozdeva se mi, da se s tem varuhom misli le učitelj. To pa hoče toliko reči kakor, da naj bode tudi učitelj toliko časa zapert v šoli, dokler se je odmenil otroka prideržati. Mar to ni istina? — Toda, gospoda, mislim da jo še nismo tako daleč pritirali, in da se še ne nahajajo ljudje na zemlji, ki bi tako nespametni bili, da bi sami sebe zapirali. (Smeh.) Jaz razumem to ravno tako in ne drugače, kakor da ta točka ima učitelja za primernega nadzornika ali varuha zapertega otroka. Nepraktično dozdeva se mi tudi to, da točka veleva zanikerno, poredno šolsko mladino vabiti pred učiteljsko zborovanje (Lehrerkonferenz), ali v enorazrednih šolah pred pervosednika kraj. šolsk. sveta. To velja bolj za odraščeno mladino po mesčanskib šolah. Mi, gospoda moja, pa nimamo z odrašeno raladino opraviti, marveč z majhnimi, mladimi, da rekel bi, z neumnimi otročaji, kateri njim dana posvarila koj pozabijo, in svoje otročje nepokojnosti ponavljajo ali repetirajo. Potemtakem morali bi učitelji zarad tacih »repetentov« skoraj vsaki dan zborovati, jih svariti in dragi čas tratiti. Gospoda, mislim, da te poredneži niso vredni take časti! (Smeh.) — Pri enorazrednih šolah pa bi moral pervosednik vedno doma čepeti in čakati, kedaj bo odgojnik kacega »Neboditreba« k njemu pritiral, kajti dvomim, da bi stariši to delo opravljali, otroci pa tudi ne bodo sami k njemu hodili. Stvar je tedaj, po moji misli, več škodljiva nego koristna. Za naše ljudske šole popolnoma škodljiva, za meščanske šole pa koristna, jc po mojem mnenju zadnja točka tega paragrafa, ki se glasi: »začasno izločilo iz šole«. Gospoda! veste koliko ima učitelj truda, da otroke v šolo piivabi ? ¦ n potem pa naj jih podi iz šole! Ali bi ne bilo to kmetu hudo pohujšanje ? Pač bi kmet lahko ironično se nasmehljal ter rekel: BNo, to je vgodno za nas. Pred so otroke s silo priganjali v šolo, a sedaj je pode iz nje!" — Gotovo bi marsikateri oče z veseljem poprašal otroka : »Za koliko dni zapodili so te iz šole?« (Smeh.) Če bi otrok odgovoril: »za 8 dni«, bi oče gotovo pristavil: »Pašebolje bi bilo, ako ji te bili za 1 ali 2 meseca zapodili iz šole«. Gospoda! verjemite mi, da bi kaj tacega ne bilo po deželi tako redko, kakor bele vrane. Upam, da je dovelj razvidno, da §. 24 našim ljudskira šolam nikakor koristiti ne more, toraj stavim predlog, naj bi se slavno ministerstvo prosilo, da naj bi se §. 24 popravil in glasil tako-le: §. 24. Pri odgojnih pripomočkih se je posebno ozirati na otrokove lastnosti. Nikoli ne smejo kazni biti nevarne otročjemu zdravju. Za odgojne pripomočke sploh velja: hvala, svarilo, karanje, stanje zunaj klopi, poderžek v šoli, in poslednjič, ako vsi poprejšni pripomočki pri otroku nikakoršnega poboljšanja ne pokažejo, previdno, otroCjemu zdravju neškodljivo telesno pokorilo,sšibo. (Konec prih.) Iz Ljubljane. »Tovarišu« je došlo lo-le pisanje, da ga razglasimo: »št. 1289 d. š. sv. C. k. deržavnn in vojno ministerstvo je z razpisom dno 14. jun. t. 1. pod št. 6955 Abtli. II. izvanredno dovolilo, da se učiteljem in učiteljskim pripravnikom, kateri so v vojaški zvezi in bi imeli letos vaditi se v orožji, pa so prosili za odloženje teb vaj zaradi obiskovanja svetovne razstave na Dunaji, to odloženje more privoliti tudi za prihodnje leto, ako za to prosijo. V Ljubljani, 6. avg. 1873. — V letošnji tečaj izobraževanje nadaljevajoči za učitelje v Ljubljani pridejo ti-le g. g. učitelji: Fr. Saman, podučitelj v Ternovem (pri il. B.): Fr. Kovač, učitelj v Zatičini; Jan. Pregelj, učitelj na Vačah; Lovrenc Arko, učitelj v Zagorji; Jan. Pokorn, učitelj na Horjulu; Jož. Mesner, učitelj v Škocijanu; Fr. Praprotnik, učitelj na Ježici ; Pavl Zore, učitelj v Križab pri Teržiču; Jož Dolinar, učitelj v Žabnici; Jan. Dovar, podučitelj v Kočevji; Jan. Čop, učitelj v Eibnici; Jan. Juvanec, učitelj pri sv. Vidu; Frančiška Verne, podučiteljica v Ložu; Bern. Franc, učitelj v Nevljah; Fr. Kalan, učitelj v Čemšeniku; Pavl Borštnik, učitelj v Podzemlji; Jan. Jarm, učitelj v Hinah; Andrej Gerčar, učitelj v Čatežu; Anton Pavčič, učitelj v Dolu; Jan. Jerše, učitelj v Lescah, in Henrik Vizjak, učitelj v Kamni gorici. Vsaki dobi 50 gold. za pot in hrano. — Pri spraševanjski komisiji za ljudske in meščanske šole ostane do konec š. 1. 1875/76 vse pri starem, samo da eden, gosp. Eppich, vstopi, eden pa, gosp. M. Močnik, izstopi.