jim i leksikoni in enciklopedijam i ter zato sklenila, da jih nikjer ne bo citirala? M edtem je bil 1962 s Vollm erjevim All­ gemeines Lexikon der bildenden Künst­ ler des XX. Jahrhunderts vsaj na neki uradniški način dopolnjen Thiem e-Be- ckerjev leksikon, od 1958 resp. 1959 sta iz­ hajali mogočna Enciclopedia Universale deli’Arte resp. njena am eriška izdaja En­ cyclopedia of World Art, 1958—66 Enci­ clopedia dell’Arte Antiča, izhajajo po svoje se dopolnjujoči Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte, Reallexikon für Antike und Christentum in novejši Reallexikon der byzantinischen Kunst, z odličnim i reprodukcijam i oprem ljeni Kindlers Malerei-Lexikon in — po vsem povedanem vemo, da ne bi bilo narobe, če bi ELU nudila vsem tistim , ki jo ven­ d ar uporabljajo, možnost in napotke, da še k je drugje vsaj na hitro preverijo gra­ divo, ki v ELU m orda ni povsem ade­ kvatno prezentirano. V sekakor nas slovenskih um etnostnih zgodovinarjev prvi jugoslovanski (z ne najboljšo zagrebško patino zaznamovani) leksikon likovne um etnosti ne odveže od nacionalne naloge, da se kot kolektiv tudi sam i lotim o te naloge: ustvariti slovenski leksikon dom ače in svetovne likovne um etnosti, ki pa ne bo imel napak ELU. Ce nam bo to uspelo — predstavljam si samo dve knjigi v obsegu ELU, ti dve pa tudi v ilustracijah prem išljeni od začetka do konca — bo tudi to poročilo dobilo višji smisel in zgubilo svoj volto funebre. In das Lexikon gehören Tatsachen, Daten, Zitate, Hinweise, nicht aber Geschmackurteile, Vermutungen, An­ sichtsäusserungen, je dejal stvarni Max J. Friedländer. Toda ta trenutek se pred nam i še motno blešče pozlačeni rdeči hrbti ELU in od vsega, k ar smo prebrali v njej in si zraven mislili, je v zraku, ustih, od­ m evu in pod prsti še čutiti nekaj tistega, k ar veje iz enega njenih najbolj občute­ nih izlivov: što je omatorjela u grijehu i bludu ... mesnate staračke ruke, iskva- rena put, nakit i čipke črne mantile kroz koje proviruje staračka oronulost — sve je to sugestivno izvedeno, pa se pričinja, da je to staračko strašilo zabludilo v okvir zlata te živi cereči se opsceno na čitav svijet (Ljubo Babič). Luc M enaše France Stele, Umetnost v Primorju, Slovenska M atica, L jubljana, 1960. — 234 strani teksta, od tega 17 strani franco­ skega povzetka. 217 reprodukcij in dva zem ljevida. Če bi precenjevali v svetovnem m erilu um etnostnozgodovinske metodologije slo­ venski delež, bi kazalec v naš prid po­ kazal pač najprej na metodo um etnostno­ zgodovinske geografije. Dr. Stele je zato bistrovidno spoznal, da lahko sam o s to metodo polnovredno nastopim o pred sve­ tovno um etnostno zgodovino in jo obo­ gatimo, pa po drugi strani samo z njo lahko tudi naše regionalno spomeniško gradivo pred svetom uveljavim o kot fe­ nomen, ki je pogojen v posebni kulturno­ zgodovinski in kulturnogeografski »atmo­ sferi«, ki je, na svoj način, v Evropi enkratna. Naši um etnostni spom eniki so nam reč bolj kot zaradi svoje kvalitete — dasi se nam tudi te ni treba sram ovati! — pom em bni zaradi svojega posebnega re­ gionalnega značaja, ki se je izoblikoval v stikališču Alp, ravnine in m orja, v sti- kališču treh velikih jezikovnih in ku ltu r­ nih skupin — latinske, germ anske, slo­ vanske in, kot četrte, še m adžarske. K tem u m oram o dodati še posebno zgodo­ vinsko situacijo srečevanja Zahoda z bizantinskim Vzhodom, ki je v obm or­ skem ozračju Benetk tudi po padcu bizantinske oblasti v Istri še dolgo u tri­ pal. Vse to je povzročilo na naših tleh latentno napetost in se nakopičilo v potencialno energijo, ki je n a obličje um etnosti lahko vplivala vzpodbudno ali zaviralno, napredno ali konservativno, vedno pa tako, da bi moglo veljati slo­ vensko ozemlje k a r za klasično študijsko področje um etnostnogeografske metode. N ajvidnejša in najpom em bnejša sta konflikt in svojevrstna sinteza, ki sta se porodila ob srečanju m editeranskega in alpskega prostora — na ozemlju P rim or­ ske in Istre s širšim »kranjskim « zaled­ jem. To so bile tudi prve značilnosti, ki so jih tuji, zlasti severni raziskovalci opazili na našem spom eniškem gradivu. Zato je razum ljivo, da je prav ta proble­ m atika prof. Steleta, še posebej zam ikala, da ji je posvetil več posebnih študij, po­ tem ko je kraške elem ente prvič poskusil karakterizirati v razpravi »Umetnost Do­ lenjske« (Etnolog V, 1933, p. 177 ss). Končno so se m u ta zapažanja razrasla v knjigo »Um etnost v Prim orju«, katere prva poglavja je že poprej sam ostojno objavil 1 . 1940 v knjižici z istim naslovom. K njižica je postala program in njena poglavja spadajo med naše klasične um etnostnozgodovinske tekste. S edanja izdaja je popolnejša. R evidirana je z no­ vimi odkritji po osvoboditvi, ki so obo­ gatila spom eniški pregled, niso p a spre­ m enila tem eljnih spoznanj. Na koncu so knjigi dodani še m onografski ekskurzi o najpom em bnejših prim orskih um etnikih ozirom a o tistih, ki jim je ta zem lja vtis­ nila poseben pečat. Tako razpada knjiga v dva dela: v problem sko zajeti prvi del z naslovom »Zgodovina« in v drugi del, »Žetev«, ki je nekakšna antologija um et­ nikov. Dasi je poročilo o prvi knjižici v n a­ šem Zborniku priobčil že Jože Gregorič (ZUZ, XVI, 1939—40. p. 119 SZ) naj glav­ ne Steletove teze le ponovim. P rv a je, da im a um etnost P rim orja prehodni značaj in da živi od različnih zunanjih pobud, da pa ni ne italijanska ne nem ška, am pak sam o prim orska. Ob nekoliko zoženih pojm ih »italijan­ sko« in »nemško«, ki nastopata kot dve nasprotni si silnici večkrat tako v tej knjigi kot tudi splošno v našem izrazju, bi rad pripom nil, da sta navezana že na določeno etnično in tudi na družbeno višjo kulturno plast. V trenutku pa, ko spregovorim o o določenem um etnostnem razpoloženju, ki je vezano geografsko in izhaja iz ljudskih pravrelcev, izgubita pravo resonanco. Ob um etnosti P rim or­ ske je Stele sam podčrtal, da »bomo kulturno in um etnostno mejo zajeli samo v strnjeni ljudski plasti, naj bo še tako zastrta po vidnejših dejstvih v višji pla­ sti«. V ljudski plasti pa moram o računati tako s starim i substrati kot z etnično višjo diferenciacijo posam eznih nacional­ nih značilnosti. Zato bi se mi zdelo bolj ustrezno, če bi porabljali poleg kulturno določljivejšega atrib u ta »italijansko« tudi geografsko širšega »italsko«, k er zadeva kom pleks še vedno žive kultu rn e in um etnostne usedline italskega prostora, ki obsega tudi etnično heterogene ele­ m ente — na prim er langobardske, ladin­ sko furlanske sestavine itd. Podobno je preozko sicer m anj porabljeno določilo »nemško«, ki ga lahko večkrat nadom e­ stim o z izrazi alpsko, srednjeevropsko, če pa že etnično, potem ra je bajuvarsko — in podobno. Toda to je le obrobna opomba. Ze na prvih straneh je razgrnil avtor pred nam i tisti izredno interesantni sub- alpinski um etnostni tok, ki poteka od savojsko-francoske m eje do K vam era. P rvi ga je opredelil kot posebni pas m ed Italijo in Srednjo Evropo, ki im a v vseh deželah, katere zajem a, skupne značil­ nosti — npr. »zamudništvo«, ki odloča zlasti v poljudnejši plasti, prehodni zna­ čaj v m ešanju severnih in južnih ele­ mentov, lokalne delavnice, ki po lastnem okusu predelujejo m ednarodne vplive itd. Zgledi: južnotirolske srednjeveške podo­ barske delavnice v M eranu, Boznu, Brix- nu, furlanska podobarska skupina tol- m eške šole v 15. in 16. stoletju s svojo sintezo nem ške in italijanske šole itd. Ta karnijska skupina je kar nekak veznik med južnotirolsko in slovensko-prim or- sko. N a skrajnem vzhodnem koncu tega pasu pa se poleg tretjega, slovanskega (etničnega) elem enta pridružuje še bizan­ tinski, čigar črte pa bi jaz vsaj v gotiki iskal raje v beneški sm eri kot pa na Bal­ kanu. Tudi renesančni tok se je tod za­ jezil ob nasprotnem severnem sunku ali pa je to ozem lje nekako preskočil in se vrnil v alpske dežele šele v svoji severni predelavi. Podobno so na Slovensko pri­ hajali pozneje baročni vplivi že kraško prilagojeni ali po ovinku čez G radec in Ljubljano. P rava, lastna um etnost P ri­ m orja je torej nastopala zunaj velikih m ednarodnih tokov. Posebej pa je po­ m em bna trditev, da »m arsikaj, k ar se zdi v P rim orju italijansko, je v resnici skup­ no sredozemsko«. Poglavje o um etnostnozem ljepisnem okviru najprej ugotavlja, da je narod­ nostna m eja med Italijan i in Slovenci približno tudi m eja dveh um etnostnih izrazov. Ob tej delilni črti se razvrščajo trije zem ljepisni pasovi. P rv i obsega fu r­ lansko nižino in obm orsko Istro, drugi pomeni jedro P rim orja (Slovenska Bene­ čija z Bovškim kotom, B rda z Gorico, K ras s Trstom in celinska Istra), tretji pas pa rajem a Pivško kotlino, Idrijo in severno Goriško vzhodno od Soče. V drugem pasu se elem enti obeh tipov k ri­ žajo tako, da nastopajo drug ob drugem, toda severni nad beneškim i prevladujejo. V prvem pasu pa nastopa pretežno ita­ lijanski značaj, pridružujejo pa se mu posamezni severni elem enti. Med drugim i so tipične znanilke prim orskega naglasa zlasti odprte line za zvonove, ld segajo še danes skoraj do Ljubljane. Mislim pa, da bomo m orali že sprejeto mejo odprtih lin pom akniti k ar n a grebene K aravank, kajti tudi sicer se na vsem nekdanjem K ranjskem m editeranski vplivi zadnji čas mnogo zgovorneje razkrivajo, kot pa smo mislili še včeraj. Ze princip posli- kavanja srednjeveških cerkva, kot ga po­ znamo n a K ranjskem , ni severnjaški, am pak v tem elju italski — ali bolje: oblikovni princip inkrustacije sten s fre­ skam i je m editeranski, njegova ikono- loška vsebina pa je pogojena v Srednji in Zahodni Evropi. Tudi stereotom nost arhitekture, ki je, posebno v srednjem veku, poudarjala čisti značaj stene, spada v ta krog. P rav tako bo treb a ob priložnosti osvetliti južnjaške elem ente tudi na Koroškem, k jer so bili m edite­ ranski odmevi gotovo bolj živi, kot si danes mislimo, verjetno pa bo neka m eja potekala med Beljakom in Celovcem. »Jedro um etnostnozgodovinskega pro­ blem a P rim orja je v drugem pasu«, ki o hranja stilne naplavine od obeh strani, glavni tokovi pa se pretakajo po ovinkih. G otska arh itek tu ra se trdoživo ohranja, razvija pa svoje forme. Tudi v gotskem slikarstvu nastopa vrsta lokalnih, polno­ vrednih variant (prim. le K ras in Istro!), podobno pa se pozneje v križanju Severa in Benetk razvije tudi beneško oplojeno baročno kiparstvo ljubljanskega kroga. P ri pretakanju um etnostnih tokov v obeh sm ereh so odločale prom etne žile, m ed katerim i je bila zelo pom em bna cesta čez Škofjo Loko na Cerkno, Tolmin in v Soško dolino. Drugi sunek je segel proti K rasu v južni sm eri m im o L jubljane vse do Istre in T rsta (in najbrž tudi v Vipav­ sko dolino), dodati pa bi kazalo še tre t­ jega, ki je potekal čez Pivko in Bloke na Dolenjsko. V baroku pa so beneški ele­ m enti prihajali čez Gorico v osrednjo Slovenijo in našli glavno oporišče v L jub­ ljani, odkoder so usm erjali svoje m ojstre tudi nazaj na Prim orsko. V prvem pasu je ločevati med obm or­ sko Istro, ki zori iz starokrščanskih in bizantinskih tem eljev in nato ob beneških vplivih, in F urlansko ravnino, ki jo je fevdalni čas severnjaško uglasil in se beneški elem enti cepijo vanjo le bolj po­ vršinsko. Drugi pas je spadal pod nemško fevdalno oblast, nazadnje pod habsbur­ ško, in pripadal m u je tudi Trst. Zanj je značilna velika m nožina gradov, stolpi oglejskega ali beneškega tipa; m anjše cerkve so srednjeevropskega tlorisa, predvsem pa nastopa krasilno kam no­ seštvo, ki sega tudi še v 17. stoletje. Cerkve im ajo pogosto odprto ostrešje in stene poslikane s freskam i. — V tretjem pasu se kam en vedno bolj um ika lesu, ohranjajo pa se druge prim orske značil­ nosti (odprte line za zvonove, kam noseški stavbni detajli, zvoniki beneškega tipa itd.). Zem ljepisno si stojita nasproti gozd­ nati alpski in kam nitni kraški svet. V prvem pasu je m ed odločilnim i faktorji tudi morje, m edtem ko v F urlaniji oblast nem ških patriarhov in fevdalcev zavira pritok beneških elem entov. V Istri ču­ timo vpliv m unicipalne arhitekture. Tu in na K rasu je kam en glavno izrazilo in obliči se v k a r kristalinično kubičnost. A ntična »kulturna streha« iz korcev je izpodrinila »prakulturno streho« iz kam - nitnih plošč. O braz te kulture je torej nastal iz tradicije in pogojev zem lje in zavestne ali nagonske človeške dejav­ nosti. Odločale pa so tudi politične usode (antika, starokrščanska um etnost, bizan­ tinska in langobardska kultura,’ od 11. stoletja dalje oblast oglejskih patriarhov, ki je pom enila tudi sožitje s Severom in s K ranjsko te r utrdila tudi m ejo med prvim in drugim pasom. Za p atriarh i so v prvem pasu zavladale Benetke, v dru­ gem srednjeveški fevdalci). Pozna gotika in barok pom enita dva kulturna vrhova. Posebno vlogo je imel Trst, zlasti še, ko se je v 19. stoletju gospodarsko razcvetel in prevzel avstrijski okus, m edtem ko je v slovenskem delu P rim orja narasel po­ men L jubljane in se je hkrati razživelo močno narodnostno občutje, ki je tudi v um etnosti našlo svoj izraz. Drugo poglavje, v katerem je avtor nadrobneje osvetlil značaj prim orskih spomenikov, razvrščenih po arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu, je tako polno podatkov, da bi že najkrajši ekscerpt pom enil skoraj njihov prepis. Izpuščeni so spomeniki, ki so izraz visoke um et­ nostne volje in im portirani iz Italije, podčrtani pa so tisti m ed njim i, ki so spontan izraz prim orskih razpoloženj in so bili ideal tudi našim stvaritvam : antika v Puli, oglejska bazilika, tržaški sv. Just, stolnica v Kopru. Tako to po­ glavje stilno in topografsko analizira, ilustrira in podkrepljuje uvodne m isli in spoznanja, vanj so vpleteni številni um etnostni objekti in um etniki, povezani s potm i stilnih tokov in križanj njihovih impulzov. Sprem ljam o arhitekturo pri­ m orske Istre, delež »kranjske gotike«, sam onikli izraz kraške renesanse, sezna­ nimo se z oblikam i zvonikov, doživimo arh itek tu rn i pomen T rsta 19. stoletja z njegovim odmevom v zaledju. Poseben odstavek je posvečen arh itek tu ri baroka in novega časa. V poglavju o slikarstvu je seveda zelo obsežno zajeto srednje­ veško stensko slikarstvo s pom em bno lokalno istrsko-kraško skupino, slikarstvo glagolskih rokopisov, nato pa sledita ba­ ročno in sodobno slikarstvo. K iparstvo je obdelano nekoliko bolj sum arno od sred­ njega veka do naših dni. U m etnostna podoba Prim orske, ki jo je avtor razgrnil pred nam i, je mnogo- lična in hkrati enovita. M nogolična v zgodovinskem in geografskem prelivanju odločujočih silnic te r v raznovrstnosti spomenikov, enovita v tem eljnih obli­ kovnih razpoloženjih, v prevladovanju skupne um etnostne volje. Kom pozicija te veličastne podobe se ne bo sprem enila, tudi če jo bodo obogatile še kakšne na­ drobne črte in barve. Poseben poudarek je dal Stele lokalnim in »-slovenskim« značilnostim — torej prav tistim , ki jih tu ji um etnostni raziskovalci niso videli ali celo niso hoteli videti in priznati. V našo zavest je dvignil tudi tiste vrednote, ki so zasidrane v ljudski um etnostni pla­ sti in njenem večnostnem utripu, da se nam zdi, kakor bi spregovorila sam a k raška zemlja. Steletov pristop je vedno do skrajnosti objektiven, čeprav pri ta ­ kem gradivu na slehernem koraku preti nevarnost pretiranega etničnega poudar­ ka ali zam egljevanja sosedovega deleža. K akor bi se avtor zavedal, da prvi del knjige ni lahko »branje«, am pak izrazito študijski diagram skoraj dvatisočletne um etnostne preteklosti prim orske zemlje, je kot drugi del dodal »Žetev« — berilo o najvidnejših prim orskih um etnikih, pri čem er obžalujemo, da so ti razvrščeni abecedno in ne kronološko. To so odlične sinteze in eseji, v katerih nam Prim orska zaživi v značajih svojih um etnostnih ustvarjalcev in k jer v dram ah njihovega um etnostnega razvoja in snovanja vedno znova doživljam o tudi konflikte m ed vrojenim oblikovnim razpoloženjem in vplivi šol, tujih um etnostnih žarišč, te r­ jatvam i časa itd. P red nam i se vrste slikar in grafik A vgust Černigoj, slikar Riko D ebenjak, arhitekta M aks Fabiani in Ivan Jager, slikar in grafik Božidar Jakac, k iparja Boris in Zdenko Kalin, slikarji F ranc Kavčič, G ojm ir Anton Kos, Zoran Mušič, F rance Pavlovec, slikar in grafik Veno Pilon, arh itek t Jože Plečnik, kipar Francesco Robba, slikarji M aksim Sedej, Lojze Spacal in Josip Tominc. P rav vsi ti m ojstri so prav v srčiki obo­ gatili našo um etnost in ji kot celoti vce­ pili značaj naše specifičnosti in mnogi m ed njim i so bili dobesedno njeni pre- usm erjevalci. — Izčrpne opom be na koncu knjige bodo prav tako dragoceno orientacijsko gradivo. Od sicer zelo šte­ vilnih reprodukcij, za katere ni odgovo­ ren avtor, bi jih vsaj polovico prav radi pogrešali, m edtem ko vrsto pom em bnih spom enikov m ed slikam i iščemo zaman. Naj še dodam, da je Steletova knjiga že priklicala in posredno pobudila so­ rodno obdelavo tudi pri H rvatih. Mislim na knjigo L juba K aram ana »O djelova- nju dom ače sredine u um jetnosti hrvat- skih krajeva« (izdalo Društvo historičara um jetnosti N. R. H., Zagreb 1963). To delo ni sam o m ikavna m etodološka paralela, am pak tudi lepo dopolnilo Steletove k n ji­ ge, čeprav se ne om ejuje sam o na jad ran ­ ski pas Hrvatske. M arijan Zadnikar, Znam enja na Slo­ venskem , Slovenska M atica, L jubljana 1964; 194 strani s francoskim povzetkom, LXIV celostranskih slik, 99 reprodukcij in risb m ed tekstom te r 2 geografski karti. »N ajskrom nejši pom niki davnih dni« je im enoval Z adnikar v svoji strokovni in vendar tudi poetični knjigi o sloven­ skih znam enjih, te ob cestah in n a križ- potjih, po poljih, gozdovih, vaseh in m estih posejane spomenike, katerih zgo­ dovinskega in um etnostnega pričevanja se vse prem alo zavedamo. Zato smo kljub nekaterim člankom, Id so poudarjali n ji­ hove m iljejske m ike in vrednote, m orali čakati na m onografijo o slovenskih zna­ m enjih vse do Z adnikarjevega ljubezni­ vega truda. Ta je zajel znam enja najraz­ ličnejših oblik in slogov od poznega srednjega veka do praga naših dni, jih zasledoval od pokrajine do pokrajine in zraven ugotavljal, kako na poseben način in n a ravni m ed stilno in ljudsko um et­ nostjo odseva v njih stilno zorenje, kako se kažejo sprem em be v vrsti različnih tipov in kako se pokoravajo značaju in razpoloženju pokrajine pa tudi svojega gradiva. Veliko prizadevnosti je bilo treba, da je avtor pregledal množico teh spomenikov, saj stoje mnogi na zelo od­ ročnih krajih, in truda dovolj, da jih je tipološko in časovno uredil v sistem, ki je h k rati duhovit in preprost ter metodo­ loško zelo ustrezen. Zglednih tu jih mo­ nografij te vrste, ki bi bile lahko za pomagalo, ni mnogo, saj je to gradivo le v redkih evropskih deželah nadrobneje ali vsaj zasilno obdelano, prav tako pa je tudi res, d a ni mnogo dežel, ki bi lahko po številu tekm ovale z gostoto in mnogoličnostjo naših znam enj. Zato smo resnično veseli, da je Z adnikar to um et­ nostno poglavje na Slovenskem poskusil sistem atično osvetliti. V uvodu av to r najprej opredeli pojem »znam enja« kot vsak na prostem postav­ ljen likovni izdelek ali m anjšo arh itek ­ turo, ki ima lahko različne oblike: lahko je slikana lesena tabla, razpelo, kam niten ali zidan steber ali slop s sliko v vdolbini ali s kipom na vrhu, ali kapelica v obliki edikule. Takoj pa avtor tudi poudari, da se je omejil le na likovno in estetsko stran spom enikov in da ni zajel tudi n ji­ hovega zgodovinskega in etnografskega pričevanja, čeprav je vsaj na kratko om enil tudi vzroke in nagibe, ki so pri nastajan ju znam enj odločali: spomin na nesrečo, umor, varstvo pred nezgodami, spomin na kugo, na Turke, zahvala za rešitev, kažipot rom arskih poti itd. S tem