GEOGRAFSKI OBZORNIK PRIČAKOVANE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI Tanja Čelebič UDK: 911.2:551.583(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Pričakovane posledice podnebnih sprememb v Sloveniji Članek opisuje spremembe v slovenskih makroregi- jah, ki jih je pričakovati pod vplivom podnebnih spre- memb. Znanstveniki ugotavljajo, da so se povprečne letne temperature zraka v Sloveniji v zadnjih deset- letjih povišale, medtem ko se količina padavin ni bis- tveno spremenila. V 21. stoletju naj bi prišlo do otoplitve, medtem ko so napovedi glede padavin bolj nezanesljive. Podnebne spremembe bodo močno vpli- vale na življenje. Posledice podnebnih sprememb se bodo razlikovale. V različnih slovenskih makroregi- jah bodo posledice različne, tako pozitivne kot negativne. KLJUČNE BESEDE podnebje, Slovenija, podnebne spremembe ABSTRACT Anticipated effects of climatic changes in Slovenia Changes in Slovenian macroregions are described, as they are anticipated due to the influence of clima- tic changes. The scientists have established that the ave- rage yearly air temperatures in Slovenia have increased in the last decades, while the precipitation amount has not changed significantly. Warming up is anticipated in the 21st century, while the forectasts made for pre- cipitation have proved to be less reliable. Climatic chan- ges will strongly influence the life. The effects of climatic changes will vary from one Slovenian macroregion to another and they will be positive as well as negative. KEY WORDS climate, Slovenia, climatic changes AVTORICA Tanja Celebič, Naziv: univerzitetna dipl. geografinja Naslov: Gospodinjska 17, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 5052459 Podnebne spremembe napovedujejo s po- močjo podnebnih modelov. Najbolj razviti so globalni cirkulacijski modeli - G C M modeli. So splošni modeli cirkulacije v oceanih in atmosferi; vključujejo predstavitve procesov na zemeljskem površju, procesov, povezanih z oceani, in mno- ge druge procese. Temeljijo na fizikalnih zako- nih, ki pojasnjujejo atmosfersko in oceansko dinamiko, dopolnjujejo pa jih empirični podatki. Večina poskusov je namenjena ocenam vplivov podvojenih koncentracij ogljikovega dioksida na svetovne podnebne spremembe. V zvezi z različnimi scenariji so določene nejasnosti, povezane: • z emisijami toplogrednih plinov (le-te so odvi- sne od družbenogospodarskih, prebivalstve- nih in političnih dejavnikov), • s povratnimi učinki (gozdovi, oblaki...), • z naravno spremenljivostjo podnebja, • z regionalno razporeditvijo podnebnih spre- memb, • s poenostavitvami GCM simulacij, • s pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vre- menskih pojavov, • z učinki polarnega ledu na dvig morske gla- dine (3). Napovedi antropogeno povzročenih pod- nebnih sprememb so odvisne od napovedi bodočih emisij toplogrednih plinov in aeroso- lov. Za njihovo predvidevanje znanstveniki uporabljajo emisijske scenarije. Tako emisijski scenarij I S92 vključuje napovedi emisij C 0 2 , CH4, N 2 0 , halokarbonov (CFC in njihovih nado- mestkov HCFC in HFC) in vplivov troposferske- ga ozona, sulfatnih aerosolov ter aerosolov od zgorevanja biomase do leta 2 1 0 0 (1, 2, 3). Znanstveniki so dokazali, da so se global- ne temperature zraka na zemeljski površini od konca 19. stoletja do zdaj povečale za 0 ,3-0 ,6° C, od tega v zadnjih 4 0 letih za okrog 0 , 2 - 0 , 3 ° C. Za 20. stoletje je značilno tudi skromno pozitivno naraščanje količine pada- vin (za odstotek). Količina se je najbolj poveča- la v višjih zemljepisnih širinah severne poloble v zimskih mesecih. Napovedi globalnih pada- vin za vnaprej so neenotne; lahko pride tako do povečanja kot do zmanjšanja namočeno- sti. Napovedi temperaturnih sprememb so bolj GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Predviden dvig morske gladine do leta 2100 (1,2). enosmerne. V zadnjem času je splošno spre- jeto, da naj bi se globalne temperature pove- čale. Z večanjem koncentracij C 0 2 podnebni modeli napovedujejo največje segrevanje ozračja v višjih zemljepisnih širinah. Segreva- nje bo v povprečju največje pozno jeseni in pozimi. Povečala se bo tudi pogostost narav- nih ujm, na primer močnih nalivov, poplav, suš, pozeb (2). V Evropi je bil za 20. stoletje značilen trend naraščanja količine padavin, le v južnem delu celine se je količina zmanjševala. V prihodnje je pričakovati večje naraščanje v zimskem in manjše naraščanje v poletnem času. V južni Evropi naj bi temperaturna rast dosegla 1,5° C, v severni pa kar 2 ,5 -4 ,5° C. Večina podneb- nih modelov predvideva, da bo zaradi učinka tople grede v južni Evropi poleti padavin manj (4). Tako naj bi se na območjih, ki zaje- majo Sredozemlje in srednjo Evropo, količina padavin zmanjšala do 2 0 % , na območjih severno od Alp pa povečala za 1 0 - 5 0 % (10). Opazovanja so pokazala, da so bile tem- perature zraka v Sloveniji v zadnjih letih višje od dolgoletnih povprečij. V Ljubljani so bili nad- povprečno topli vsi meseci, razen oktobra. Na Kredarici se je po 2. svetovni vojni občutno oto- plila zima. Letne količine padavin se v Ljubljani v zadnjih 140 letih sicer niso občutno spreme- nile, vendar se je višek padavin premaknil z ok- tobra na junij (5). Meteorologi zaznavajo krajšanje trajanja snežne odeje, skrčil se je tudi triglavski ledenik. Podnebni scenarij za v prihodnje predvide- va povečanje povprečne letne temperature zraka v Sloveniji za 1 ° C in zvečanje ali zmanj- šanje povprečnih letnih količin padavin za desetino. Povečala naj bi se pogostost ekstrem- nih vremenskih pojavov, trajanje snežne ode- je pa še naprej skrajševalo. In kakšne naj bi bile posledice podnebnih sprememb? Preden jih začnemo podrobneje opi- sovati, velja opozoriti na še nekaj svojskih zna- čilnosti Slovenije. Naša država je na stiku štirih evropskih makroregij (Alpe, Panonska nižina, Sre- dozemlje in Dinarsko gorstvo). Lahko jo razdeli- mo na pet makroregij (submediteranska Slovenija, subpanonska Slovenija, dinarska Slovenija, alp- ska Slovenija in predalpska Slovenija), ki se raz- likujejo tako po naravnogeografskih kot po družbenogeografskih značilnostih. Glede na to, da so za vsako makroregijo značilne samos- voje poteze, je pričakovati, da se bodo posle- dice podnebnih sprememb med posameznimi makroregijami pomembno razlikovale. V vsaki od njih se bodo pojavljali določeni problemi in določene pozitivne posledice. Podnebne spremembe bodo vplivale na posamezne pokrajinotvorne prvine (rastlinstvo, živalstvo, vodovje, relief, prst, človek - zdravje) in gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, oskrba z energijo, oskrba z vodo). Posle- dice podnebnih sprememb bodo močne, zmerne Slika 2: Odstopanje povprečnih letnih temperatur zraka v Evropi v obdobju 1901-1995 od dolgoletnega povprečja (11). 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Odstopanje povprečnih letnih količin padavin v Evropi v obdobju 1901-1995 od dolgoletnega povprečja (11). ali šibke, pozitivne ali negativne. Problem tovrst- nega napovedovanja je v dejstvu, da znanost ne more natančno predvideti podnebnih sprememb, zato tudi ni mogoče natančno predvideti njiho- vih posledic. Zato je v nadaljevanju poudarek na navajanju pričakovanih problemov, ne pa na podajanju kvantitativnih ocen o tem, za koliko se bo določen pojav spremenil. V predalpski in alpski Sloveniji so naravne razmere za kmetovanje slabe. Poljedelstvo poleg neugodnih reliefnih razmer (strmi naklo- ni!) omejujejo tudi podnebni dejavniki. Z na- raščanjem temperature zraka bi lahko prišlo do premika potencialne zgornje meje pridelova- nja kmetijskih kultur v višje nadmorske višine, kar bi lahko bilo pozitivno, a se tega najbrž ne bo izkoristilo. Razlogi za to so naslednji: • glavni omejitveni dejavnik poljedelstva v pre- dalpski Sloveniji je poleg podnebja relief, • gozdna območja se širi jo na račun kmetij- skih zemljišč, • za hribovita območja so značilni neugodni demografski procesi (depopulacija, staranje prebivalstva), ki jih spremlja opuščanje kme- tovanja. Za predalpsko, alpsko in dinarsko Sloveni- jo je značilen velik delež gozda. Gozdarstvo predstavlja pomembno gospodarsko panogo, zato lahko z vidika človeške družbe ocenimo vpliv podnebnih sprememb na gozdno vege- tacijo kot zelo pomemben. Več negativnih posledic je pričakovati za gozdno vegetacijo: alohtona smreka, ki prevladuje, je hladnoljub- na drevesna vrsta; povečala bi se nevarnost ško- dljivcev, vremenskih ujm ... (1, 2). Znanstveniki pričakujejo, da naj bi pod vpli- vom podnebnih sprememb prišlo do močnih vpli- vov na gozdno mejo in sposobnost živih organizmov za preživetje. V alpski Sloveniji lah- ko pod vplivom povečanja temperature zraka pričakujemo premik rastlinskih pasov in gozd- ne meje navzgor, v večje nadmorske višine. Ven- dar je v gorah sposobnost migriranja rastlinstva zelo majhna, zato obstaja nevarnost, da se veči- na rastlinskih vrst ne bi zmogla seliti in bi zato izumrla. To bi povzročilo zmanjšanje biološke raznovrstnosti. Gozdna meja je antropogeno znižana, zato je toliko bolj ranljiva in bi bila biološka raznovrstnost ob njej še bolj ogrože- na. V Alpah je tudi mnogo endemitov, ki pre- živijo le v svojskih življenjskih okoliščinah; spremenjene podnebne razmere bi močno zmanjšale sposobnost njihovega preživetja. Vprašanje, kako preprečevati negativne posle- dice podnebnih sprememb na živa bitja, pred- vsem na izumiranje posameznih živalskih in rastlinskih vrst, ostaja odprto. V alpski Sloveniji je trajanje snežne odeje najdaljše. V zadnjih desetletjih je opazna tež- nja skrajševanja trajanja in tanjšanja debeline snežne odeje, kar vpliva na trajanje smučarske sezone. Rešitev se kaže v umetnem zasneževa- nju. Upoštevati je potrebno, da so naši gorski turistični kraji vse bolj usmerjeni v poletni turi- zem in da širi jo turistično ponudbo z vključe- vanjem športnih dejavnosti, ki niso povezane s snegom. Zato lahko pričakujemo, da skraj- šanje snežne odeje gorskih turističnih krajev ne bo prizadelo v tolikšni meri kot velikih smučar- skih središč v tujini (6). Krajšanje trajanja snežne odeje bo imelo določene posledice tudi za vodovje. Tako bodo viški pretokov na vodotokih, ki so odvi- sni od taljenja snega oziroma snežne retinen- ce, nastopili prej. Sčasoma lahko pričakujemo tudi spremembo rečnih režimov. Za dinarsko Slovenijo je značilna prevlada krasa in kraškega vodnega odtoka. Tipične so vsakoletne poplave kraških polj in kraški izvi- ri, ki predstavljajo pomemben vir pitne vode, zato bi bil vpliv podnebnih sprememb na 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK zmanjšanje ali povečanje njihove izdatnosti zelo pomemben. Vendar predvidevamo, da bi pod- nebne spremembe na podzemeljsko vodno mre- žo vplivale počasneje kot na površinsko, saj vode na krasu hitro odtečejo v podzemlje. Za dinarsko Slovenijo je značilno tudi veliko šte- vilo podzemeljskih endemitov; v primeru pod- nebnih sprememb bi prišlo do spremenjenih razmer za njihovo življenje. Za subpanonsko Slovenijo sta značilni kme- tijski panogi sadjarstvo in vinogradništvo. Tu je ob submediteranski Sloveniji trajanje sončne- ga obsevanja in vegetacijske dobe najdaljše (7). V prihodnje naj bi se vegetacijska doba pričela prej (10). Na prvi pogled bi to lahko ocenili za pozitivno, vendar pa ne smemo zanemari- ti dejstva, da bi se v tem primeru povečala nevarnost pozeb; prav vinska trta, sadno drev- je in nekatere vrste zelenjave so na nizke tem- perature zraka zelo občutljive (1, 10). V primeru povečanih temperatur zraka bi prišlo do pomi- ka potencialne meje uspevanja vinske trte v večje nadmorske višine. Kmetijstvo bo ogro- žala tudi pogostejša suša, zlasti v poletnih mese- cih. To bi lahko bilo neugodno za pridelavo zgodnje zelenjave in sadja, ki potrebujeta sorazmerno velike količine vode v rastni dobi. Zato bi bilo potrebno večjo pozornost name- niti namakanju. Po Matičiču (8) je intenzivno namakanje smiselno v sadjarstvu in vrtnarstvu. Možni vodni viri so površinski vodni zadrževal- niki, kali, odpadne vode... Problem je v dejstvu, da so potrebe po namakanju in vodi največje takrat, ko je na razpolago najmanj vode. V subpanonski Sloveniji je kmetijstvo podob- no kot v submediteranski Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost. Zato bodo vplivi pod- nebnih sprememb na kmetijstvo v tej makrore- giji zelo pomembni. Prihajalo bo do problemov, povezanih s sušami, pozebami in drugimi ujma- mi, v sadjarstvu in vinogradništvu. Za subpanon- sko Slovenijo je značilna tudi pridelava žit in koruze (Pomurje, Dravsko in Ptujsko polje, Krš- ka kotlina) (11). Obstajajo napovedi, da naj bi se pridelava nekaterih kmetijskih kultur pod vpli- vom povečanih koncentracij C 0 2 povečala. Tovrstne pozitivne posledice podnebnih spre- memb bi utegnili izničiti nekateri negativni pod- nebni učinki, zlasti povečana pogostost ekstrem- nih vremenskih pojavov (suša, pozeba, močni nalivi, neurja s točo in vetrom ...) (10). Vinorod- ne lege v subpanonski Sloveniji praviloma spa- dajo med usadna območja. Zaradi pogostejših in močnejših nalivov ter daljših deževnih obdo- bij se naj bi nevarnost usadov povečala. Spremenjenim razmeram se lahko kmetoval- ci prilagajajo z ustreznimi ukrepi: • z izborom kmetijskih rastlin, prilagojenih toplejšim podnebnim razmeram, • z izboljševanjem genetskih značilnosti kul- turnih rastlin, • z izboljševanjem protitočne zaščite in zaš- čite kmetijskih kultur pred pozebami, • z zagotavljanjem zadostnih količin vode za namakanje, • s prilagajanjem rabe tal na usadnih območjih, • s povečano porabo sredstev za zatiranje ško- dljivcev, katerih možnost preživetja se bo v to- plejših podnebnih razmerah povečala. V subpanonski in submediteranski Sloveni- ji se bodo na območjih s pomanjkanjem vode v sušnih poletnih mesecih povečali problemi v zvezi z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode. Rešitev je v izgradnji daljinskih vodovod- nih sistemov, gradnji večnamenskih zadrževalni- kov, zmanjšanju izgub v vodovodnem omrežju, varovanju kakovosti vodnih virov, varčevanju s pitno vodo... V poletnih mesecih se vodostaji vodotokov v jadranskem povodju močno znižajo. Posledi- ca je zmanjšanje njihovih samočistilnih sposob- nosti in ogroženost biološkega minimuma (9). Pod vplivom daljših sušnih obdobij in zaradi večjega števila turistov je pričakovati zaostri- tev tovrstne problematike, zlasti težave pri vodooskrbi. Zaradi pogostejših sušnih obdobij lahko v submediteranski Sloveniji pričakujemo, da se bo že zdaj velika nevarnost gozdnih požarov še povečevala, zato bo potrebno izboljšati pro- tipožarno zaščito. Območja z nizko obalo bodo ogrožena zaradi dviganja morske gladine in obmorskih poplav. Spremenila se bo tudi sla- nost morja, temperatura morske vode se bo povečala, vendar natančne vrednosti ni mogo- če napovedati (1 ,2 , 10). 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK V submediteranski Sloveniji je najdaljše tra- janje sončnega obsevanja. Pričakujemo lahko še ugodnejše možnosti za koriščenje sončne energije, kar je samo po sebi pozitivno. Ven- dar je problem v tem, da je trajanje sončnega obsevanja najdaljše v poletnih mesecih, ko so potrebe po energiji za ogrevanje najmanjše; trajanje kurilne sezone bo krajše. Po drugi stra- ni naj bi se v poletnih mesecih povečale potre- be po energiji za hlajenje prostorov (10). Ena od posledic podnebnih sprememb bodo tudi spremenjene možnosti za izrabo vodne ener- gije. Za Dravo, kjer je večina slovenskih hidroe- lektrarn, je značilen snežni rečni režim. Ob hitrejšem taljenju snega bi viški pretokov nasto- pili prej, nižki naj bi bili še nižji. Ob tem naj bi na rabo vodne energije vplivali še spremenjena letna količina padavin, spremenjena razporedi- tev padavin po mesecih, hidrološke suše, dalj- ša deževja ter močnejši in dolgotrajni nalivi. V subpanonski Sloveniji naj bi podnebne spremembe vplivale tudi na močvirja, pomemb- ne naravne ekosisteme z veliko biološko razno- vrstnostjo. Ob tovrstnem vrednotenju je potrebno upoštevati tudi vpliv človeka, saj se je v zad- njih desetletjih površina močvirij zaradi melio- racij z osuševanji zmanjšala. Kotlinsko-dolinska območja so v zadnjih desetletjih območja intenzivnega zgoščanja pre- bivalstva, gospodarskih dejavnosti in infra- strukture. Pričakovati je, da se bodo tovrstne težnje še nadaljevale, obenem pa lahko rav- no na teh območjih pričakujemo nekaj negativ- nih posledic podnebnih sprememb. V prihodnje naj bi se najbolj povečala nevarnost poplav (10). Poplave že zdaj ogrožajo imetje in povzroča- jo škodo na infrastrukturi, v primeru močnejših in pogostejših poplav pa pričakujemo še poslab- šanje stanja. Zato bi bilo potrebno z urejanjem hudournikov, gradnjo zadrževalnikov visokih voda in drugimi ukrepi izboljšati obrambo pred poplavami. Kotlinsko-dolinska območja so tudi naša glavna območja podtalnice. Kako se bo pod vplivom podnebnih sprememb obnaša- la gladina talne vode, je težko zanesljivo napovedati. V poletnih mesecih bo pod vplivom pove- čanih temperatur zraka in povečanih koncen- tracij talnega ozona človekovo zdravje še bolj ogroženo. Predvidevamo, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na življenje in delovanje človeške družbe, zato bo potrebno poiskati ustrezne strategije prilagajanja spre- menjenim bivanjskim razmeram. /. Climate Change 1995. Adaptations and Mitigation of Climate Change. Scienti- fic-Technical Analyses: Contribution of Wor- king Group I. to Second Assessment Report of the Intergovermental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Cam- bridge, 1996. 2. Climate Change 1995. The Science of Climate Change. Contribution of Working Group I. to the Second Assessment Report of the Intergovermental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Cam- bridge, 1996. 3. Climate Change and Human Health. Gene- va World Health Organisation, 1996. 4. Galičič, M. 1995: Kakšno bo podnebje v pri- hodnjem stoletju? Življenje in tehnika, XVIII/9. 5. Gams, I., Krevs, M. 1990: Klimatska niha- nja po vojni pri nas. Ujma, 4. 6. Jeršič, M. 1997: Turistična rekreacija in ure- janje prostora. Academia Turistica: Aktual- na znanstvena turistična misel. Nacionalno turistično združenje. Portorož. 7. Kajfež-Bogataj, L. 1992: Vpliv pričakova- nih klimatskih sprememb na živi svet. Geo- grafija v šoli, 2. 8. Matičič, B. 1994: Suša in namakanje v Slo- veniji. Ujma, 8. 9. Pečenko, A. 1994: Določanje stopenj požar- ne ogroženosti naravnega okolja v Slove- niji. Ujma, 8. 10. Plut, D. 1997: Pokrajinski vidiki vloge vod- nih virov v sonaravnem razvoju Slovenije. Okolje, 1-2. 11. The Regional Impacts of Climate Change: An Assessment of Vulnerability. The Press Syndicate of the University of Cambridge. Cambridge, 1998. 12. Vrišer, I. 1998: Gospodarska geografija. Geografija Slovenije. Slovenska matica. Ljubljana. 20