List 10. m v • 1 e ca j LY. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr, in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 5. maroija 1897. glasov katolickému kandidatu. Kako lepa priložnost « € i Politiški oddelek. sedaj, da se naredi konec takému nepoštenemu posto- Če se upeljejo tajne volitve, bode vsak tak pri pa nju. tisk nemogoč. Tudi je vsako podkupovanje izključeno » Tajna volilna pravica. Deželni odbor kranjski je předložil deželnemu zboru nov načrt deželnozborskega volilnega reda, po katerem bi se na Kranjskem upeljale za kmetske občine neposredne in tajne volitve. Sestavljen je popolnoma po náčrtu dolenjeavstrijskega deželnozborskega volilnega reda. Pričakovati bi bili, da bodo vse stranke z veseljem pozdravile ta načrt volilnega zakona, tem bolj, ker so glasila obeh strank pisale v jednakem smislu. Tajna volilna pravica je najboljše jamstvo za čiste volitve. Pri taki volilni pravici je izključen vsak pritisk denarnih in drugih mogočnežev na volilce. Volilec lahko voli popolnoma po svoji vesti, naj so ga poprej še tako obdelovali, da naj voli tega ali onega. Pokaže se torej pravo narodno mnenje. Zato pa mora vsaka ljudska stranka delati na to, da se take volitve upeljejo. ker nikdo ne bode daj al denarja volilcem, ker ve, da nima nobenega jamstva, da bi volili zares po njegovem. Na drugi strani se je pa zatrjevalo, da baš katoliška stranka grozno pritiska na volilce, da torej baš vsled tega pritiska niso izraz pravega ljudskega mnenja. Posebno po Notranjskem se neki ljudje ne upajo več po svojem prepričanju voliti, posebno tišti so kaj dolžni pri posojilnicab, ki jih je osnovala katoliška stranka. Mi tega nismo verjeli, če tudi smo slišali mnogo o hudih agi-tacijah. Tode če bode pa katoliška stranka se upirala tajni volilni pravici, bode pa vsak razsoden člověk moral verjeti, da je vse to in še mnogo več res, in da katoliška stranka se popolnoma neutemeljeno ponaša, da je dosegla z volilno narod za njo, temveč uspehe je 0 korupcijo. Neki duhovnik je zadnji čas stotak ponujal javno po listih, da se mu dokaže, da je pri volitvah pritiskal. Zato smo se čudili, ko smo čitali v graški „Tages- Nam niso znane dotične razmere in zatorej tudi ne tr-posti" poročilo iz Ljubljane, da je gospod kanonik Kalan dimo, da je dotični gospod zares se zakřivil kake nepo-izstopil iz odseka za premembo volilnega reda, ker se ni štenosti. Reči pa moramo, da se s takim ponujanjem vjemal s stališčem, katerega katoliška stranka zavzemlje stotakov prav nič ne dokaže in ne opere Ljudje KO v tej stvari On za tajno volilno pravico, dočim je se dali s pretenjem pripraviti, da so volili po volji koga večina njegove stranke proti njej. Če je to res, je gosp. druzega, se gotovo potem ne bodo upali proti dotičniku kanonik gotovo moško ravnal, da je drugemu naredil pričati. Sila, ki je prvi pot uplivala na nje, uplivala prostor, da bode volilni red pačil, ne pa on. Seveda še bode tudi še v večji meri drugi pot. Takemu sum f lepše bi bilo od njega, da jo taki stranki, ki se boji po- ničenju se naredi jedino konec, ako se upelje tajna vo štene volitve, obrnil hrbet. Poročilo v „Tagesposti" Jilna pravica. sumniči g. kanonika, da se v tem oziru strinja s krščan- Tajna volilna pravica bode tudi ugodno uplivala na skim socijalistom g. dr Krekom. To sumničenje je pač družbine razmere. Sedaj se zlasti po Notranjskem, kakor vsega obsojanja vredno. Za tajno volilno pravico je vsaka čujemo, vsled hudih volilnih agitacij ljudje smrtno sovra-poštena stranka, in ni treba, da bi zaradi tega že kdo žijo mej seboj, ako so različnega političnega prepričanja. bil socijalist. bodoče tega toliko ne bode. Kdor se morda zaradi Ni še tako dolgo, ko je katoliška stranka tožila, svojega političnega prepričanja ne bode maral komu za kako da zlasti na Notranjskem pritiskajo nekateri mag- meriti, pa bode molčal, kako je volil. Tudi ne bode to natje [na volilce, da se potem ne upajo oddati svojih liko tožb zaradi razžaljenja časti. 92 Nekateri ljudje se boje, da bodo zavladali potem socijalisti, ako se upelje občna volilna pravica, kar bode veljalo tudi za peto kurijo. Taka misel je neopravičena. Prvič se sploh na to ni ozirati, katere stranke bodo potem zmagale. Pošten zakonodajalec ima le skrbeti, da volitve pokažejo pravo ljudsko mnenje, naj so potem voljeni katoliřani, narodnjaki ali najhujši socijalisti. Sicer je pa strah pred socijalizmom neopravičen. Peta kurija ima le 72 poslancev in če vse te kdaj dobe socijalisti, še ni nobene nevarnosti, a jih ne bodo. V Nemčiji imajo občno, jednako in tajno volilno pravico, a vendar socijalisti niti 50 poslancev izmej 400 ne morejo dobiti. Sicer je pa pomisliti, da socijalizma tajne volitve ne ustavijo. Socijalistični delavci so dobro organizovaní in noben tovarnar se ne bode upal jih zaradi volilne pravice odpušěati iz delà, ker ve, da bi potem těžko dobil druge, kajti zaradi jednega bi vsi začeli štrajk. Pokazalo se je celo, da se jjavne volilne pravice znajo poslužiti socijalisti. Organizovano delavstvo, ki je precejšen konzument, pritiska na male obrtnike in roko-delce, ki morajo ž njimi voliti, ker se sicer začne agitacija proti njih podjetjem. Nadejamo se pa, da poročilo „Tagesposte" ni res-nično in da je g. Kalan iz kakega druzega uzroka iz-stopil iz dotičnega odseka, kajti misliti si ne moremo, da bi si naša katoliška stranka hotela s tem, da se po-teguje za javno volilno pravico, pritisniti pečata nepo-štenosti in nasilja. Politični pregled. Občinske volitve v Trstu so za Slovence v okolici ugodno izpale. Zmagali so z všemi šestimi kandidati. Lahi zgubili so jeden mandat. V mestu so pa zmagali v vseli volilnih razredih iredentovci, kar je pač velika blamaža za vlado, ki je iredentizmu vedno gladila in pospeševala. Seveda Rinal-dini bode skušal na Dunaju izvoljence naslikati za nedolžna jagnjeta in se mu to najbrž tudi posreči. Italijani imajo v višjih krogih še vedno kaj uplivne zagovornike, zato pa lahko store kar hote. Bati se jim ni, da bi zgubili zaupanje višjih krogov. Koroški deželni zbor je sklenil, da na osebne dohod-ninski davek se na Koroškem ne bode smelo nalagati nobene deželne ali občinske přiklade. Štajersko veleposestvo pravi v svojem volilnem oklicu, da hoče posebno varovati predpravice nemščine, ker je posredovalno kulturno sredstvo in jamstvo za jedinstvo države. Vidi se, da štajerski veleposestniki Se vedno ne morejo priti do prepričanja, da bi narodna jednakopravnost bila najbolje jamstvo za jedinstvo države in da nemščina tudi pri na-predujocem razvoju nenemških slovstev nima tacega pomena, kot ga je imela nekdaj. Nadalje so štajerski veleposestniki izrekli se proti vsakemu socijalizmu. Po vsem so pokazali, da so zastarela stranka, ki nima niti smisla za potrebe in duh sedanjega časa, ki se vzdržuje ie še po neopravicenem privilegiju, ki ga ima glede volilne pravice veleposestvo. Državnozborske volitve in socijalisti. — Socijalna stranka je pri volitvah dosegla vecje uspehe, nego je pričako-vala. V državni zbor sicer ne spravi dosti mož, ker pri tako velicih volilnih okrajih kmetske občine majorizujejo mesta, a volitve so pokazale, da je socijalizem že kaj mogočen v Av-striji. V Linču zmagali so socijalisti z vsemi 90 volilnimi možmi, v. Toplicah s 84, v Liberci s 76, tudi v Solnogradu, Budjevicah, Steyru, Weypertu so socijalisti zmagali z mnogimi volilnimi možmi. Volitve so jasno pokazale, da se socijalizem ni razširil samo mej delavci, temveč tudi mej malimi kmeti» obrtniki in učitelji in nižjimi uradniki. Mnogo je socijalistom to koristilo, ker nobena dosedanjih strank se ni posebno naklonjena kazala nižjim stanovom, ko je šio za razširjenje volilne pravice. Prvi državni poslanec je že voljen in to je opat Treuenfels. Volilo ga je tirolsko cerkveno posestvo s šestimi glasovi proti petim. Cerkveno posestvo na Tirolskem, ki voli jednega poslanca, ima jednajst volilcev. Ti gospodje pa ne pri-dejo volit, temveč na poziv namestništva pošljejo pismeno svoje glasove. Ko vse glasovnice pridejo k namestništvu, se pa razglasi, kdo je izvoljen. Tako je mogoče, da je Treuenfels že izvoljen, predno so se povse volitve prav za prav že pričele. ' Nemčija. — V nemškem državnem zboru razpravljali bodo v krátkém o dveh predlogih, katera sta bila že opetovano stavljena, a ju je vlada še vselej znala pokopati. Kato-liški centrum je predlagal, da naj se odpravi zloglasni zakon proti jezuvitom, liberalci pa zahtevajo, da se uvedejo dijete za državne poslance, katerih doslej niso imeli. Proti dijetam je bil svojedobno posebno Bismarck, ker se je bal, da bi se potem marsikateri vrgel na izključno politiško polje, in bi tako nastali izkušeni politiki, kateri bi se ne dali tako lahko od vlade za nos voditi. Sedaj ima ta predlog veliko upanja, da prodere. Vlada stavi velike zahteve za ojačenje pomorstva. Močni stranki katoliškega centruma in liberalcev bodo pa le tedaj dovolili v to vladino zahtevo, če se tuli njim ustreže in sprejmeta od njih stavljena predloga. Odločno proti zahtevam za pomorstvo bodo pa nastopili socijalni demokratje. Kreta. — Po dolgem sklepanji so se velevlasti konečno zjedinile o načelni rešitvi krečan^kega vprašanja. Vsaj poročila vedo za enkrat povedati, da vlada jedinost mej vele-vlastmi Velevlasti prevzemo v sultanovem imenu pomirjenje Krete. Sultan bo pač še nadalje pokrovitelj, a otok Kreta pa dobi najširšo avtonom jo. Mobilizovanje turskih vojakov se ima takoj ustaviti in Grki morajo zapustiti Kreto. KreČanski kri-stijani niso zadovoljni, da se jih hoče pomiriti samo z dovo-litvijo popolne avtonomije, marveč izjavljajo naravnost, da ne odjenjajo poprej, dokler se Kreta ne zjedini z materno Grško deželo in se oni popolno ne osvobode turškega jarma Vstra-jati hočejo, četudi velevlasti proti njim nastopijo. — Velevlasti so sklenile Grke prisiliti, Če se z lepa ne umaknejo z otoka. — Napram korakom velevlastij se je grški kralj Jurij izjavil, da mu je popolno vse jedno, naj pride karkoli hoče, ker je gotovo, da ima Grrška pravico do Krete. On hoće vstrajati do skrajnosti. Tudi raje odstopi, če bi se Grrška morala udati. Grški narod zahteva od njega, da resi KreČane. — Poslaniki evropskih velesil so baje že izročili grški vladi skupno noto, v kateri se ta pozivlje, da odzove s Krete vojne čete in brodovje. — V Atene je došlo 39 kretskih odposlancev, kateri so kralja přinesli posebno spomenico. Krečanski Grki izjavljajo v njej, da zahtevajo združenje Krete z Grško, a da bodo nadaljevali boj, če bi velesile skušale kretsko vprašanje resiti drugače. — Mej tem se vrše na Kreti krvavi poboji. Moha-medanci ropajo in požigajo. Pri tem pa pazijo, da ne pridejo v konflikt z velevlastmi. Vidi se, da je njih postopanje pre- mišljeno. Turčija. — Vlada je v skripcih, ker ve, da ne more ničesar dobrega priti za Turčijo. Ne samo Kreta jih boli, temveč tudi po drugih pokrajinah vse vre Da vduši to gibanje, jela je Turčija mobilizo»ati. V orožje hoče postaviti za enkrat 20.000 mož. Le žalostno je, da je turška vojska popolnoma propala. Ne le nobene discipline ni mej vojaki, tudi nobena izurjenost jim ni lastna. Čudno ni, da je tako. Vojaki se ne urijo, kakor bi se imeli, mnogo jih je, ki še streljati 93 ne znajo in mej visjimi častniki eelo so, tati ne pisati. Vsemu temu je pa kriva ne znajo ne brezobrestnih ponapredščin Zbornica je te prošnje vlada ker ojakov najtopleje priporočala ne placuj zadostno. Umevno totem zakaj turški vojaki 5.) Vis. c. kr. trgovsko ministerstvo je poslalo tako radi ropajo. Prisiljeni so v to, da se prežive. Vsled teh zbornici naslednji ukaz avedenih razmer se turske vojske ni posebno bati Bol kr. finančno ministerstvo je vprašalo, če v pri čemer avstrijski garija in Srbija sta se za vsak slučaj dogovorili, da skupno denarnem prometu in sploh v trgovini nastopiti, če bode treba na pomoč rojakom v Turčiji. pride tako le vztočna trgovina v poštev cekini sedaj še igrajo tako ulogo, da bi vsakdanja * Aftduiufe&fcfufe: m brzojavna razglasitev njihne kurzne vrednosti tostran- mi « Obrtnija. » skim deželnim oblastvom bila opravičena Pri tem je jemati v poštev da kovanje ce kinov na Ogerskem že od 1. 1885 dejanstveno ustav-ljeno, in da zategadelj že dalj časa ni več rubrike Trgovska lil obrtniška zbornica y Ljubljani. „Randducaten" v kurznem brzojavu, ki se vsaki dan Javne seje dne 24. februvarija 1897. leta so se pod predsedstvom odpošlje Z Dunaja V Budapešto. V tostranski polovici zborničnega predsednika Ivana Per dana in v navzočnosti vlad- pa se, izvzemši izvestnih letnih oscilaci), V kovanja nega zastopnika c. kr deželnovladnega svetnika dr pl. R u lin ga cekinov ni nazadovalo. udeležili nastopni zbojnični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec. Robert Drasch. Fianc Hren. Anton Klein, Franc Kol lm an, Ivan Krajtc, Josip Kušar, Alojzij Len ček, Josip Zbornica vabi. da informacijo začetkoma imenovanega ministerstva izreče, če se nahajajo ce Len arčič, Franc Omersa, Josip Rebek, Franc Ks. Souvan, kini V trgovini in Če je potreba, da se Feliks Staré in Jernej Žitnik. razpošlje uradni kurzni list dunajské borze predno se brzo- Predsednik otvori sejo in připomni, da je pet javno naznani cekinski kurz v deželna stolna mesta gospodov opravičilo svojo odsotnost z boleznij go spodj Gassner, Luckmann in Pollak pa z neodlož- se je cekinski promet tekom zadnjih Na podlagi poizvedb je zbornica sporočila, da let tako iz- Ijivimi opravki. Nato v imenu zborničnem izreče naj- datno zmanjšal, da dejanstveno za dež. stolno mesto prisrčnejšo zahvalo izstopivšima gospodoma Ivanu Ljublj in Kranjsko sploh ne obstaje več potreba Dog zbornici, pozdrav in Valentinu Sušniku za njiju delavnost v da se brzoj naznani kurz te novčne vrste, predno olj zbornične svetnike in se razpošlje uradni kurzni list dunajské borze Tele jih prosi, da z všemi svojimi močmi delujejo za ko- grafična objava cekinskega kurza bi za Ljubljano v risti, katere zastopati je zbornica poklicana. Overovateljema zapisnika današnje seje se ime nujeta gospoda Ivan Baumgartner in Josip Kušar. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. naprej lahko izostala kr slední dopis deželna vlada je zbornici poslala na- Poslanska zbornica državnega zbora je v re- II. Zbornični tajnik predloži nastopno poročilo: soluciji, sklenjeni v seji dne 6. junija 1896 pozvala Avstrijsko-ogersko izvozno društvo na Du- c. kr. vlado, da trgovino s pivom o steklenicah uredi zbornici naznanilo, da dne 30. januvarija 1897 in se pri tem ravna po sledečih načelih: naju dokonča 25. leto svojega obstoja in da bo tem po vodom imelo na ta dan slavnostno zborovanj ozirom na mnogoletne prijazne odnošaje z zbornico bilo 1.) Trgovina z pivom v steklenicah se deli v napolnitev steklenic s pivom, v razpečanje s pivom napolnjenih in pri bi društvu v posebno čast, če bi zbornica bila merno zaprtih steklenic zastopana na omenjeni slovesnosti. Vsled tega pova 2.) Napolnitev piva se kot lit 16. obrtnega bila je zbornico na omenjeni petindvajsetletnici za- reda uvrsti med pravice koncesijonovanih krčmarskih stopal provizorni predsednik gosp. Ivan Baumgartner, obrtov in za to pravico se primerno uporabljajo do za kar se je društvo najprisrčnejše zahvalilo 2.) Zbornica časti tala dvornému svetniku ločila, veljajoča za gostilniški in krčmarski obrt, oso- bito dr. W. Exner-ju na njega imenovanju c. kr. avstr. glavnim komisarjem svetovne razstave v Parizu 1 1900. steklenicah, ostare prost obrt 16. in 18. obrtnega reda 3.) Razpečavanje piva v po předpisu zaprtih dne vis. 17. za kr. deželna vlada je zbornici z dopisom z da je 3.) 24. decembra 1896 št 19778 naznanila c. kr./ trgovsko ministerstvo 4.) Po předpisu je zaprta ona steklenica, ki ima v vratu probkov (Kork) zamašek tako tesno in glo dec / 1896 z ukazom z dne boko utaknjen da št. 62701 odobrilo zbornični proračun bližno v isti 1896 v znesku 9103 gld. in dovolilo, da se v ima na notranji plošči razločno užgano tvrdko leži njegova vnanja plošča pri-z robom steklenične glave, dočim na- pokritje te potrebščine razpiše in pobere 3 °/ono do klado pridobnine dohodnine z izvanrednimi dokla dami volilnih upravičencev vred. 4.) Zbornica je vis. c. kr. finančno ministerstvo polnitelja. Pripuščeno je, ta zatvor spopolniti s kovinskimi kapicami, pečati, pečatnimi znamkami itd. 5.) Krčmarskim obrtom je v prometu s konsu prosilo za podaljšanje roka za povrnitev v zmislu menti dovoljena raba takozvanega patentnega zaklepa zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94 trgovcem (zatvora.) in obrtnikom dovoljenih brezobrestnih ponapredščin Po ukazu vis. c. kr. trgovskega ministerstva se od 1. januvarija 1897 na 1. januvarija 1901. Zbornica vabi zbornica, da se v gornjih načelih izreče z ozirom je obšjrno utemeljila prošnjo, Zajedno se je zbornica na razmere, ki vladajo v zborničnem okolišu glede na vis. c. kr. trgovsko ministerstvo obrnila s prošnjo, trgovine. S pivom v steklenicah in z ozirom na to, da bi omenjeno prošnjo pri vis c. kr. finančnem mi- kar je pri tem opazila. Zbornica je na to pivovarne, sterstvu blagovolilo podpirati. Razven tega je zbor- zaloge piva, zadrugo gostilničarjev in krčmarjev in nica c. kr. deželni vladi, oziroma c. kr. finančnemu gremij trgovcev v Ljubljani vprašala za mnenje in po- avnateljstvu izročila prošnje 26 trgovcev in obrt- tem c. kr. deželni vladi predložila naslednje mnenje nikov, ki so vis. c. kr. finančno ministerstvo prosili za zgoraj omenjeno podaljšanje roka ža povrnitev (Dalj sledi.) 94 «fc A íiwfc ^^Iřutut^tiífcífcufiííi íti ítsA íti rifeá&ís rt rt tt jfi rfc dř «s • |§§ípS Kmetijstvo. •m Obdelovanje travnikov. Pri nizkih žitnih, nasproti pa razmeroma visokih cenah živine, mléka in masla obrača poljedelee v dosego večjih dohodkov vedno večjo Pomnožen je števila živine pa pozornost na živinorejo. tedaj mogoče, ako se To skrbi ob jednem za pomnoženje in zboljšanje krme. se pa doseže z boljšim gojenjem travnikov. Ti poplačajo .................... Poučni in zabavni del. E» *ï "»..... Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Sreknik.) (Dalje.) Peti n dvaj seto pogiavje. V veriga h. Uradnik je jedno trenotje stal v neodločnosti ne uporabljen trud in stroške v veliko obilniši meri kakor vedoč kaj bi storil ; naposled je polglasno nekaj polje, in mu dajejo več in boljše krme, ne da bi zahte- ukazal slugi, in sam šel k admiralu sedečemu vali tako skrbnega obdelovanja in popolnega gnojenja, oknu v sprejemni sobi. pri kakor njive. Gospod, gospod! jel je klanjajoč se, Vendar je popolnoma napačna misel, da na trav- oprostite . .. meni je ukazano .. . vkleniti vas v verige nike ni treba obračati nobene pozornosti. Pred vsem je treba skrbeti za njih umno namakanje, oziroma odvajanje mirala. ! verige \ zaklicali so stoječi okrog ad- vode, ako so premokri. Na mokrih travnikih se pridobi Kolumb je molče stal in mirno čakal, kaj bode. slabša krma. Potem je pa treba tudi travnik pomladi, Kmalu so se odprla stranka vrata in prišlo je notri prebranati, in sicer, ko se je že ta toliko osušil da se nekaj gnetli so se biričev z verigami v rokah. Za njim radovedni služabniki. Nastal je težek molk. živini ne udira. Na prebrananem travniku se pridela mnogo več krme in zlasti z brananjem odpravi s trav- Kakor so tudi vsi navzočniki sovražili člověka, ka- nikov škodljivi mah. Potem pa treba gnojiti travnik. Za travnik terega so imeli za glavnega prouzročitelja vseh njih bed in pomankanja, a vendar je slava, ki je obdajala dobra gnojnica, samo, da se ne sme samo polivati, temveč velicega mornarja, ki je odkril Novi svet, jih nehote pomešano z vodo. Poliva naj se ob oblačnem vremenu, nagibala, da so ga spoštovali. Biriči še celoti so obo- Tudi hlevski gnoj je za travnike, a gospodarjem ga obi- tavljali izpolniti povelje Bobadilje, nekaj iz spošto- čajno primanjkuje. Zato se pa za gnojenje travnikov obi- vanja do Kolumba, nekaj pa iz premene njegove osode. čajno poslužujejo umetnih gnojil. Proti umetnim gnojilom imajo žal, nekateri gospodarji neke povse neutemeljene predsodke. Koliko pomaga gnojenje, to so pokazali več-letni poskusi na travnikih grofa Hoensbroech-Tiirnich. Nikdo se ni upal približati se mu. Tedaj se je preril skozi tolpo jeden Kolumbovih slug, po poslu kuhar. No, gospoda, kaj se obotavljate? zaklical Nepognojeni so dali ti travniki na jeden ha po 146*52 je porogljivo. Ukaz Bobadilje je vendar jasen in ob- stotov sena s 7 91 odst. beljako 1-91 odst. maščobe vezen. Ta gospod ima oblast in mi se mu moramo in 0-30 odst. fosforne kisline, pognojeni pa 266 stotov pokoriti. Saj smo tudi poprej ubogali gospoda Ko- 257 odst. maščobe in lumba. Sedaj je pa druga pesen! Ko že mora nekdo sena z 11*46 odst. beljakovine, 0*57 odst. fosforne kisline. Ako se primerja količina be- izpolniti Bobadiljev ukaz, ga izpolnim jaz! ljakovine in maščobe, se razvidi iz teh številk v da je Prijel je verige, in šel Kolumbu, pripravljen glede vrednosti krme 100 stotov sena z gnojenih trav- vsak čas odskočiti, ko bi se ta branil. nikov ravno tolike vrednosti, kakor 144 stotov sena z Kolumb je mirno pustil približati se maloprid- nepognojenih travnikov. Ako se ozira na večji pridelek, nežu. Pobledel je, a stal je mirno, kakor bi imel do- pokaže se razmerje mej krmno vrednostjo sena nepogno- biti kako odlikovanje. jenega travnika z ono sena pognojenega travnika kakor Mrtva tišina je zavladala v sobi. Kuhar se je 146*5 383 ) ali z drugimi besedami : Poljedelee zamore nagnil in nadel Kolumbu verige na roke in noge. Ad- prehraniti s senom pognojenega travnika 21/2krat več vine, kakor pa z onim z nepognojenega travnika. (Konec sledi.) mirai je pa mirno stal kot kip, še le ko je sramotno Bobadiljevo povelje se bilo izpolnilo, se je stresel vsem truplu. po Kmetijske raznoterosti. Vpliv snega na rodovitnost zemlje Spolšno je razširjena misel, da sneg, kolikor dlj leši rodovitnejšo. To prihaja od tod, ker snežene megle, oziroma sneg vzamejo iz zraka amonijak ter ga oddado kot važno gnojilo zemlji. Kolikor počasneje se sneg taji, toliko vec amonijaka zemlja popije. Kdor že jeseni svojo zemljo grobo obdělá, da snežnica ne more odteci, ampak da zemlja vso popije, ta prav dobro skrbi za rodnost svoje zemlje. Vsi navzoči so zbegani gledali drug drugega, naj- bolje zmešan je pa bil videti načelnik beričev. Oprostite, gospod admiral, to je moja naredi zemljo dolžnost, začel je. Ne tarnajte. lezno samozavestjo. zame sveta! odgovoril je Kolumb z že-Volja njiju veličanstva je Beriči so ga obstopili in po ukazu Bobadiljevem odpeljali v ječo. 95 Jedva so se vrata zaprla za obsojencem in utih- Andrej Martini, vaši okovi kriče v nebo. Proč nilo rožljanje verig, že je nastal glasen hrup po njimi, proč ! . . . dvorani Pokleknil je, da mu sname verige, a Kolumb se Presveta Devica! Morali bi ga bili vendar je ponosno umaknil. poprej soditi ! .. . Oprostite, gospoda, zaklical je ponosno, Obsodili so ga, ne da bi bili slišali njegovo da se ne morem okoristiti z dobroto vašo. Njiju opravičevanje, to je nečloveško . . . veličanstvi sta mi predpisali, da se moram pokoriti Ni mogoče, da bi bila taka volja njiju veli- čanstev! . . . Bobadilji. On mi je v imenu njiju veličanstev nadel te verige in jaz jih ne snamem, dokler kralj in kra- okoliščinah ! . . . Če je nepravilno ravnal, bil je prisiljen po Jjica ne ukažeta sneti jih. Potem je pa hranim, kot spomin na ljudsko nagrado, za moje zasluge, in kadar Gospod Bobadilja je tožnik in sodnik ob jednem ! . . . Držite jezik za zobmi rekel je nekdo. Tu imajo stene ušesa in to kar se je zgodilo ž njim, me Bog pokliče k sebi, se te verige polože v moj grob. Toda vi ste na širnem morju, gospod ad- miral diJ prepričeval ga je kapitan Na moji la- sem jaz sam gospodar in ne poznam nobenega zgodi se lahko z nami danes ali jutri! Bodite pre- Bobadilje vidnejši ! . . . Da, vi ste gospodar svoje ladije, a ne moje Opomin je vplival, a prikrita nezadovoljnost se osebe. Za to pustite na meni te verige ... Zame niso je jasno videla na obrazih vseh. težke po tem, kar sem že přestal Sramota ne leži Šestindvajseto poglavje. Posledja odkritja. Na ta način Bobadilja ni redno preiskoval Ko- lumbove zadeve, temveč postopal je ž njim kakor s hudodelcem. Sicer se je potem z vso gorečnostjo po-prijel preiskavanja, in je pozval vse, ki so bodi zaradi česar koli, nezadovoljni ž njega postopanjem, naj vlože svoje pritožbe. Kmalu se je proti Kolumbu sestavila cela zatožnica. tem, ko se je vse to zgodilo, je njegov brat Jernej ostal svoboden, kar je jako vznemirjalo Boba-diljo, tem bolje, ker je ta bil na čelu mnogoštevilnega vojaškega oddelka. Bobadilja je dosti slišal o odločnem značaju Jernejevim, in zdelo se mu je, da poslednji na meni, temveč na Spaniji, ki se je z verigami nagradila za moja odkritja .. . Tako je Kolumb iz vršil vse svoje potovanje v verigah ... Koncem novembra je Kadiks. ladij a srečno prišla v Poročilo o nedostojnem ravnanju s Kolumbom je vzbudilo občno nezadovoljnost. Ker je kapitan Andrej Martini za časa izročil pismo prinčevi dojki, ki je imela velik vpliv pri kraljici, je kraljeva dvojica izvedela vse, kako se je odstranil podkralj, predno je dobila sovražno poročilo Bobadiljevo blago srce kraljičino se je vjezilo proti Bobadiliji; temveč tudi vedno nezaupljivi kralj Ferdinand se je raztogotil, ko je slišal, kako je nedostojno ravnal s Kolumbom kra- utegne s silo osvoboditi svojega brata in postaviti ga jjevi pooblaščenec. zopet v darovane mu pravice. Zato je Bobadilja za-hteval od Kolumba, naj ukaže bratu odložiti orožje Ferdinand, in povrniti se v S. Domingo. Kolumb se je pokořil. Jernej je přišel na poziv svojega brata, da so ga zaprli, kakor njega. Ko je nabral dosti pritožb proti admiralu, in nje- zami, je zaklicala je kraljica s sol-bilo mogoče to dopustiti? Pogumen mornar v verigah! Sramotno ravnanje, ki se je zgodilo v najinem imenu, ostane kot neizbrisljiv madže ! na naju! Da, Izabela, govemu bratu, je Bobadilja izročil jetnika plemeni- svetnike imava. odgovoril je kralj, slabe tašu Alonzu Viljehu. sorodniku škofa Fonseke, da je odpelje v Španijo, in ju izroči škofu. Bobadilja je mislil, da bode pcslednji kot nadzorovatelj nad indij-skimi zadevami in oseben sovražnik Kolumbov po-spešil obtožbe proti admiralu. Treba je hitro poslati v Kadiks hitrega sela, da osvobodi admirala in njegovega brata, cala je kraljica. zakli- Hitro je šla k pismenemu stolu, napisala nekaj vrstic na papir in jih podala kralju, ki je nemiren Viljeho in kapitan ladije, ki je bila odmenjena hodil gori in doli. za odpeljavo Kolumba, sta postopala z velikim mor narjem z največjim spoštovanjem in sočutjem Jedva zaklicala je, — je mala Tukaj, Ferdinand, pomoč nesrečnemu člověku, ki je daroval Spaniji Novi je ladija odšla iz pristanišča, sta oba odšla v kujuto Svetj in ki sedaj trpi v verigah. Teh 2000 cekinov Kolumbu. Gospod admiral začel je Viljeho vasa mu bode jako prav, da pride na naš dvor, kakor se spodobi. Hitro, Ferdinand ! Hitro je treba oprati madež, osoda me žali do dna srca. Dovolite, da vam sna- s katerim je onečeščeno naše ime in ki leži kot kamen meva te sramotne verige. Da, gospod admiral, přistavil je kapitan meni na srcu! Ko přišel v Kadiks, je kraljevi sel takoj od- 06 ređil, da se izsvobodi Kolumb in njegov brat. Hkrati sicier za šolo s potrebščino 10688 gld., s pokritjem 9120 gl. je izrekel admiralu v imenu kraljeve dvojice globoko tore) s primankljajem 1568., za gospodarstvo z potrebščino sožalje, da se je ž njim tako sramotno in razžaljivo 7784 gld , s pokritjem 5320 gld,, torej s primankljajem postopalo in povabil ga, naj takoj pride k dvoru. Nekoliko se okrepčavši in pomirivši je Kolumb 2464 gld. ; skupni primankljaj znaša 4032 gld. in se pokrije iz deželnega zaklada. 2 Kredit 2400 gld. za namakanje trav- nikov se podaljša za 1. 1897 Hišniku na grmski šoli se z novim upanjem odšel v Granado in se je^tukaj dne poviša dohodek 120 gld. na 150 gld., a odpade relutom za 17. decembra představil kraljevima veličanstvom a. kurjavo v znesku 20 gld. Dež odboru se naroča, naj v Kakšna razlika je bila mej njegovim prihodom v proračun za 1898 postavi kredit za preložitev hleva za aprilu 1493. leta in sedanjim. Tedaj je bil přišel kot člověk v polnem cvetu let, ponosen na svoja od- krave iz grada na drugo primerno město. Zajedno predlaga poročevalec resolucijo : Dež. odbor se pozivlje, naj prihodnjim računom bode prilogo, v kateri bodo natančno navedeni preli- kritja, pozdravljen s klici veselja in naudušenja, a minirani tekoči stroški za gospodarstvo, kakor tudi prelimini- sedaj pa pride ravno ta mož kot onemogel starec, rani dohodki iz posestev. Posl Pakiž nasvetuje resolucijo, s bled, onemogel vsled sramote, ki ga je bilazadela. katero se deželnemu odboru naroča, naj temeljito preišče uzroke, zakaj pri gospodarstvu grmske šole vsako leto velik pri- Kraljico je pretresla ta premena na Kolumba; mankljaj in to vklub temu, da ima šola ko vodstvo na raz-solze so jej stopile v oči, ko se je pod prestolom pri- polaganje izdatna sredstva. Posl. Lenarčič stavi resolucijo, da naj se • za šolo na Grmu vpelje dvojno knjigovodstvo in sicer pri dež. odboru in pri vodstvu šole, da se bo vidělo na- klonil mož, ki je Španiji odkril Novi Svet, a je sedaj bil tako ponižan in razžaljen. Kolumb tudi ni mogel spregovoriti niti besede tančno, katere stvari pri gospodarstvu so aktivne in katere pa- sivne Poročevalec Langer poudarja napram poslanců od vznemirjenosti, ki se ga je polastila. Naposled se Pakižu, da se kaže gospodarstva na Grmu le za to pasivno, je premagal. Spoznanje nedolžnosti ga je naudušilo in o vrgel je korak za korakom vse obdolžitve Bobadilja in drugih svojih nasprotnikov. Vi ste mnogo pretrpeli, jeno kraljica, ko je admiral končal svoj zagovor, sedaj si hočemo prizadevati, da poravnamo vse, kar se je vam hudega zgodilo. ker je v zvezi s šolo in mnogo stvari iz gospodarstva tej na dobro pride. Da gospodarstvo samostojno izkazovalo večje dohodke. PoroČevalČevi predlogi in resoluciji posl. Pakiža in Lenarčiča se sprejmejo Posl. Hribar poroča o prošnji rekla je vznemir- pomožnega sluge pri dež. blagajne Fr. Smolič a, da naj se spregleda prekoračena normalna starost in mu vštejejo dose-danja službena leta. Prvi prošnji se ugodi, drugi ne. — Posl. dr. Žitnik poroča o zgradbi nove dež bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin in hrane bolnikom ter o Mi smo popolnoma prepričani o vaši popolni stavbioskih stroških do konca 1. 1897. Iz podrobnega poročila nedolžnosti přistavil je kralj, m morem se jedenkrát izreči, da obžalujem vse, kar se je zgodilo. Bobadilja se je pokazat popolnoma nesposobnega iz- finančnega odseka je posneti, je dež zbor dovolil vsega skupaj 697.370 gld. za zgradbo dež bolnice. Do konca leta 1896 se je porabilo 638 690 gld. 56 i/a kr. redom usmiljenih sester se je sklenila nova pogodba. Odškodba zarežijo od bol- vršiti nalog, ki se mu je izročil. On je zlorabil svojo nika na dan znižala se je v oddelkih bolnišnice za tretji razred oblast tako, da zasluži kazni. Takoj ga odpokličemo od 14% na 12., grugem razredu od 3& na 34 kr. in v iz Indije in ga pokličemo na strogi odgovor. 0 go- prvem razredu od 65 Da 61 kr. Pogodba se mora za sedanje razmere zvati ugodna Poročilo je vzela zbornica na znanje. Isti poslanec poroča o podporah za šolske zgradbe ter za 1897 nasvetuje naslednje podpore: Za popravo šolskega poslopja v Žužemberku 300 gld., za šolo v Starem Kotu 400 gl, v Zagorju na Notranjskem 400 gld , na Premu 200 gld., v Kočevju 500 gld., v Mozlju 200 gld , v Smartnem kot prvi obrok 500 gld , pri Svetein Križu poleg Tržiča kot prvi obrok 500 gld., na Dobravi pri Gorjah 100 gld., na Koprivniku kralj pomišljal, ki bi povrnil Kolumbu naslov pod- 200 gld , v Lešah 150 gld , na Ovsišči 150 gld., na Dovjem spod, bodite preverjeni o naši nespremenljivi naklonjenosti... ; Na ta način sta kralj in kraljica se laskala Ko-lumbu, a ko je prišlo do tega, da bi mu vrnili vse prejšnje predpravice, se je pokazalo, da kralj ni za to; pri tem so se dogodile stvari, vsled katerih se je kralja. Stvar je bila ta, da so nekateri podjetni mor- 200 gld, v Ribnem 200 gld, v Beli Peči 100 gld, v Ore- narji kakor Obieda, Pinson in Vespuči nadaljeval Kolumbova odkritja in dognali, da Pariški bregovi pri- padajo novi celini. Na podlagi dogovora je Kolumb hovici pri St, Jerneju 500 gld. kot prvi obrok, v Mengšu 300 gld , na Vrhpolji pri Moravčah 350 gld. kot prvi obrok, v Radencah 150 gld, v Dol. Podgori 150 gld., v Čapl j ah 150 gld., na Suhorju 300 gld skupaj 6000 gld. Poslanec zahteva! naslov podkralja, tudi teh novih zemelj, a Pakiž priporoča podpori za šoli na Gori in v Sodražici, to bi bilo utegnilo pripeljati do prepirov. (Dalje sledi.) posl. Lenarčič pa za šolo v Erzelju. Poslanca stavita primerai resoluciji, ki se sprej meti Predlogu finančnega odseka zbornica pritrdi Posl Višnikar poroča o proračunu normalno su & íttífe -"tutfc/fti .................. Novice. wasř I : & WW i šolskega zaklada za 1. 1897 in predlaga: Proračun normalno šolskega zaklada za leto 1897, s potrebščino 384 025 gld. in s pokritjem 24 269 gld , tedaj s primankljaja 259.756 gl. WWW « se odobruje. pokritje tega primankljaja se bode Deželni zbor kranjski. pobiraia 10% přikládá na celo predpis^no svoto 1897. vseh di- rektnih davkov, torej zlasti o i rednega davka z všemi držav - deseti seji dne 24 febr. poroča posl vitez Langer nimi prikladami vred, to je zemljiškega, hišno najemninskega o proračun deželne vinařské, sadjarsfre in poljedeljske šole na in hišno razrednega davka, pridobitnega in dohodninskega Grmu. Poročevalec po podrobném pojasnjenji predlaga imenom davha po vsej deželi. Daljni nedostatek v znesku 203.046 gld. finančnega odsèka : Proračun za leto 1897. se odbri in pokriti iz deželnega zaklada. Dalje nasvetnje naslednje t resolucije: I. Deželnemu odboru se naroča: 1.) poučiti se natanko o tem, kako bi se dalo gmotno stanje kranjskega Ijud-skega učiteljstva zboljšati in osobito zakona z dne 29. aprila 1873, št. 22, in 29. novembra 1890, št 23 dež zak., času primerno izpremeniti ; 2.) da v prihodnjem zasedanju vis. deželnemu zboru predloži nacrt zakona, s katerim bi se deželni zakon z dne 28 decembra 1884, št. 1 (§ 2). izpre-menil tako, da bi se vsa potrebščina normalno šolskega zaklada pokrivala s posebno šolsko naklado. II. Visoka c. kr. vlada se vnovič pozivlja, da v svrho boljšega nadzorovanja šolstva čim preje imenuje posebnoga deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno pred loži načrt zakona glede stalnih okrajnih šolskih nadzornikov po vzgledu zakona z dne 8. junija 1892, št 92, za Galicijo. — Kot del tega koncnega predloga nasvetuje: Uciteljstvu ljudskih sol dovoljujejo se nastopne podpore, oziroma draginjske doklade, in sicer : I Vsem že sedaj stalno nameščenim učiteljem in uciteljcam IV. plačilnega razreda po 30 gld., skupaj 6600 gld. II. Vsem stalno namešcenim učiteljem II in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kateri ne uživajo natural-nega stanovanje ali niso trajno na dopustu, draginjske doklade, in sicer: 1.) učiteljem I. plačilnega razreda po 40 gld, 2) učiteljem II plačilnega razreda po 50 gld., 3) učiteljem III. plačilnega razreda po 70 gld, 4) učiteljicam I., II. in III. plačilnega razreda po 30 gld , 5.) šolskemu slugi Štefanu Ben-čina 30 gld., vsem skupaj 1900 gld IV. Za druge stalno nameščene učitelje II. in III. plačilnega razreda, ki so voditelji ljudskih sol, katerih z ozirom na § 3 zakona z dne 29. novembra 1890, št. 23 dež zak , sedaj ni moč uvrstiti v višji plačilni razred, kredit v znesku 1000 gld., iz kojega določa podpore c. kr. dež. šolski svet dogovorno z deželnim odborom, ozirajoč se na važnost posameznih sol, na odgovornost dotične službe in na krajne razmere.* V. Navedene podpore, katere dotičnim ucnim osebam ne dajo nikake pravice do višjih plac, je izplačati v polnem znesku dne 1. julija 1897. 1. Vse te podpore znašajo 11.360 gld. Iz pod- robnega poročila finančnega odseka je poznati, da je kranjsko ljudsko-šolsko učitelstvo predložilo dež zboru prošnjo, katero je podpisalo nad 400 učiteljev in učiteljic V tej prošnji zahtevajo učitelji, da se uravnajo letni dohodki učiteljstva tako, da bodo dobivali place kakor c kr. uradniki v 11. in 10. plač. razredu po novem zakonu, meščanski učitelji pa plače 10. in y. plac. razreda Poročevalec povdarja, da prošnji, ki zahteva zvišanje plač na 800. 900 in 1000 gld.* nikakor ni mogoče ustreči Potrebščina bi se nenadoma zvi-žala za okroglih 230.000 gld. ter bi samo plače znašale 527.000 gld. Vsekako je pa potrebno, da se za učitelje kaj stori. Poročevalec stavi imenom finančnega odseka zgornje predloge. Posl. Globočnik govori obširno o* slabem gmotnem stanji učiteljev na Kranjskem. Poudarja važnost šole in toplo priporoča zboljšanje učiteljskih plac. Govornik pravi, da hoče v podrobni razpravi podlagati višje podpore za učitelje, kakor jih predlaga finančni odsek. Posl. dr. Tavčar tudi povdarja, do je treba učiteljem zboljšati plače. Govornik prijema dež. predsednika, ker je zaradi znanih člankov v „Učiteljskem Tovarišu", zapretil „slovenskemu učiteljskemu društvu", da je to razpustil. Dež. predsednik baron Hein opravičuje svoje postopanje. Posl. baron Schwegel se tudi imenom velepo-sestnikov izreče za zboljšanje plač učiteljem. Posl. dr. Tavčar povdarja naprav dež. predsedniku, da mora ostati pri svojih trditvah ker dež. vlada vendar ne sme biti tako malenkostna. Posl. dr. Žitnik priporoča tudi v obče zboljšanje gmotnega stanja učiteljev, a se izreče proti temu da bi se nasvetovane letos zvišale, ker dežela nima potrebnih siedstev. Tudi posl. Ažman je za zboljšanje plač učiteljem. Ko je gov> ril še poročevalec Višnikar se je seja zaključila. Dne 25 febr. se je seja nadaljevala. Pričelo se je takoj z podrobno razpravo o proračunu normalnošolskega zaklada za 1. 1897. Poročevalec Višnikar pojasni na drobne vse točke proračuna. Posl. Globočnik predlaga nasproti predlogu finančnega odseka, da naj se dovoli stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda po 50 gld., namesto po 30 gl , vsem stalno nameščenim učiteljcam IV. plačilnega razreda po 30 gld., vsem stalno nameščenim učiteljem II in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, če imajo natoralnega stanovanja, po 50 gld. namesto 30 gld. Posl Kalan se izreče za Glo- bočnikov predlog, a se spodtika nad „Učiteljskim tovarišemu in njega urednikom Posl. Hribar zagovarja urednika ,Uči-teljskesja društva" in se izjavi tudi za Globočnikov predlog. Posl. dr. Tavčar stavi resolucijo, po kateri naj bi tudi vlada skrbela za šolstvo na Kranjskem Pri glasovanji zbornica sprejme Globočnikov predlog V ostalem so bili sprejeti vsi stavljeni predlogi in resolueije — Posl dr. Žitnik poroča o letnem poročilu dež. odbora gtede loterijskega posojila ljubljan-skega. Poročevalec poudarja, da je uprava z loterijskim poso-jilom vestna in natančna io predlaga, da se poročilo odobri. Po nekaterih pripomnjah dež. predsednika H ei n a in poslance v dr. Schafferja in Hribarja zbornica odobri poročilo. — Posl. vitez Langer poroča obširno imenom finančnega odseka o pospeševanji vinoreje na Kranjskem. Poročevalec predlaga: V svrho pospeševanja vinarstva na Kranjskem dovolilo se za 1. 1897 sledeči zneski iz dež. zaklada: 1. Za pepinjero z matičnjakom pri dež prisilni delavnici vred 3900 gld 2. za vinarskega potovalnega učitelja 1450 gld. 3. Za denarne podpore kmetijskim podružůicam in občinam za uzorne vinograde. kakor tudi rednim vinogradnikom 1000 gld 4 Za kemična preiskovanja Vinogradov 150 gld. 5. Za brezobrestna posojila posameznim posestnikom do najvišjega zneska 200 gld če c. kr. vlada dovoli ednaki znesek 17 800 gld. Zajedno je predlagal poročevalec nastopno resolucijo: a) dež odbor pose pooblašca, da najame k večjemu po 4 1/2°/o obrestovano posojilo v znesku 10 000 gld., katero naj porabi za dajanje brezobrestnih posojil vinogradnikom ; b) iz kredita za !. 1896 neporabljena svota 2792 gld se poialjši za i 1897. Ddljše razprave o pospeševanji vinoreje so se udeležili posl Pfeifer, Povše Schweiger Lavrenčič in dež predsednik baron j % Hein. Zbornica na to sprejme predloge in resolucijo finančnega odseka. — Prošnja posestnikov na Suhi za podporo k uravnavi Sore, se izroci dež. obboru v brezčasno odpomoč — Prošnja kmetijske podružnica pri Sv. Križu pri Litiji za podporo k napravi trtnice in drevesnice se je izročila dež odboru v rešitev. — Posl Hribar in tovariši stavijo samostalni predlog, da naj se §§. 2 in 3 dež zak z dne 28. dec 1884, št. 1 iz 1. 1885 zadevajoča ljudsk* šole premenita tako, da bota vtljala tudi za meščanske šole s to izjemo, da imajo za nastanjevanje poslednjih in za vse stvarne potřeb šcina istih skrbeti šolski okraji, v Ljubljani pa mestna obcina. — Namesto iz volilnega odseka odstoplega posl. Kalana se voli posl. Pfeifer — Prihodnja seja je bila dne 27. febr. — Osuševanje ljubljanskega barja. Občinski svet ljubljanski se je nelavno posve oval o samostalnem predlogu stavbinskega odseka, da je c. kr. dež. vladi predložiti spomenico, naj se vodopravna obravnava za regulacijo Ljubijanice v svrho osušenja barja in pričetek delà sainega, kolikor mogoče pospeši. ObČ. svetnik Hrasky je v svojem podrobném poročilu povdarjal, da ie osuševanje ljubljanskega barja, oziroma poglobljenje struge Ljubijanice in Gruberjevega prekopa za razvoj mesta ljubljanskega velike važnosti Od dovršenja tega podjetja je odvisno zboljšanje zdravstvenih razmer mesta in to v klimatičnem oziru kakor tudi glede na kanalizacijo mesta. Tudi je od uravnave Ljubijanice odvisno zboljšanje komunikacijskih razmer v mestu. Predlog, da naj deželna vlada vso zadevo pospeši, je bil soglasno sprejet. Da bi se pač res to barjansko vprašanje konečno že rešilo. « 98 Za ribiče. Ribič, ki bi se rad natančno izučil v tam frančiškanskemu patru Ludovik Hennepinu, je v 17. ribarstvu spicli ter v izvalitvi zaroda, v odreji mladih ribić v stoletju n?pravil v onih krajih gojitvi prirodne ribje hrane posebej, se sprejme v trimesečen dotlej neznane kraje. mnogo potov in popisal tište nk, t. j. od prvega marca aprila pa do zadnjega dne meseca Zaradi poneverjenja zaprli so na Dunaju Leo junija t na ribarskem zavodu samostojnega ribarskega od- polda Hercka blagajnika pivovarne Hemalsu. Kacih 10000 gl. seka c. kr. kmet družbe na Studencu pri Ljubljani Ribiči, je poneverii, katere je dobi! za prodano pivo. Denar je največ žele udeležiti se tega uka, naj svojim prošnjam, v katerih iz- zaigral. kažejo, da se pečajo z ribarstvom, in navedejo- svojo starost prilože potrdilo županstva ali lastnika. oziroma najemnika ribarskega okraja ter naj jih do 2 Neznana samomorilka. Kaka tridesetletna ženska te dni prišla v neko hišo na Dunaju, šla naravnost v če-marcija 1897. leta pošljejo trto nadstropje in od ondu skočila na dvorišče in se ubila, glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Pri njej niso našli ničesar, po čemer bi bili mogli sklepati, Ribič, ki bo sprejet v ta pouk, dobi odškodnino za pot, tukaj kdo in kaj je. pa brezplačno stanovanje in hrano ter nekoliko gotovine na Podrl se most čez Szuczavo, je bilo na njem roko, v skupni vrednosti 20 gld. na mesec, zato se pa bo 40 ljudij, ki so gledali, kako voda nese led. Nekaj ljudij so ______1 -- .I -1 - v____i* _____ 1 1 1 __ • 1_____1_____ __ 1 i______________________... ___ moral udeleževati vseh del v ribarskem zavodu na Studencu. Cerkev in župnišče tta pogorela v Leskovici nad rešili, većina jih je pa utonila. Skofjoloko. Ogenj je nastal dne 23 febr pop in to vsled Umrla je mati ministerskega predsednika grofa inalomamosti obeh župnikovih dekel, ki ništa varno spravili živtga pepela. Požar je vpelil stresne stole župnišča, cerkve in cerkvemga stolpa. Žvonovi so ostali nepoškodovani. Badenija v starosti 74 let. Pokojnica je bila rojena gro- fica Mier. Škode Samomor poročnika. Čmovicah se je ustřelil je od do 5000 gld. Izpred porotnega sodišča. poročnik Duhnal 41. pešpolka. Povod samomoru so slabe pre- Dne marca se je moženske razmere. pri tukajšnjem deželnem sodišču pričelo porotno zasedanje. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na štiri leta težke ječe 2lletni delavec Janez Mihelič iz Zg. Zadobrove pol Ljubljano, ker v uoči od 14 na 15. februvarija v gostilni Jak. Gregorca v Zg. Zadobrovi z nožem tako ranil posestnikovega sina Val: Blažen tat. Na Dunaju so zaprli dne 23 janu na Cajhna da je ta na lici mesia umri Pri drugi obravnavi varija mizarskega pomočnika Janeza Ritzbergerja, ki jako predrzen način kradel zimske suknje po kavarnah in go-stilnah. Preiskava je pa dognala, da je blažen in so ga za-torej te dni ízrocili v deželno blaznico. Prepovedan roman. Dunajsko deželno sodišče je je bil obsojen l9letni bajtarjev sin Jožef Kosec iz Dornc v kranjskem okraju zaradi hudodelstva tatvine na tri mesece težke ječe. družbi 12 ciganov. Dne marca se je pričela obravnava proti so zatoženi, da so od 1 1889 sem iz- prepovedalo razširjenje v Budimpešti izišlega romana „Ivan Orth", ker se v njem nahajajo mesta, s katerim se žali njegu veleeanstvo in člani cesarske liiše. Otok brez mož. Na nekem # otoku Tihega morj vršili na Kranjskem, Koroškem in Goriškem 30 tatvin in več je nekda smrt vse moške pobrala Sedaj je nevarnost, da ta drugih hudodelstev. Škodo, katero so prizadjali se ceni na otok zgubi vse prebivalst\ V San Franci?ku v Ameriki se 4443 gld 26 kr je osnovala družba Baje iz ljubosumnosti je napadel dne 24 febru- ogl tje ogl varija mesar v Leskovcu pri Krškem svojo ženo z nožem, dobiti, tak strah imaj isče mož za ta otok. Kadar se jih sto Toda dosedaj jih niso niti 100 mogli rnožje pre tem otokom a jo je le neznatno ranil Napadalec je potem pobegnil, a se vrnil in sam zgla il pri sodišcu. Obešenega so našli dne 27. lebruvarija pri Pa-lovčah v kamniškem okraju kmeta Jurija Herko-ta od ontod. Znano ni, kaj je moža napotilo k samomoru. Ukradeni kolki. V prodajalnici za koleke v Brnu je někdo ukradel koltkov za 3000 gld. Jedneka uradnika in jednega slugo so prii Konfiskováni parte. V Trebiču je umrl te dni so- cijalni demokrat trgovski pomočnik Linger, V parte so ga Zeno je ubil. Dne 22. februvarija zvtčer proti jZ(jaH socijalisti, se naštevajo njegove zasluge. Državno pravd uri je přišel posestnik Andrej Vrhovnik iz Šenturškegore ništvo je pa našlo, da se te parte zadev ob kazenski zakon pri Kranju domov. Vrata so bila zaprta. Pozval je ženo, naj jn jih konfiskovalo. Potem so se izdali novi parte, ki so imeli mu odpre. Ker ta ni hotela tega storiti je vlomil silorna vrata z debelimi črkami in stopivši v vežo udaril ženo s koloni po glavi. Žena, pazko Druga zdaj po konfiskaciji je imela v narocji enoletnnga otroka, se je zgrudila takoj mrtva na tla Mož, ki je živel z ženo v vednem pn-piru, zatrjuje, da je ni narneraval ubiti Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februvarija 1897. je 93 strank uložilo 21.027 gld. 84 ki , 28 Dober kraj za društva. Felixdorf na Dolenjem Avstrijskem. kateri kraj je v Se le 1833 se osnoval, ima 2400 strank uzdi t- 6191 gld kr 2(5 stránkám se je izpla- čalo posojil 8023 stanje ulog (509) 16 445 10 kr, prebivalcev in 23 društev. Razmerno t( liko društev nima noben kraj v Avstriji. Přijet morilec. V Budimpešti je te dni nekega oropal. v Zani- večera dragoceninarja někdo v prodajalnici umoril in morilcu ni bilo nobenega sledu z par dni so pa denarni promet 65.458 gld. 92 kr ki je pro boru přijeli mesarskega pomocníka Tunačkoviča, dajal ukradene dragocenine. Našli so pri njem še 57 prstanov, kateri izvirajo od omenjene tatvine. Dva slavna moža. Resnica je, da si je katoliška - KuSa v Japanu. Na otoku Formasa se je pojavila cerkev pridobila mnogo zaslug za napredek, za umetnosti in ku£a- Zanesena je tja menda po ladijah iz Indije. Sedaj se je znanosti. Najvažnejše iznajdbe so izumili večinoma možje, na pr. Kopernik, quette Nfwton 1 dr. katoliški Jezuit, pater Mar- bati, da se kuga razširi po vsem azijskem vzhodu Nansen profesor Kristij se poroča si je kot misijonar v Severni Ameriki pridobil velike zasluge za preiskavo reke in obrežja Misisipija Zato se po tamošnjem vseučilišču osnuje časopisom, da je državni zbor brez debate sklenil, da se na posebna stolica za N njem imenuje neko mesto Marquette, v katerem so bili doslej Predaval bode 0 zemljah in življenju ob severnem tečaj po vrsti trije slovenski rojaki škofje: Baraga, Mrak in Vertin. Ako se star panj vname Nedavno so postavili večinoma drugoverci temu slavnému da je tamošnji zasebnik Martin Drobinoka Ostrogona javljajo* je sedaj 85 let patru na kapitolu v Vašingtonu v spominski dvorani lep spo- star, poročil 40letno „dekletcek< Apolonijo Blažek. Mnogo ve menik. Sedaj pa nameravajo postaviti jednak spomenik ravno selja v mladém zakonu ! 99 Okradeno namestništvo V noci mej 19 IQ 20 m je tat lomil v tri pisarne duoajskega namestništva Odnesel je nekaj denarja, več pismenih znamk in štampilij V 31 dneh okoli zemlje. Kadar bode dodelana prekosibirska železnica, trajalo bode potovanje okoli zemlje 31 dni, ako bode vlak převozil 30 km v jedni uri. Železnične nesreće so zahtevale leta 1896 v Zjedinjenib državah 3076 oseb Prevare, povzroÔene po bankah, privatnih denamih zavodih in trgovinah so znaèale minolo leto devet milijonov 465 921 dolarjev. Smrt vsled uživanja konjskega mesa. V Padovi je umri delavec Farino, ki je jedel meso nekega pogino-lega konja. VeČ drugih ljudij, ki so tega konja jedli, so pa nevarno zboleli. Loterijske srecke. V Lineu dne 27. febr. t. 1. : 52, 26, 79, V Trstu dne 27. febr. t. 1. : 40, 24, 21, V Pragi dne 15. 1, 73 marca. t. 63, 43, 37, 73, 21. Tržne cene sukneno 310 m dolg zado-1 štuje za jedno { obleko za gospoda i in velja le 4-10 4-80 6 774 9-1050 dobre pristne » naj bolj še ovčje fine i volne fine j še najfinejše 1 odrezek za crno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien. dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana (3) sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in postnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko . ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka zasebne očnike zelo oškoduj V Ljubljani dne 27. febr. 1897. Pšenica gld. 8* 80 kr. rž gld. •70 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6 40 kr., kr., proso gld. 6 — kr., turšica gld. 5' aida gld. 7* leča gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10 kr., ) kr Jedino pravi suhe in mokre, luskine garje, in s tem združena ne-strpna „srbečica" ozdravi zajamčeno tudi take, kateri niso drugod ozdravljeni bili ,,dr. Hrebra'ova garja smrt." Cena šest goldinarjev avst velj. proti prejpoši ljatvi (tudi v poštnih znamkah); na kar se takoj col nine in postnine prosto dopošilja. Naslov: rien-Drogerie, Danzig (Deutschland) St Ma Sprejmejo se kateri gostilničarje in zasebnike na deželi obiskujejo, nudi se jim prilika prevzeti zbirko lahko razpečajočih reči od dobro stoječe tvrdke ; visoka provizija jim je zagotovljena. Ponudbe pod: „Agent lOO", pošiljajo naj se poste restante Hauptpost, Graz. (4) Največja zaloga semena na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turske in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih «emen salate, kumar, peteršilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst Mnogobrojnega poseta prosi (3) PETER LASSNIK v Ljubljani. u kV á é AWï» - « ' (Tinctura balsamica) ♦ lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja v Pregradi V svrho varnosti činstva pred nič-vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Naj starej e, najpristneje, najre elnej e najoeneje ljudsko mačo zdravilo plućne bolesti uteši prsne ter je uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je katero vtis- zaprta \saka steklenica s srebrno kapic njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". V*>ak balzam, leno tiskane varstvene znamke. ne nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnomovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi pre'tupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno na- angelja varha lékárno A. Thierry-ja slovi: Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poàtne postaje krone, steklenic Bosno krone 60 Hercegovino malih dvojnih Manj majhnih dvojnih steklenic predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. too Vsak jo pije, ne čuti prav zdravega. Posebno za take, ki bolehájo na živcih ali v želódcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijaca Vsa otrok in vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in se prilega slabému in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. u* ki hoče pri gospod 3 r 5 tvu kaj prihraniti in vender uživati okusno in Vsak I zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo* Naj bo čista ali mešana a bobovo, ugajala bo pa okus -j: ti m ^^ // vv Vfr* i //* 9 '/ ' V/ •Vi trnju 2b kr. (50 rinar) lil Vv »ni* Ka T 1 i t Sr pcfaih trr MSntaať* Malz-Kaffro- F&tutkeo m s? K V Kathrein celin zrnih, iz najboijšsga slada izdelana přiznaném je v resnici zdrava druzinska pijaca, čist prirodan plod v Kathreinerjevem, v vseh deželah najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre iastnosti domaćega slada. Kdor noče biti goljufan oškodovan nakupu varnostno znamko pazi obliko strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom ^CLihïQÏTlQT. Zavoji brez imena ..Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.