jgfc^ vsak četrtek in velja s poštnino vred m v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1-50K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za dnu« izvenavstrifake deide 8 K. 5sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Oospodaija" v Mariboru. - List se dopoš»ja do odpovedi. — Udje . Katoliške» tiskovni t^Otn' dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravnUtro: Koroška cesta «evT5, sprejeE naročnino, inserate in reklamacije. inserate m plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 24 vm., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala nuna«**' stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petiivrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — Inserato" se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reMamadje &o po&niac proste. V . • m - — ■ I vj am ■ ■ i. iteviib. mit Beilagen ' ^ ' List ljudstvu pouk in zabavo. ? F ——- ft "T7 51. let&Jb. A^iieriVa proti Nemčiji^ ---- Amerika je prekinila zveze z Nemöijo! To je najnovejša in najpomenljivejša vest v svetovni, politiki. Zgodilo se je to radi poostrenega podmorskega boja, s katerim je Nemčija in Avstrija zapretila svojim sovražnikom in vsem, ki bi podpirali naše sovražnike. Dosedaj so nemški in naši podmorski čolni vsako nepristransko in sovražno ladjo, le bojnih ladij ne, najprej pozvali, da se ustavi in da moštvo v stopi t rešilne čolne. Se le potem so ladjo potopili. A sovražniki, posebno Angleži, so naše mornarje varali. Ko so se ustavili in so se jim naši čolni približevali, so začeli naenkrat iz (navadno skritih"» topov na naše streljati, ali pa so se zagnali v naše Solne, da so jih potopili. Zlorabljali so tudi barve in zastav nepristranskih držav. Nemčija .in mi smo za to seda' naznanili vsem nepristranskim državam pot in dan. po kateri in kedaj naj vozijo njihove ladje in kar se ne bo po tem ravnalo, bo potopljeno. Na sovražne ladje pa se sploh ne bo ozir jemalo. To je poostren podmorski boj. Amerika se je sedaj prv-a uprla našim odredbam na morju, s katerimi hočemo svojim podmorskim čolnom zasigurati varnost in sovražnikom zabraniti dovoz vojnega gradiva in živil Pretrgala je vse zveze z Nemčijo. Z nami, z Avstrijo, še dosedaj vzdržuje zveze. Naš novi poslanik v Ameriki, grof Tarnov-ski, še je dne 3. februarja izročil državnemu tajniku Lansingu svoja poverilna pisma. Nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu pa je isti dan izročila ameriška vlada njegove potne liste, to se pravi, ga pozvala, da odpotuje. Obenem je ameriška vlada svojega poslanika v Berolinu, Gerarda, odpoklicala ter mu naročila, da oskrbi tudi ameriškim podanikom v Nemčiji potne liste. Predsednik Wilson nikomur ni povedal, kaj da misli ukreniti, ko je dobil nemško in našo napoved o poostrenem podmorskem boju. Se le ko je dal zapret vhode v arzenale, osigural tajnost o gibanju ameriškega brodovja, odredil strogo nadzorstvo nad nemš- LISTEK. K 11 ivecaav. Ni mogoče popisati, kako milo je za vselej pri srcu vsakomur, ki je klečal kdaj tam, kjer lela 1858 Bernardika Subirusova, pred skalo masab ielsko. — Devetinpetdeset let je letos od tistih blaženih dogodkov in prizorov, ko je Gospa nebes in zemlje 18krat stopila v Lurdu na našo grešno zemljo. Kako velik, neizrekliivo spodbuden je pomen teh prikazovanj! Na nekega že ranjkeea gospoda župnika je napravilo či-tanje in premišljevanje lurških dogodkov tolik utis, da sem ga slišal, ne vem kolikokrat, povdarjati in se čuditi, da ljudstvo teh prikazni bolj ne premišljuje. Ni si mogel drugače, kot da je dal odduška tej zno-tranji glnjenosti s tem, da je že na stare dni s krepko voljo na lepem griču pozidal premilo cerkvico — Mariji lurški v čast. Marijina podoba naj bi bila v duplini lepo razsvetljena, kakor je bila ona sama v lurški duplini oblita z žarom z nadnaravnega sveta. Mnogi čitatelji, hitro uganejo, katera je tist » cerkvica in kdo je bil dotični goreč Marijin duhovnik. — Tudi neka druga mila lurška cerkvica je že popre" vzrasla ob Savinji iz tal in tik pred vojsko pa prekrasen „slovenski Lurd" ob Savi, Kdorkoli si bil kdaj v Lurdu, povej mi. ali ti ne uhajajo tudi zdaj med vojno misli in hrepenenja zopet in zopet v tisti preblaženi pirenejski kraj. ki je, kakor bi se bil košček nebes spustil doli na zemljo. Ali ne premišljujete romarji lurški, kako je pač kimi parniki, ki so se že začetkom vojske zatekli v ameriška pristanišča in vse potrebno ukrenil, da se ohrani ¡avni red in preprečijo nemiri, še le tedaj je naznanil, da Amerika prekine z Nemčijo vse zveze Voiske še Amerika Nemčiji ni napovedala. Bržčas je tudi ta ko dolgo ne bo, dokler ne bo potopljen p prva ameriška ladja v poostrenem podmorskem boju. Z največjo napetostjo pričakujemo sedaj vesti, kaj bodo storile druge nepristranske države, ali bodo sle dile ameriškemu zgledu ali ne. O tem več na drugem mestu. Pred o«sarjem Karlom L i® eesarieo Cito.^j Sli! V sredo popoldne, dne 31. januarja, je bil za štajerske Slovence velepomemben dan. Veličanstvo nas presvilli cesar Karel I. in cesarica Cita sta s-prejela v avdi/enco tudi štajerski deželni odbor, dr: izrazi "kot zastopnik štajerskega prebivalstva udanost in zvestobo ljudstva svojemu preljubi;enemu vladarju. Odposlanstvo ;e vodil Edmund grof Attems kot deželni glavar: udeležili so se ga odborniki Franc grof Attems, pl. Feyrer, Stallner, Hoffmann-Wellen-hof, Hagenhoier, dr, pl. Ip.ap in slovenski zastopnik dr. Karel Verstovšek. * * Odposlanstvo je sprejel v veliki dvorani najpr-vo najvišji komornik grof Lanckoronski, ki je dovedel zastopnike v dvorano tajnih svetnikov. Pred vratmi, ki so peljala v sprejemno dvorano, je stala špalir ob obeh straneh avstrijska in ogrska telesna garda Nj Veličanstva. Skozi ta špalir so vstopili v dvorano; Veličanstvo cesar Karel in cesarica Cita stojita sredi dvorane drug poleg drugega. Deželni glavar nagovori vladarja. Ko se prikloni odposlanstvo in postavi v kolobar, nagovori deželni glavar Veličanstvi v nemškem jeziku: Vaši Veličanstvi! V najglobokejši spoštljivosti i se približuje deželni odbor štajerski stopnicami Najvišjega prestola, da se najspoštljivejše pokloni Vašima Veličanstvoma v imenu vojvodine Štajerske. Prebivalci te dežele, ki se nahaja že več kakor šest sto let pod modro vlado knezov iz vladarske hiše Habsburžanov in Habsburg-Lotrinžanov, so ostali vsikdar zvesti svojim Najvišjim deželnim gospodom, in so bili vsikdar pripravljeni, zastaviti imetje in kri za svoje kneze in za svojo domovino. Skozi stoletja podedovana zvestoba in udar nost do ljubljene cesarske hiše napolnuje srca Štajercev in tem čutilom daje resničen izraz naše odposlanstvo, ako izrazi Vašima Veličanstvoma zaobljubo najtesnejše pripadnosti, najprisrčnejše zvestobe, in najspoštljivejše udanosti ter izreka pripravljenost zastaviti za Vaši Veličanstvi in za državo vso silo in vse svoje moči sedaj in vselej, da tudi v težkih čar sih ne obupa, marveč zastavi vse ter pripomaga iz-vojevati pravični stvari slavno zmago, da bi bil pod Vašega Veličanstva modrim vodstvom zasiguran državi trajen mir ter nov in najkrepkejši razvoj. Vaši Veličanstvi prosimo kar najspoštljiveje za milostivo naklonjenost za našo zeleno Štajersko. Bog ohrani, Bog obvari, Bog blagoslovi Vaši Veličanstvi, vso cesarsko hišo in drago domovino. Cesar odgovori nemški in slovenski. „Iz celega srca se zahvaljujeva cesarica in jaz za udanost, ki nama jo je izrazil štajerski deželni odbor v imenu vojvodine Štajerske in njenega prebivalstva. Zvesta udanost do mene in moje hiše, ki ste mi nanovo obljubili, je doživela v sedanji vojski naj-sijajnejše potrdilo. Z veseljem in ponosom semgledal hrabrost in žilavo v »trajnost Štajercev na različni^ frontah in s hvaležnim priznanjem se spominjam požrtvovalnosti, s katero je doma ostalo prebiva 1 s t v o prenašalo težave in pomanjkanj a v tej dolgi vojski. Jaz in cesarica sva se vedno posebno rada po-mudila v zeleni vojvodini. Ponesite Štajercem najino neki zdaj med vojno tamkaj, kamor je čudovito lepa nebeška Gospa po Bernardiki dovolila hoditi gospej Miletovi in Tončki, mladenki iz družbe Marijinih o trok: Da, „smete hoditi s teboj onedve in drugi. Želim videti tukaj veliko ljudi." — In res, hodilo jih je tjakaj veliko, veliko. In čudeži Jezusovih dni so se vsa desetletja ponavljali. Pa, kakor zastopniki ljudstva Jezusovih čudežev niso pripoznavali, tako se 'n godilo tudi zdaj Materi . . . Odkar je vojska, pa ni sem nikjer nič več čital, kako je sedaj v Lurdu,. Al pišejo o tem kaj francoski nabožni listi? Cemu obuja „Slovenski Gospodar" spomine na lurške dogodke? Zato ker ponižno upa, da bo nebeško mili Gospej gotovo ljubo In drago, da spomin na njena prikazanja 30.000erim svojim vernim naročnikom oživi*, a čitatelje pa menda lOO.OOOere ljubeznivo opomni, čemu je nebes in zemlje Vladarica prihajala med svoje otroke in kaj je želela od njih. Svoje dni je „Slovenski Gospodar" prinašal le- • pe cerkvene priloge — še zdaj zanimive. Ne bo od- , več, če tudi sedanjim svojim čitateljem sredi političnih vesti kaj duhovnega pove. Užaljena so gledala nebesa na grešno zemljo, prežal ena je zrla Pribežališče grešnikov, Zdra\je * Tabelo Marijinih prikazovanj sem našel pred lurško duplino v frančiškanski cerkvi v Gradcu: a najdem jo tudi v „Glasniku najsv. Src" leta 1915, 3. štev. To tabelo bi kaj primerno povsod, kjer imajo lurške kapele, razločno lepo napisali na polo papirj ; in jo obesili v okvirju na steno. Vredna je nebešk: Gospa, da poznamo zgodovino njenih prikazovanj i besed. bolnikov. Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, kako rod človeški, bolj ko se odtujuje Bogu, bolj drvi v lastno pogubo večno in časno. Rešit ljudi, pomagat trpinom stopi sama med nje v deželi, kjer je dušna beda največja. Belo je oblečena, k molitvi so s-klenjene njene deviško svete roke, rožni venec ima v njih. — Kaj se učiš, ljubi narod slovenski, ljudstvo Mari ino, že iz te prikazni same? Ce nismo dosti doumeli opomina Materinega, ali ga v svoji lahkomiš-ljenosti ne zadosti vpoštevati prej, ko so še bila leta sreče, miru in blagostanja, slušajmo ga v otroško nežni pokorščini vsaj zdaj vsi, vsi! Otroci, mladeniči, mladenke, kaj pomeni bela o-bleka, kaj snežnobeli pajčolan? Kak pomen ima modri pas? Kaj znači, da se Brezmadežna tako dopad-ljivo ozira na zgoraj imenovano Tončko? In kaj rožni venec, ki se ji premika jagoda z p. jagodo v njenih svetih prstih med mol tvijo Bernardkino? — Ko je bilo med križarskimi vojskami versko-nravno življenje tolikanj propadlo, prišla je Marija in naučila sv. Dominika rožni venec. Današnje dni božja Mati zopet prihaja s presv. rožnim vencem. Kdor hoče u-meti, lahko ume. Sv, rožni venec naj zdaj postane brevir krščanskega in vsega Marijinega slovenskega budstva. Vsakdo bodi sam goreč molilec pa vnet a-postol rožnega venca, kakor so dolgo dobo let vsako leto opominjali in prosili Leon XIII. Bilo je na prvo postno nedel;o. 21. sveč1 na, ob prvem jutranjem svitu, ko se nebeška Gospn že šestič prikaže. Stoječa na rožnem grmu na skal" se njeno oko ozre širom po zemlji. Pot^m obrne svoje pre Ijubeznive, z žalostjo zalite oči na pred seboj i lečečo deklico, ki jo prestrašeno vpraša: „Kaj Vam ">, kaj Stran 2. __ zahvalo in najin pozdrav in recite jim, da bom njihovi deželi ohranil svojo deželnoočetovsko ljubezen in skrb (slovenski nadaljajoč): „. . . In izročite njim (Štajercem) Moje najmilostivejše pozdrave." Cesar in cesarica se pogovarjata z odborniki. Ko je presvitli cesar končal svoj govor, pristopita cesar in cesarica k deputaciji in se pogovarjata z gospodi o vseh mogočih rečeh, posebno gospodarskih nalogah na Štajerskem; povpraševala sta zlasti o stanju glede živil v posameznih delih dežele, o gospodarstvu v občinah in o deželnih financah, o lovu; posebno pa sta se zanimala za razmere med ljudstvom. Presvitli cesar je podal vsakemu roko; sprejem je bil nad vse ljubeznjiv. Cesar hvali štajerske Slovence. Deželnega odbornika dr. Verstovška je vprašal cesar: „Kateri volilni okraj zastopate?" Dr. Versto-všek odgovori: „Veličanstvo, slovenjegraški okraj na Spodnjem Štajerskem." Cesar: „T, a m bivajo Slovenci!" Na kar dr. Verstovšek potrdi. Cesar: „Ste Vi tudi Slovenec?" Dr Verstovšek: „Da, Veličanstvo!" Cesar: „Kako je v okraju?" Dr. Verstovšek: „Veličanstvo, moram reči, da je pri nas v okraju še dobro!" Cesar: „To je pa redkost, veseli me, kaj takega slišati," Dr, Verstovšek: „Primeroma z mesti in drugimi kraji je tukaj še res dober položaj." Cesar: „To ljudstvo je dobro In pobožno ter požrtvovalno!" Dr. Verstovtšek: „Veličanstvo, slovensko ljudstvo ima dobre vrline!" S tem je bil razgovor končan. Deputacija se je nato kmalu poklonila in zapustila znamenite cesarske dvorane. Slovenski Stajer se veseli svojega vladarja. Že takoj prve dni se je raznesla po vsem Slov. Stajerju vesela vest, da je rabil presvitli vladar v odgovoru na nemški nagovor deželnega glavarja tudi slovenske besede, v katerih izroča ljudstvu najmi-lostnejše pozdrave. Presvl|lii vladar je spoznal slovenske može štajerske in slovenske mladeniče na bojnem polju, čisla jih in jih odlikuje. Kamorkoli pride, povsod jih nagovarja v blagi materinščini; taiko je storil tudi sedaj in dokazal, da dobro zna, da na Sp. Štajerskem biva slovensko prebivalstvo, ki gori za svojega cesarja, ki žrtvuje radevoljno vse za cesarsko rodovino in za skupno državo. Res sd hudi časi; mnogo se more pretrpeti; naš presvitli cesar vse to dobro ve in zna; s ponosom in veseljem je gledal hrabrost vojakov, spominja se pa tudi požrtvovalnosti doma ostalega prebivalstva v deželi. Presvitli cesar izrecno hvali slovensko ljudstvo radi njegovih vrlin in čednosti! To priznanje od Najvišje etrani nas vse bodri in navdušuje, da se tem bolj z družujmo in sklepajmo v vrste v prid in blagor naše lepe habsburšhe monarhije in v zaščito in obrambo habsburškega prestola! Povsod na Slovenskem Štajerskem, v vsaki premožni hiši, kakor v vsaki revni bajti, kjer le bije pošteno slovensko srce, vidimo te dni zadovoljne, vesele obraze, slišimo le izraz naj-globokejše hvaležnosti, da presvetli cesar pozna vse naše težave in prizna vrline ljudstva, s katerimi jih prenaša. Ali naj nas to dejstvo ne spodbuja še k vedno večjim žrtvam! Vse, kar smo storili, smo storili za dom in za svojega vladarja! Že v kratkem času smo spoznali mladega cesarja; srečni smo, da vemo, SLOVENSKI GOSPODAH. 8. februarja l&jL kako misli in sodi o nas. Zato se moramo povsod s-kazati vredne svojega vladarja: Navdušeni hrabri vojaki bodo šli tem pogumnejše v boj, s krvjo in življenjem bodo izkazovali naprej svojo udanost na bojnem polju, z mirnim srcem in potrpežljivo bodemo prenašali doma vsa gorja, samo da nastopi kmalu že čas zmage in se pribori za vse zaželjeni mir. Slovenska cesarska pesem se bode po nastopu zmage tem lepše razlegala po slovenskih krajinah, lepe slike presvitlega vladarja Karela in vladarice Cite bodemo venčali v vseh slovenskih domovih v znak ljubezni, hvaležnosti in udanosti do Nju Veličanstev! Bog živi našega cesarja, Bog živi našo cesarico ! Cesar avstrijskim kmetom Cesar je dne 31. januarja sprejel tudi zastopnike vseh avstrijskih kmetijskih družb, oziroma gospodarskih svetov, da se mu poklonijo in mu izrazijo udanost avst, kmetov do ces. dvojice in do presvetle vladarske hiše. Na govor barona Ehrenfelsa, predsednika nižjeavstrijske kmetijske družbe, je cesar odgovoril: „Radostno ginjenega srca sprejmem poklonitev avstrijskih poljedelcev. Zatrjevanje iz ust njihovih poklicanih zastopnikov, da se avstrijski kmetje zavedajo velikosti svojih v sedanjih težkih časih posebno važnih nalog in svojih dolžnosti napram splošnosti, vzamem z zadovoljstvom na znanje in se zelo hvaležno spominjam vseh onih m o ž in ž e n, ki so vsled podedovanega domoljubnega mišljenja in imajoč občni blagor pred očmi, zastavili vse svoje sile, da obdelajo drago domačo zemljo, in tako onemogočijo brezbožni izstradalni načrt naših nasprotnikov. Velika vojska, katero bo moja neprimerno hrabra armada z božjo pomočjo zmagovito nadaljevala, je nas naučila, da smo velik pomen kmetijstva za državo v polnem obsegu in še bolj, kakor se je to že doseda> storilo, spoznali in uvaževa-li. Tudi tu ¡e pokazala vojska, kakor na vseh pridelovalnih poljih, da nam popolen uspeh jamči od domoljubnega čust i narekovana, neumorna delavnost in ustvaritev ter izpopolnitev časovnim potrebam pri merne organizacije. Nadaljujte svoje delo v tem smislu! Prosim nebesa, da bogato blagoslovi te nam tako drage domače livade in zagotavljam vse poljedelstvo svoje deželnoočetovske naklonjenosti in ljubezni. Za srčne pozdrave se Vam zahvaljujem iz celega srca. Izročite to zahvalo vsem našim pridnim kmetom in vrlim kmeticam, od katerih i-majo mnogo š\o može in sinove na bojižčih. Povejte jim, da v polni meri cenim njihdvo zaslugo, storjeno državi vsled njihovega vstrajnega dela, da poznam njihove težave in da se lahko z a-n a š a j o na mojo trajno skrb za nje *n na zahvalo naše ljubljene domovine." Naše žrtve za domovino. V Enzenbahu na Gornjem Štajerskem je dne 24. januarja umrl po dolgi bolezni Avgust Vračič. doma od Marije Snežne na Velki. Bil je s-previden s sv. zakramenti, Bil je na bojišču trikra* ranjen. Dobil je tudi sušico. Rajni je bil vrl mladenič in priden kolar. Žalostna novica, ki je globoko potrla celo Puč-kovo rodbino pri Sv. Antonu v Slov. gor., kakor tudi vse sosede in znance, je prišla okoli Božiča, da je vojaka Antona Pučko, posestnika t Župe-tincih, v daljnih tirolskih gorah zasul sneg. Rajni, ki je bil v 45. letu svojega življenja, je ob mobilizaciji zapustil dom in ljubljene svojce ter je kot desetnik bil prideljen k delavskemu oddelku v Galicijo. Po daljšem času je bil kot četovodja s svojim delavskim oddelkom prestavljen na Tirolsko, kjer je oaSel sedaj žalostno smrt. Bil je s svojimi, njemu pridelje-nimi tovariši ravno v baraki, kjer so zavživaH svoje kosilo, kar je pridrvil grozen sneženi plaz, ki je pokopal vse pod seboj. Še le čez 19 dni so ga z drugimi vred izkopali iz strašnega groba. Rajni, ki zapušča žalujočo ženo in dva sina, od katerih starejši Leopold se tudi že dolgo bojuje na južnem bojišču, je bi vzgleden, varčen, skrben in delaven gospodar, mirnega, treznega, prijaznega obnašanja, spoštovan in ljubljen ne samo od domačih, ampak tud; od sosedov in znancev. Bil je tudi izučen in spreten godec in je pri marsikateri veselici, zlasti pa pri novih mašah in primicijah, pomagal s svojo spretnostjo. Hwd udares zares za ženo in sina, katere pa naj tolaži zavest, da ta ločitev ni za vedno, saj: Križ nam sve* ti govori, da vidmo se nad zvezdami! K Sv, Lovreneuv Slov. gor. smo dobili žalostno poročilo, da je Jakob Bohinc že dne 15. septembra 1914 v Holmu na Rusko-Poljskem umrl na koleri. Boril se je tri mesece proti Rusom. Bil je te mladih let naročnik „Slov. Gosp." Njegove edine želje so bile, še enkrat videti svoje domače, pa božja volja je drugače hotela. Izguba pridnega gospodarja, dobrega, moža, je silno potrla, njegove sorodnike, neutolažljivo ženo s tremi malimi otroki. Mirno spa-vaj, dragi Jakob, v tuji in neznani nam zemlji! Dne 7. decembra je p-adel od sovražne granate zadet Janez Žunič iz Cvena pri Ljutomeru v najlepšem cvetu svoje mladosti, star še le 24 let» Zapustil je žalujoče starše, brate in sestre. Solnčni žarki naj tvoj grob zlatijo, bodi tamka< tvoje spanje sladko. Naj miru tamkaj nikdo ti ne jemlje, ___saj življenje ti je bilo kratko. Iz Laporja se nam piše: Žalostna novica je ranila srce staršem, trem bratom in šestim sestram, da je najmlajši sin Jožef Kitek, star še le lft let, doma v Vrholah', padel na italijanski fronti dne 12. julija. Prvi brat Franc je na italijanskem bojišču pri sanitejcah, drugi Anton je na Ruskem vjet in 3. brat Simon se pa še vedno bojuje v Galiciji. Padli je bil priden in ponižen fant, nikomur se ni zameril, zato so ga vsi radi imeli. Veselilo ga je vsakovrstne delo, največ veselja pa je imel z živino. Nad zvezdami čaka sedaj Jožef na svoje domače. Dne 27. januarja je mirno v Gospodu zaspal» previden s sv, zakramenti za umirajoče, priden mla-denič-vojak Rudolf Vodišek v Dobropolji pri Planini. Vsled prehlajenja v vojaškem stanu se ga je lotila huda bolezen-jetika, ki mu je pretrgala nit življenja v cvetu svoje mladosti, v 82. letu njeg? ve starosti. Iskal si je zdravja v vojaški bolnišnici, pa najbolj izkušeni zdravniki mu niso mogli pomagati. Ko je sam čutil, da zanj ni več pomoči„ ai je želel, da bi ga pustili domov, da bi vsaj počival na domačem pokopališču zraven svoje ljube matere, katere ni nikdar v svojem življenju poznal. Kot nežno dete, osem mesecev star, mu je umrla mati. Bog daj,, da bi sedaj v svetem raju bila združena ter se ua večno veselila. Rajni je bil veselega, miroljubnega,, in treznega značaja, delaven, varčen in pobožen. U-dan v voljo božjo ie prenašal bolezen, katera ga je mučila skozi tri mesece. naj storim?" — „Moli za grešnike!" veli žalostna Mati. V torek, 23. 2., zarana, pri sedmi prikazni in po razodetju 1. skrivnosti za Bernardiko zaprosi Marija: „In zdaj, moja hči, pojdi in povej duhovščini, da se naj tu sezida svetišče in prihaja ljudstvo sem v procesijah!" Naslednji dan, na kvatrno sredo, v jutru, ko se Bernardika. na kolenih približa duplini, pa ji nebeška Gospa da to-le povelje: „Moli za grešnike! Poljubi zemljo za spreobrnitev grešnikov! Pokora! Pokora! Pokora!" V četrtek, 25. 2., veli nebeška gospa Bernar-diki: „Pojdi, pij in umij se iz studenca in jej od zelišča, ki ondi raste!" — Ko Bernardika hoče k reki Gav: „Ne hodi t;a: nisem ti rekla piti iz reke; pojdi k studencu, ki je tu!" — Bernardika izkoplje v pesku jamico, iz katere jame izvirati najprvo mala, kalna vodica, po kateri že drugi dan nenadoma i-čudežno ozdravi oslepeli kamnosek A. Bouriette, in naslednji četrtek, 4. 3., dveletno smrtnobolano dete Bouhotov. — Ta studenec daje zdaj 122.000 litrov vode na dan. Na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. su-Šca ("16. prikazan je), prosi Bernardika po naroč;Hi l.irškega gospoda župnika: ,.0 moja Gospa, bodite tako dobri in povejte mi, kdo ste in kako Vam je ime?" •- ,..Tnz sem Brezmadežno Spočetje." Na velikonočni pondeljek se je dogodil čudež z gorečo svečo; 16. julija, na škapulirski praznik, se je Marija poslovila. Rekli smo, da bo gotovo nebeški Gospej ljubo, — in si zato štejemo v veselo zadoščenje, da se spominjamo njenih prikazovanj, in da pred vsem opozorimo na njene opomine, ki zadevajo rod človeški, ki zadevajo nas. Na nekatere reči smo opozorili že zgoraj. Pred vsem nam zdaj v vojnem času stopa pred oči in sega v srce Marijin opomin k pokori. Po širnem svetu se ozre sveta Mati božja — nato pa ji solze zalijejo oči in ona naroči: Moli za grešnike! Še mnogo nujnejši opomin k pokori pa je na kvatrno S'-edo: trikratni klic k pokori. — Toda širni, zlasti oHcijelni svet besed iz Marijinih ust kljub nešte-\ilnim čudežem ni sprejel niti na Francoskem in niti drugod. Ce nismo siušali besed evangeljskih, in ne prošenj Materinih, ne tako nujnih opominov treh zadnjih velikih papežev, je-li tedaj čuda, če nas sedai huda šiba tope? Nedolžnim in pravičnim bo v neizrekljivo zasluženje, ako posnemajo .Toba, grešnikom k spokorjenju, kateri hočejo oči odpreti. Gotovo hoče Bog po poslani šibi veliko ljudi zveličati, ki bi morda drugače še huiše zabredli. Pomislimo, kako priprave za nmade na Cerkev Kristusovo ali za številen odpad od nje so se obetale za Husovo 5001otnico 1915) in za Lutrovo 4001etniro za letošnje leto.* Naj ugibljemo o vzrokih vojske kakor hočemo, na1 se vali krivda sem ali tja, gotovo je, da je pravičnost bila že prehudo užaljena in da se božja jeza da e s pokoro potolažiti, božji mir le s pokoro, izprositi. Kakor .e opominjala božja Mati !r molitvi za xpreobrnenje grešnikov in k pokori, take so, kakor čitamo, izrekli naš sveti Oče Benedikt XV. one 5. januarja 1. I.: „Držimo se trdno te misli, da nas strašni, po človeiki zlobi spleteni bič ne bo prej nehal tepsti, dokler ljudje ne bodo božji pravičnosti da^ li zahtevanega zadoščenja za svoje krivice. Ne odlagajmo, ne čakajmo drug na drugega, sprejmimo vsi obenem Marijin opomin o obletnici njenih prikazovanj: začnimo vneto moliti za spreobrne-nie grešnikov, delajmo pokoro z radovoljnim postom, ki se nam zdaj itak na^^T, z gorečnejšimi posamni-mi in skupnimi molitvami, z milošnjo duhovno ia telesno, t. j. odkritosrčno ljubeznijo do bližnjega. Stari dobri, Bog, Vi je vedno milostljiv, nas ne bo pustil čez silo skušati, ali bo z večjo silo obenem tudi milost pomnožil svojim zvestim. Vedno nujnejše pripro-šnje, sprava, zadostitve, procesije, sveta obhajila naj bodo znamenje Č sa. Kraljica miru, lurška, Mati božja, pa prosi za nas! J. 5!. * V nekem nemškem nabožnem listu smo čitati goreč opomin, naj se letos pred 31. Oktobrom oprav-- 1 ajo spravne pobkožnosti. SLtOVMNSKI GOSPODAH. Rlrm. S. sunki tudi zelo močno čutily je potres zahteval človeško žrtev. 601etna vdova Uršula Arh je ob istem času, ko je prišel prvi sunek, prala na Savi. Ali Je bil sunek tako močanj ali pa se je tako prestrašila, reva je padla v Savo in izginila v valovih. Nesreče ni v prvem trenotku nikdo opazil, še le pozneje so o-pazili ljudje, da je perilo še ob Savi, toda perice nikjer več. Truplo utopljenke se še ni moglo najti v-kljub marljiVemu iskanju. Ranjenih je po dosedanjih izkazih v Brežicah 15, v Krški vasi, Krškem, Čatežu in drugih krajih 27 oseb. Cesarjev brat v Posavju. Na Svečnico, dne 2 februarja predpoldne, se je pripelial cesarjev brat nadvojvoda Maks z dvornim vlakom v Posavje, da obišče po potresu hudo poškodovane Brežice in Krško vas. Spremljal ga je štajerski cesarski namestnik grof Clary in kranjski deželni predsednik grof Attems. V mestu Brežice si je nadvojvoda Maks ogledal škodo, ki jo je napravil potres ter je obiskal družine, ki v sedanjem hudem mrazu stanujejo na prostem in v železniških vozovih. Nadvojvoda je nesrečnežjB tolažil in obljubil izdatne pomoči, Udeležil se je svete maše. Po maši je izročil voditelm okrajnega glavarstva cesarjev dar 7500 K kot prvo pomoč za po potresu poškodovano prebivalstvo. Popoldne se je pripeljal nadvojvoda Maks v Krško vas, kjer ga je udano pozdravil župan Ajster. Nadvojvoda je obljubil znatno pomoč. Iz Krške vasi se je peljal na Čatež, kjer ga je pozdravil župan KomoČar. Nadvojvoda je izročil za ponesrečence v Krški vasi in na Čatežu 7500 K. Ponesrečencem na pomoč! Prebivalstvo v Brežicah, Krški vasi in na Čatežu se nahaja v hudi stiski. Prosimo naše Posavča-ne. ki jih potres ni oropal njih bivališč, da se usmilijo ubogih družin in jih obdržijo pod streho, dokler ne bodo njih stara bivališča zopet popravljena. U-pamo, da bo vlada storla takoj vse potrebno, da se čim prej postavijo podrte hiše. Zbirajmo milodare za poškodovance po potresu! Turško bojišče. Na vseh bojiščih je od srede januarja naprej, posebno pa v začetku meseca februarja, nastopil iz-vanredno hud mraz. Tudi sneg je Izredno visok. Bojevanje in gibanje čet je radi tega zelo omejeno. Italijansko 'hojišče. Na celi italijanski fronti je bil zadnji čas artilerijski ogenj zelo redek. Edini) pri Gorici so avstrijski topovi, kakor pravijo italijanska poročila, bruhali prve dni meseca februarja hud ogenj na laške postojanke. Na Svečnico je laški letalec metal bombe na Nabrežino, a ni napravil nobene posebne škode. Na soški fronti je znašal mraz zadnje dni 7, na Krasu 14, na Koroškem 20 do 22, na Tirolskem 22 do 26 stopinj. Snega je na koroških in tirolskih gorah na 2000 m visokih gorah do 5 metrov, 3000 m visoko pa celo nad 9 metrov. Lahi se baje za fronto prav skrbno pripravljajo na veliko spomladno ofenzivo. Na pomoč dobijo bojda dva armadna zbora iz Francoskega. Rusko bol Išče. Na tem bojišču se vršijo le manjše praske v jugovzhodni Bukovini, kjer so naši dne 5. februarja zaprli Rusom več strelskih jarkov, in na severu ob reki Aa., kjer se boji prednjih čet ponavljajo dan za dnevom. Mraz znaša v Galiciji okrog 20, na severu pri Rigi pa do 30 stopinj. Runiuusko bojišče. Južno od Bukovine se v moldavskem gorovju vršijo od časa do časa srditi boji. Ob Seretu se baje Rusi pripravljajo na resne napade na naše postojanke, ker domnevajo, da je večina Mackensenove armade odšla na druge fronte. V Dobruči obstreljujejo Rusi bolgarske postojanke ob Donavi, Mraz znaša od 20 do 25 stopinj. Turki so v Mezopotamiji južno od reke Tlgris dne 25. in 29. januarja ter dne 1. februarja Angleže precej hudo natepli. Turška poročila pravijo, da je dne 25. in 29, januarja obležalo na bojišču po 2000 mrtvih Angležev* — Na Turškem so dobili novo ministrstvo. Veliki vezir Sajet Halim-paša je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Njegov naslednik je postal dosedanji notranji minister Talaat-beg, zunanji minister pa Mesimi-beg. Vojni minister je ostal Enver-beg. Angleži so zbrali, kakor pravijo novejša poročila, proti turškim postojankam ob Tigrisu 3 do 4 divizije novih čet. — Zmago dne 25. in 29. januarja, ter 1. februarja je odločila težka avstrijska artileri-ja, kateri poveljujejo tudi avstrijski častniki. Pred laško predpustno veselico. Izvirno poročilo. Predpustni čas imamo slovejnskoštajerski fantje na italijanski fronti* Kadorna tudi včasih priredi kako predpustno veselico, pri kateri svlra navadno godba vseh kalibrov. Kakor se sliši, se gospod Kar dorna že zopet napihuje za deseto predstavo, ki so bo zopet zaključila z igro „razbita glava", kakor se je zaključila še vsaka do sedaj. Vspored nam je že poslal njegov tovariš „vojni ptič." Ker vemo, da bomo pri tej veselici glavno vlogo igrali, pričakujemo veselice z veliko napetostjo. Prane pl. Reya, Jožef Vesenjak, Franc Bračič, Alojz Dolamič, Franc Frie* dau. Martin Salobir in Leopold Sonišnik, vsi pri 1„ stotniji strojnih pušk. Želimo veselega svidenja za drugi predpustni čas doma v zeleni Štajerski. Na opazovališču v sneženem viharju. Izvirno poročilo. BiJo je 18. januarja, Zelo mrzel zimski dan. — Ledeno-mrzla burja 'e brila, da bi si niti medved ne upal iz svojega brloga. Že sem sklenil, da ne bom šel celi dan iz naše nove vile, od tople peči, katero je sezidala mojstrska roka slovenskega vojaka, dobro znanega Jožefa Drolc iz Celja, Moj načrt je bil pa kmalu prekrižan. Naš praporščak je namreč dobil povelje, da mora takoj odriniti z dvema telefonistoma na neko naprej potisnjeno opazovališče. Ta dobri gospod si ¡e izbral mene in mojega pomagača, in smo jo odkurili proti omenjenemu mestu. Že ob prvem prizoru nam je postalo kljub ostri burji prav vroče, ko smo videli razbito skalovje, razorana tla in s koreninami vred izruvano drevje, Stisnili smo se v nom odločen majhen prostorček ter molče čakal', kadar pride zopet tisti, krt s svojim železnim ri cem ruvat po kamenitih tleh. Ni nam bilo treba dolgo čakafi, že se jih pripelje kakih deset raznovrstnega kalibra.! Nekako zaupljivo smo pogledali drug drugega v obraz, vsi enih misli: Hej, hvala Bogu, nič nam niso storile! Te pa niso bile še zadnje. Marsikatera nam je še tisti dan pretresla mozeg po naših mrzlih i dih. Zvesti v svoji službi, smo potisnili dan h koncu in nastopila je temna zimska noč. Treba je bilo poiskati si prenočišča in pa poskrbeti kaj za želodec. Takoj gremo, da to storimo. Ko pa se nekaj korakov oddaljimo, že pribuči tista nepoklicana ter se .zarije kakih pet metrov od nas v skalovje. Njen zračni sunek nas je vrgel daleč na stran v neko globoko jamo, Kakor drva smo ležali vsi navskriž ter se ogledovali, ako nam. morda ne manjka kaka roka ali noga. Z žepnimi svetilkami smo svetili in motrili, kje da smo. Naposled smo vendar spoznali jamo, katera nam je bila že prej znana. Moj tovariš takoj pravi: Jaz ostanem tukai! Tudi praporščak! je bil tistega mnenja, ker je bila jama še dokaj varna pred granatami. Vendar, ker jaz nisem nič rekel, se obrne praporščak k meni in pravi: No, kaj bomo napravili? Jaz pa sem si mislil: Ako Bog hoče, me tudi tukaj lahko zadene. Z upanjem na božjo pomoč sem mu odgovoril: Pojdimo! Zapustili smo jamo in jo še-pastih korakov ubrali po razbitem skalovju in dospeli smo srečno na varno mesto, kjer smo si obvezali naše majhne rane in postregli sitnim želodcrr>. Sedaj pa že zopet zdrav srčno pozdravlja vse Čitar telje „Slovenskega Gospodarja" Jožef Stukelj, telefonski predmojsfer pri 30.5 cm možnarski bateriji. g. februarja 1917. Iz Barkovelj pri Trstu se nam piše, 4a je 21 letni strelec Ignacij Hostnik dne 28. januarja vsled rane, zadobLene na italijanskem bojišču, u-mri junaške smrti. Bil je zaveden slovenski junak. Vsem padlim slovenskim junakom naj bo večen spomin! Razne politična v«sti. Znotranja politika je kajpada te dni stopila v ozadje' ker je vsa pozornost obrnjena na posledice, ki jih izziva poostreni podmorski boj. V Solnogradu je dne 2» februarja eden izmed najuglednejših nemških voditeljev dr. Stelcel imel govor, v katerem je rekel da je nemška narodna zveza zopet z velikim po-vdarkom tirjala preureditev Avstri'e, da pa s tem ni mislila nastopifi proti sedanjemu ministrstvu. To se pravi, da nemškim poslancem nihče ni obljubil, da se bo takoj in v njihovem smislu preuredila Avstrija, ker je pač treba vse avstrijske narode poslušati, in ne samo Nemce, Dr. Stelcel je rekel, da ne bo državnega zbora, dokler se jim ne izpolnijo njih želje. To pač ni lepo od nemških strank, da ne razumejo resnosti časa in ne pripustijo državnega zbora. Vse ljudstvo, nemško in nenemjško, ima veliko povedati, in potrebuje nujno državnega zbora. V hrvatskem saboru so stranke sklenile, da postavijo pokojnemu kralju Francu Jožefu na odličnem prostoru zagrebškega mesta krasen spomenik. Češki listi pišejo, da se bosta zopet potegovala za državnozborske mandate odlična češka plemenlta-ia princ Friderik Svarcenberg in graf Jaroslav Tun. Oba sta katoliška moža in vrla narodnjaka. Poljsko kraljestvo je imelo po ljudskem štetju z lete 1912 prebivalcev 12.776.000. Računijo, da bi v-aied tega lahko postavilo kraljestvo en milijon vojakov na bojišče. Nemški državni zbor se bo zopet sešel dne 22 februarja. Posvetoval se bo o proračunu ter se ba-vil seveda tudi s političnim položajem. Potres* Potres v Posavju je bil hujši, kot se je prvi hip Mislilo. Prizadete niso samo Brežice in Krška vas, suspak Se tudi druga sela ob Savi. Beda nesrečnih družin, ki so po potresu prišle ob svoje hiše In sta-aovanja, je zelo velika. Od vseh strani hodijo ljudje gledat škodo, ki jo je povzročil potres- Sam cesar Karel je poslal, ker je sam bil po nujnih vladarskih poslih zadržan, svojega brata, nadvojvodo Maksa, v Posavje, da obišče po potresu poškodovane kraje ip tolaži nesrečne družine. Brežice. Potres v Brežicah se je usodnega dne (29. januarja) ponavljal večkrat popoldne in tudi ponoči in Se drugo jutro se je zemlja večkrat tresla. V mestu je porušenih več hiš, poškodovane pa so več ali manj vse hiše, Najbolj je prizadet južni del mesta, kjer ni ostala nobena hiša cela. Zelo porušeno je poslopje o-krajnega glavarstva, grad. frančiškanski samostan, „Nemška hiša" itd. Zvonik mestne cerkve je na pol v razsulu. V poštnem poslopju se je podrl strop, pri tem je bilo poškodovanih več ljudL Zvonik frančiškanske cerkve ima veliko razpoko ter se je nagnil v stran. Bati se je, da se sam podre. Ljudje so se morali izseliti iz mesta, Naselili so se nekateri v bližnjih krajih, drugi v hlevih, utah in skednjih, tretji v železniških vozovih, katerih je južna železnica dala nad 200 na razpolago. Vojaštvo je tudi napravilo vojaške šotore pred mestom, v katerih pa radi hudega mraza sedaj ljudje ne morejo vstrajati. Brežiške cerkve, šole in javni uradi so zaprti. Krška vas. V Krški vasi niti lesene hiše niso ostale cele. Zidane pa so tako porušene in poškodovane, da se bodo morale popolnoma porušiti. Tudi ljudje iz Krške vasi so se popolnoma razpršili na vse strani. Veliko jih je odšlo k svojim znancem in sorodnikom v sosednje vasi, nekateri so nastanjeni v železniških vozovih, oni pa, ki imajo na skrbi živino, sio se nastanili v Idevih in drugih gospodarskih poslopjih. V Krški vasi je potres ubil tudi nekaj živine: 1 goved, 10 svinj, 1 kozo in več perotnine. Čatež. Na Čatežu pri Krškem je potres porušil, kakor poroča ljubljanski „Slovenec", cerkev in župnišče. Izvedenci trdijo, da bo treba zvonik popolnoma podreti, istotako najbrž tudi župnišče. Potres ubil dve osebi. V Brežicah je prvi potresni sunek ubil 611etno nadučiteljevo. vdovo Ano Voglar iz Dobrne, ki se je usodnega dne nahajala na obisku pri svojih sorodnikih. V hiši, kjer je sedela, jo je zasula podirajoča se stena tako nesrečno, da je bila pod težko kame-nito težo takoj mrtva. V Krškem, kjer so se potresni Francosko bojišče. Na zahodnem delu francoskega bojišča je pred tednom nastopila gosta megla, ki omejuje artilerijsko delovanje. Ob rekah Ancri in Sommi živahni boji med angleškimi in nemškimi prednjimi četami. Pri Verdunu skušajo Francozi zapoditi Nemce z zahodnega brega reke Moze. Mraz je tudi na tem bojišču tako hud, da so morali Francozi črne čete iz Afrike, ki niso navajene mrazu, prestaviti v južni del Francije. Macedonsko bojišče. Pri Bitolju, ob Črni, Vardarju in Strumi postajajo boji izredno živahni. Bolgari so,- kakor nag lašajo francoska poročila, poslali v Macedonijo dve novi diviziji. V Albaniji je položaj popolnoma neiz-premenjen. Amerika nastopa» Razočaranja nastop Severne Amerike pač niS-jer ni povzročil. Vsakdo je pričakoval, da bo prej ali slej Amerika postala naša odkrita sovražnica, a nihče ni vedel, kak vzrok si bo zbrala in ob kateri, priložnosti bo nastopila. Sedaj se je to zgodilo radi poostrenega podmorskega boja. Kake posledice ima že sedaj, da je Severna Amerika prekinila zveze z Nemčijo? Sedaj ne bo več Amerika ona nepristranska država, ki bo posredovala za mir, ampak katera druga, recimo Španija, Švica ali rimska Stolica» rA-merika nam je bila v srcu vedno sovražna, za to z mirovnimi pogajanji tudi ni resno nastopala. Pri mirovnih sklepih bodo imeli naši nasprotniki več težav med seboj, kakor z nami, kajti trgovski in politični interesi Severne Amerike so nasprotni japonskim in angleškim. Vsled tega bomo lahko pri mirovnih po' gajanjih močno karte mešali. Podmorski čolni pa i-majo sedaj res prost nastop ter lahko skoro neovira*-no izvršujejo svojo nalogo, dočim so se morali seda vedno ozirati na ameriške sitnosti. Kaj smo mi imel dosedaj v vojski od Amerike? Nič. Živeža nismo dobili, gradiva in municije tudi ne. Edino ladje, ki so se ob začetku vojske zatekle v ameriška pristanišča, nam lahko vzame Amerika. Tudi vojaško ne bo Amerika vsega prevrgla, ako ne bo ostalo samo pri prekinienju zvez, ampak se res udeleži vojske. Zdaj ne more na suho poslati niti enega moža, to se še lahko zgodi komaj čez več mesecev. Tudi takrat poslane čete ne bodo neizmerno velike. Pomisliti pa je tneba, da je prevažanje čet nevarna in težka stvar, tem težja, čim večja je oddaljenost. Kako nemogoče pa je ladjam priti k obrežju, zavarovanem na vse mogoče načine, je pokazala vsa dosedanja vojska. Edino, s čemur bi nam Amerika še največ škodovala, bi bilo, ako bi sedaj še mnogo več vojnega gradiva pošiljala sovražnikom kot dosedaj. Naša vojna se v glavnem odigrava vendarle v Evropi, za to je mnogo važnejše sedaj vprašanje, kaj bodo storile evropske, dosedaj nepristranske države. Dne 5. februarja je govoril o tem grof Tisza v ogrskem državnem zboru, ki je pač nekoliko bolj poučen o tem vprašanju, kakor različni časnikarji. Rekel je: „Dosedaj nimamo nobenega razloga, soditi, Va bi večina nepristranskih držav ne sprejela naše odločitve glede podmorskega boja s primernim razumevanjem. Le zveza severoameriških držav je odgovorila s tem, da je pretrgala diplomatične zveze." Kako bo nastopila Amerika proti Avstriji, še ▼•dno ni znano. Amerika in Avstrija. Iz Vašingtona se poroča: Z gotovostjo se še ne more reči, če bo Amerika tudi z Avstrijo ukinila di-plrtnatične zveze. Ker pa Avstrija podpira vsa dejanja Nemčije, se pričakuje, da bo Amerika ukinila di-plematične zveze z Avstrijo, ako se to že ni zgodilo. Druga poročila pa govorijo zopet drugače. Tako je dobil londonski list „Times" iz Vašingtona poročilo, da bo avstrijski poslanik grof Tarnovski o-stal v Ameriki. Predsednik Wilson baje želi to, d>a bo America mogla še nadalje uplivati na ravnanje z ujeiniki v zasedenih krajih. To se glasi sicer jako r ekoljubno, a neverjetno, kajti Če bi bilo tudi tre-uplivati» vendar si Amerika ne more domišlja®, tfa se bi njo prav posebej poslušalo. Razen tega Je baje Wilson mnenja, da bi se tudi v drugih ozirlh ftaio uplivati na položaj. To je bolj verjetno. Nepristranske države. Eaupati ne smemo nikomur, ampak biti na straži .. . Na Španskem se je začelo veliko posvetovanje v odločujočih krogih. Kralj, pravijo, da ]e bolj ■a nemško stran, kraljica Je odlofao za Betverospo-r»znm, fadi sedanji liberalni ministrski predsednik Ramanones Nemčiji ni naklonjen, toda za njim stofi •dBna katoliška stranka, ki ga strogo nadzoruje. ICffj se bo iz tega izcimilo, nihče ne more povedati. O Švici govorimo na drugem mestu. O Nizozemski pravijo nemški Ijsti, fla ne bo nastopila sovražno proti Nemčiji. Usoda vseh matih držav, ki so se dosedaj vz®gnfle proti nam, ■»redila velik utisek na njo. Isto Je, pravijo, z Dansko, ki Nemčiji ne bi mogla veliko škoditi, a sama bi lahko Izgubila samostojnost. Vendar je treba povedati, da je ljudsko mnenje na Danskem ▼ eeloti in odločno proti Nemčiji, na Nizozemskem po večini. Švedska baje gotovo ostane nepristranska, ker je izrazita sovražnica Rusije in upa samo od Nemčije pomoči. Rusija ]e »grabila Švedski Finsko, in tega ji ne more pozabiti. Norveška je odločno proti Nemčiji, vendar mislijo, da ne bo posegla vmae, ker je slabotna, in ker je tudi gospodarsko, posebno glede premoga in kovinskih surovin zelo odvisna od Nemčije. Grčija ostane, kakor je bila, pod Četvero-gporasramovim jarmom, sicer pa ne bo vzdignila orožja proti nam. S tem smo pregledali celo Evropo. Kakor vidimo, je le malo držav v Evropi Še ostalo, ki niso v svetovni vojski udeležene. Nemčija je poskrbela, da bo do Španije, Švice, Danske, Švedske, Norveške in Grčije vendar pod gotovimi pogoji Še dohajal dovoz živil in drugih potreb-Ičin, Seveda, lahko to ne bo, pa vendar mogoče. Švica ostane nepristranska. Predsednik Združenih držav Severne Amerik« ¡Wilson je stavil vsem nepristranskim državam predlog, tki se ntu naj nemudoma pridružijo vse neprf- stranske države ter ukinejo diplomat čnc zveze z Nemčijo. O tem predlogu piše najuplivnejSi švicarski list „Berner Tagblatt" sledeče: „Ta predlog bo pač Svioa z zahvalo odklonila, Švica, ki nikjer na meji na morje, mora presojati vprašanje podmorskega boja bistveno drugače, kakor Amerika. Švica ne more izgubiti nobenih trgovskih ladij, pač pa bi nehal ves gospodarski promet, ako bi Švica ukinila diplomatične zveze z Nemčijo. Položaj v Ameriki. Iz Novega Jorka se poroča: Tukaj je vest, da so ukinjene diplomatične zveze med Ameriko in Nemčijo, živahno razburila duhove. Vršile so se kmalu nato razne domoljubne izjave, raz banke, veletrgovine in druga poslopja so začele plapolati zastave. To i so bila znamenja, da hočejo vojsko. Toda tudi drugi j glasovi se slišijo. Na zborovanju v mestu Madison pri Novem Jorku, katerega se je udeležilo 5000 oseb, je rekel državnik Briand sledeče: Dolžnost Amerike je, da se ne zaplete v vojno, ako noče, da bi bila na' padena. Ako bi nas kateri narod rad zapletel v vojsko, bi mu morali odgovoriti, da ne. Briandova izvajanja so bila sprejeta z velikim navdušenjem. Razpoloženje v severoameriški zbornici. Ust „Frankfurter Zeitung" poroča dne 4. t. m. iz Novega Jorka: Med člani severoameriškega drža-vnega kongresa (visoki zbor ali svet zastopnikov v-seh severoameriških držav) prevladuje mnenje, da Je predsednik Wilson radi svojega zadržanja v zadevi potopitve ladje „Sussex" moral zveze z Nemčijo ukiniti. Gotovo pa ni, ali so bo pričelo s sovražnostmi, ako med tem ne bo prišlo do kakega nenadnega dogodka. Do sedaj se še tudi v vojaSkem oziru ni nič odredilo. V kongresu je sicer nekaj poslancev v svojem, a ne v strankinem imenu, vložilo predlog, da naj Severna Amerika najame za vojne svrhe posojila 500 miliionov dolarjev. Vložili so tudi predlog, da nai Severna Amerika mobilizira 2 milijona vojakov. Poleg teh so nekateri poslanci vložili še več enakih predlogov. Kongres v svoji celoti še dosedaj ni napravil nikakih korakov za oboroženi nastop proti Nemčiji; tudi posamezni odseki se še o kakih takih zadevah sploh niso posvetovali. Kakega vojnega razpoloženja ni opaziti, dasiravno je razobešenih mnogo ameriških zastav, kakor je to bilo pred izbruhom a-meriško-španske vojske. Severoameriški Nemci nastopajo zelo previdno in oprezno. Vojaška moč Amerike. V Ameriki ni vojaške dolžnosti, ampak vojaki se najemajo za dobro plaftilo. Po najnovejših podatkih iz leta 1016 ima Severna Amerika samo 108.000 mož, čeprav bS jjh postavno morala imeti 146.000 mož, Trenotno se torej nI treba bati Amerike na suhem. Toda Če bi vojska trajala dalje Časa in bi A-merika zadobila K as za izvežbanje vojaštva, bi lahko postavila okoli 15 milijonov vojaštva, kajti Severna Amerika ima prebivalstva 94 milijonov. Severoame-ri§ka mornarica šteje 17 velikih bojnih ladij, 11 sre-dn je velikih, 18 oklopnic, 90 torpedovk in 50 podmorskih Bolnov. - ■ :rr --ju........................ Tedenske novice. >!.■ ■■ ' - Duhovniška vest. C. g. kaplan Franc Stiglic je prestavljen iz Šmarja v Vojnik. Mladinska organizacija. Časovne razmere so sicer precej skrčile društveno delovanje med mladino, zlasti med moško mladino, toda popolnoma ga niso ustavile. Bilo bi tudi jako obžalovati. Če bi docela razpadla ta najvažnejša panoga naše krščanske izobraževalne ljudske organizacije. So nekaleri kraji, v katerih je 6e tudi v sedanjih odnošajih epažati hvalevredno gibanje v mladinskih društvih. Med te kraje tudi spada Ptr i h o v a pri Konjicah, kjer Je poskrbljeno za to, da se ne samo dekleta, marveč tudi dečki in mladeniči zbirajo in vzgojujejo v svojem flruBtvu, Na praznik Marije Svečnice Je prof. dr. H o h n J e c govoril izpodbujevalne in podučne besede obojni organizaciji: pred večernicam dekletom, po veSernicah pa mladeničem. „Vrtec" Je narfopil 47. leto, njegova priloga pa 25. leto. „Vrtca" In „Angelčka" pač radi lepe vsebine in dovolj zanimivih slik ni treba priporočati, pač pa bi bilo treba bolj gledati na obliko in večjo živahnost v urejevanju. Stane 5.20 K na leto. Dve novi hrvatski knjigi. Izšli sta dve lepi hrvatski knjigi: „Luč" in „Filibert Vrau." V prvi knjigi najdemo spise mladih hrvatskih katoliških pisateljev. Na prvem mestu pa je podučen in navdu-Sevalen spis biskupa dr, AnlDiia Mahniča: „Katollr čko svjetovnjaštvo i svečenstvo." V knjigi je tudi nekaj slovenskih črtic. Cena knjigi je K 3.60, za dijake 2 K. V drugi knjigi, ki jo je izdalo društvo „Ka-tolički Život", opisuje jezuit Miroslav Vanino francoskega katoliškega organizatorja Filiberta Vrau. Ta knjiga, ki ima 250 strani, stane K 2.30. Obe knjigi se naročata pod naslovom: Dr. Stjepan Markulin, odvjetnik, Zagreb. Katoliškim Slovencem in Slovenkam knjigi toplo priporočamo. Nova prebiranja za letnike 1872—1891. Uradno ra»gla8ajo, da »e bodo vršila t dasn od 8. «to 28. marca nova prebiranja črnovojniških letnikov 1872 do 1891. K prebiranju morajo priti vsi, ki so bili pri prejšnjih (treh) prebiranjih spoznani za nesposobne, pa tudi tisti, ki so bili pozneje iz vojaške službe kot nesposobni odpuščeni. Izvzeti so: 1. tisti, ki se itak nahajajo v aktivni črnovojniški službi, 2. ki so od črnovojniške službe še sedaj veljavno oproščeni, 3. vojaški gažisti (uradniki) v pokoju ali v razmeiiu: izven službe; 4. tisti, ki so bili še le po 30. novembru 1916 potom superarbitracije iz vojaške službe odpuščeni, oziroma kot črnovojniki poslani na dopust; 5. invalidi, nahajajoči se v vojaških oskrbovalnih zavodih; 6. ki so bili kot jKjpolnoma. nesposobni že svoj čas iz nabornih seznamov črtani ali katerim se je pozneje izstavil list o oprostitvi od črnovojniške službe ali pa črnovojniška odpustnica; imej telji enostavnih potrdil, da so za vsako črnovojniško službo nesposobni, niso oproščeni pregledovanja; 7. ki imajo take hibe, da so za črnovojniško službo z orožjem o-čividno nesposobni, ako je to pred pregledovalno komisijo dokazano. Božjastni pa morajo priti osebno k pregledovanju ter prinest: seboi spričevalo o svoji bolezni. Vsi, ki so dolžni priti k pregledovanju, se morajo najpozneje do dne 15. t. m. prijaviti pri občinskem uradu občine, v kateri prebivajo v času objave tega razglasa, PovlSanje na bojišču. Član slovenskega katoliškega akademičnega društva „Zarja" v Gradcu, g. Jošt Zoran, naš rojak-Celjan, ki je kot praporščak celih 15 mesecev neprestano s svojim bosansko-her-cegovskim pešpolkom na italijanskem bojišču, na sovražnikovih tleh blizu mesta Asiago in si je tam priboril že dve hrabrostni kolajni, je bil povišan za zdravnika-poroČnika* Odlikovani Slovenci. Na bojišču so bili odlikovani meseca januarja desetnik Cretnik Franc s sre-' brno kolajno I. razreda, jKKldesetnik Centrih Filip s srebrno kolajno II, razreda, ter poddesetnik Davorin Krajnc tudi s srebrno kolajno II, razreda. Sprememba r šolski službi. Učitelj in vodja šole v Gornji Rečici pri Laškem g. H, Hribernik je stopil v pfkoj. Šolsko vodstvo je prevzel začasno v-pokojeni učitelj Edvard Jevnikar v Laškem. RazpuščeH občinski zastop. Štajersko namest-ništvo je sporazumno z deželnim odborom razpustilo •bčinski zastop Novaštifta, politični okraj Celje, ker se nahaja večina občinskih odbornikov v vojaški služi«. Občinske posle oskrbuje začasno ta»*ošnIi nad-niittlj Ivan Kelo. Strašna burja na bojišču.; Zadnje tedne divja na bojiščih, posebno v gorah na italijanski in ruski fronti, huda buria. O tem nam pišejo slovenski vojaki: Strašna burja divja okoli naših zavetišč, M so na debelo obdana s snegom. Na prostem bi še menda človeka odneslo. Mi pa, zbrani tukaj v tesnih zemeljskih kočicah pri toplih pečicah, se spominjamo Vas in naše prelepe slovenske domovine. Pošiljamo mnogo srčnih pozdravov iz sneženih Karpatov! — Poddesetnik Franc Ceh (Ptuj), Jakob Frank (Sčavni-8ka dolina), J. GoriČan (Žalec), desetnik i. Praprot-nik (celjska okolica), pešec Vrabel Janko (Ljutomer), poddesetnik Alojz Zadravec (Sv. Križ na Murskem polju), liVŠ Izobrazba Invalidov za občinske fei zadružne u-radnike. Zadružništvo se je v zadnjih 80 letih zelo topa razvilo, tako da potrebuje za knjigovedstvo in druge posle večje Število izobraženih moči, n. pr».pri Branilnioah, mlekarnah itd. Ker je veliko zadružnih Uslužbencev padlo v vojski, zato je pač treba misliti na nadomestilo. Pred vsem moramo sedaj misliti na preskrbo invalidov. Nižje avstrijska Kmetska Zveza Je sklenila- da poskrbi, da se vojni invalidi izobrar, zijo za občinske in zadružne uradnike. Na ta načio bo marsikateri invalid prišel do kruha. — Naj bivše tnffi na Slovenskem poskrbelo, da se vrše pri nas razni leflaji za izobrazbo invalidov. Po vo|rfti n« bo ni-taMh podpor. Mnogo voditeljev zadrug Je ie padlo. OTorej Je treba o pravem Času poskrbeti, da se izobrazijo nove močf,- pred vsem invalidje. Na ta način se pomaga zadružništvu do novih voditeljev, na drn~; gi strani se pa marsikatom družina obvaruje obošt-va in pomanjkanja» Pravilno naslovljene prošnje za vejaške podpore. Štajersko cesarsko namestnižtvo razglaša: Se množijo slačaji, ko pošiljajo stranke proSnje za voja-fcke podpore ali pritožbe, ako se prošnjam ni ugodilo, naravnost na razna ministrstva kot na vojno in domobransko ministrstvo itd. Ta ministrstva morqjo take prošnje, prlzive ali pritožbe pošiljati na pristojna mesta, vsfcd česar se potrati po nepotrebnem veliko časa in tudi rešitev prošenj se po nepotrebnem zavlačuje. Opozarja se, da se naj tozadevne prošnje za vojaško podporo, pritožbe ali prizivi naslovijo na pristojne vzdrževalne komisije okrajne politične oblasti. Premet »a Soleznfci. Vlaki imajo zadnji čas velike zamude. Ako se moraš kam peljati, ali če si v pr. klican kit priča ali v kaki drugi zadevi pred sodnijo ali pred drugo oblast, odpelji se raji pol dneva prej, da tako pravočasno dospeš i-a dnl^čeno mesto. Zelo svetu!e:no -.nd , da sc prej z^siguraS. aS Se sploh vozi vlak, s katerim se misliš peljati. — U-radno se razglaša, da se bo z ozirom na sedanje razmere osebni in blagovni promet na železnicah moral močno omejiti. Prebivalstvo se poziva, da odslej opusti vsake neobhodno potrebne vožnie p» železnici, posebno izlete in vožnje za kratek Bfts. 8. lohraarja 1017. Promet r hribovju. V hribovju, n. pr. po Slovenskih goricah in Halozah, je po stranskih krajih sedaj vožnja po globokih klancih skoro popolnoma nemogoča. Ker je padel sneg na nezmrznjena tla, se živini sedaj v klancih noge vdirajo tako globoko, da je popolnoma nemogoče spravljati težje tovore naprej. To bo imelo na kmetih zelo slabe posledice. Sedaj bi se lahko spravilo gnoj na oddaljene njive in travnike in drva iz globokih gozdov. Radi globokega blata v klancih pa je to večinoma nemogoče. Posestniki iz hribovitih krajev torej prosijo vlado, dtv se jim vprežnih volov ne rekvirira, — Snega leži ponekod nad meter visoko. Mnogi dvomijo nad srečno in ugodno prezimitvijo ozimin. Hud mraz. V naših krajih je nastopil zadnji čas izredno hud mraz. Se hujše kot' pri nas pa je v Rusiji, ▼ Rumuniji, v Nemčiji in drugih severnih deželah, Iz Kolina na Nemškem se poroča dne 3. t. m., da j« bil dan 2. februarja, t. j. na SveČnioo, v zadnjih sto letih najbolj mrzel dan. Ob Renu je znašal mraz 23 do 26 stopinj. V severni in vzhodni Rusiji ter Sibiriji baje znaša mraz celo 50—70 stopinj. Oddaja tobačne trafike. Tobačna trafika v Gornji Radgoni št. 8, katera je v času od 1. januarja do SI. decembra 1916 nesla 2124 K 99 v čistega dobitka, se bo oddala v zakup. Zakupna razprava se vr-¡Bi dne 21. februarja 1917 pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru. Vadij znaša 200 K. Invalidi, vdove in sirote imajo prednost. Natančnejši podatki se izvejo pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Marborn aR pa v občinski pisarni v Gornji Radgoni. Nov zemljevid. Tvrdka G. Freytag & Berndt aa Hunajti, VTI., Schottenfeldgasse 62, Je fedala nov zelo pregleden zemljevid o soški fronti. Zemljevid se dobiva pri omenjeni tvrdki in v vseh knjigarnah in stane s poštnino vred 1 K, Priporoöamol Gospodarske novice. Uprafianja radi vinske naklade.. Dobili smo še Bledeča vprašanja: Leta 1915 sem pridelal 900 litrov jabolönlka, med katerega, je zmešanega tretjino vinskega mošta ali vina, to je 300 litrov. Ali bom moral •d tega tudi davek plačati? Odgovor: Od mešanice a«, ampak samo od mošta, ki ste ga primešali jabol-gniku, torej od 300 litrov. — Pri svojem sinu imam flöf presvžitflc vsako leto 600 litrov vina, katerega pa >e sfcjfjlftm jaz sam, ampak ga pri hiši skupno vpo-ratifmo aa družino, goste in delavce. Vprašam Vas, an mdram to vino tudi obdačiti in kdo bo plačal davek, jaz ah hišni gospodar (moj sin)P Odgovor: Prevžitek je Vaša lastnina, s tem tudi vino in torej sto VI dolžni plačevati naklado. Ako Vam jo sin vrne, dobro. — Za domačo rabe nameravam priglasiti 900 litrov in ga bom te dni tudi toliko prijavil za polovično naklado. Ostalih 12 polovnjakov vina pa bo-idem pozneje najbrž prodal. "Ako pa bo mogoče dobili ¡delavcev, bom moral zgraditi nov hlev, zakar bom rabil gfltovo za delavce najmanj 300 litrov vina, Kaj naj storim, ali ga naj že sedaj naznanim za domačo rabe» aH Se le pozneje, ko bom začel z gradnjo hleva? Ofmjvor: Se le pozneje, ko začnete z gradnjo Ifova in Boste vino rabili. Vinske cene. GraSki nemSkoKberalni lesnik c Montagszeitung" od Številke do Številke zabavlja čez Izredno visoke vinske oene ter namigava» kakor da bi teh oen büi krivi naßi vinogradniki. Zakaj pe graS-ki Bsti ne povejo, da so vinotržci, ki delajo sedaj visoke cene, ▼ jeseni vinski mošt nakupovali za dva* idb frßftrat nižje cene kot se sedaj vino prodaja« V Jeseni i« je vinski mošt nakupoval za 1 K 4dv do 1 K 80 v. Danes pa se Isto blago pri vinotrždh pro-¡daja po eenah nad 3 K liter. Žveplo za posodo. Marsikje vinogradniki nimajo ivepla za vinsko posodo. Kdor ga rabi, naj lakoj pSte Zvezi gospodarskih zadrug v Eggenbergu pri ttrafien, katera ga Se ima precej v zalogi» Čemu Se mlinske karte? Mariborsko okrajno glavarstvo nam piše: Mnenje, da so v onih okoliših, v katerih se je že rekviriralo, mlinske karte nepotrebne, je docela napačno. Ravno narobe, ondukaj »o mllndte karte ravnotako potrebne, kakor poprej. Predstavljajo takorekoč krušno in karto za moko sa-■ooskrbnfcrov ter jim je namen, zabranjevali, da ne porabijo večje kot jim postavno dovoljene množine. Ker pa se, kakor izkušnja kaže, po voJaSkih popiso- t Talnih oddelkih v mnogih slučajih niso sprejele vso oddajne množine žita, tvori po vojaškem predpisu vestno izpolnjevanje mlinskih kart edino sredstvo, za-Branjevati več'o porabo. Pripomni se, da Je tudi za mletev za ročnih mlinih ffirmljah) potrebna mlinska kart». Mlinar mora vse mlinske karte skrbno zbirati in jih od 10 do 10 dni vpošfljati c. kr. okrajnemu glavarstvu. Ce pa sprejme žito brez mlinske karte v mletev, bode kaznovan on in tudi mMni naročnik po § 35 cesarskega ukaza z dne 16. Junija 1916. Zopet manj sladkorja. Državni urad za prehrano je z naredbo z dne 4, februarju, skrč-državalo. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sedanja huda zima je že zahtevala žrtev. Dne 24. januarja se je Anton Krajnčič iz Sp. Pleter, prišedši z večernim vlakom v Sterntal, v temi in snežnem metežu zgrešil pot ter blodil celo noč po polju. Onemoglega so zjutraj našli fantje, ki so šli na nabor v P uj, ob okrajni cesti ter so ga spravili v bližnjo hišo, kjer je umrl vsled utrujenosti, — Dne 29. januarja ob 9.30 se je čutil tukaj precej močen potres: trije ali štiri močni sunki, da so šklepetala okna in škripale duri kakih 10 sekund. Dve uri pozneje je bil zopet potres, pa sunki so bili krajši in slabši. Cirkovce. Naše Bralno društvo vprizori v nedeljo, dne 18. t. m., popoldne po večernicah, dve lepi igri. Sedaj bodo igrali prvič na prenovljenem odru. Prijatelji društva, pridite! Makole. V pondeljek, dne 29. januarja, ob 10. uri dopoldne, smo občutili par precej močnih potresnih sunkov, Sladkagora pri Šmarju. Na SveČnico smo pospremili k zadnjemu počitku vrlo gospodinjo Marijo Pirš. Ravno na njen god se je preselila v boljše življenje. Voljno je prenašala vse bridkosti v bolezni, ko je pa le čutila zadnjo uro, si je želela še videti svoja dva sinova, ki služita cfesarju. Bog ji je usli-šal njene prošnje. Zadnjo uro je še videla svoja sina, Imela je zelo lep pogreb. Pevci so ji na grobu zapeli slovo. P. v m.! Dobrna. Dne 5, t. m, je bila sv. maša za f gospo Ana Voglar, vdovo za f g. Janezom Voglarjem, nadučiteljem na Dobrni, ki je bila ubita po potresu v Brežicah. Vest o nagli smrti gospe ob strašnem potresu v Brežicah nas je hudo bolela. P. n. učiteljst-vo in šolarji ter mnogo vernikov se je udeležilo sv. maše. Gospa Ana je dolgo let kuhala za uboge otroke. Sorodnikom naše sožalje! Vransko. Katoliško izobraževalno društvo na Vranskem obhaja v nedeljo, dne 11. februarja, popoldne po večernicah, letno občno zborovanje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Braslovče. Kmetijska podružnica za vranski o-kraj priredi v nedeljo, dne 11. t. m., občni zbor, in sicer ob 3. uri popoldne v braslovški šoli. Na spo-žedu je: 1. Kratko predavanje o važnosti reje perutnine. 2. Poročilo o delovanju podružnice od zadnjega občnega zbora. 3. Sprejemanje novih udov in pobiranje letnine. 4. Pregledovanje in odobrenje računov za leto 1915 in 1916. 5. Slučajnosti. Kjer gospodarja ni doma, naj pridejo žene, ki morajo dandanes marsikje nadomestovati može, in naj s tem pokažejo, da vejo sedajni težavni položaj prav razumevati. Ta poziv ne velja samo za braslovške, temveč za gospodarje vseh občin, ki spadaj» pod delokrog te kmetijske podružnice. r , Stari trg. Mol^orjanj naše župnije so darovali za dijaško kuhinjo v Mariboru 30 K. Sv. Jedert nad Laškim. Deževje sredi meseca januarja je napravilo pri nas veliko škode. Mnogo njiv in travnikov je potegnilo dol, razdrlo rečiško in brezensko cesto, tako da je promet nemogoč in bati se je» da bodo spomladi, ko bo kopnel visok sneg, še celo hiše v nevarnosti. Na tisoče kron stroškov bo, predno pridejo vsaj ceste zopet v red Rajhenburg. V nedeljo, dne 11. t. m., obhajamo v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu „lurško nedeljo." Kakor vsako leto se bo gotovo tudi letos ude ležilo te slovesnosti mnogo častilcev Lurške Mariip. od blizu in daleč. Visoče pri Planini. Dne 20. januarja je umrla deklica Jožefa Pajek, hčerka našega pristaša Ignaca Pajek N. p. v m.! Brdo na Kranjskem. Dne 6. januarja je umrla v Prevojah pri Brdu na Kranjskem po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, Jedert Luk-man, rojena Gerčar. v starosti 79 let. Pokojna mati zapušča tri žalujoče sinove, stareiši služi pri vojakih kot črnovo;nik. Bog ji daj nebeški raj! Loterijske številke. Gradec, dne 31. januarja 1917: 90 22 38 62 32 Line, dne 3. februarja 1917: 6 66 71 37 10 il naznanila« m ■^■■■■■■■■■■■lilHMHnnBr Ustni** - Brežice: Ker nam niste natančno pojasnili vzroka, zakaj so Vam odvzeli mlinsko karto in pšenico, Vam ne moremo dati točnega odgovora. Na vsak način se pritožite takoj na okrajno glavarstvo in ako ste tam odbiti, na cesarsko namestnijo. — Trbovlje- Smo imeli poročilo, a nismo smeli priobčiti. — Sv. Jurij ob j. žel.: Hvalevredno. A v listu radi pomanjkanja prostora nikakor ne moremo ob-javiti.Prosimo,*pišite raje"ka.i druzega. Pozdravljeni! Ustmca Mnogokrat dobimo vprašanja o raznih inseratih in drugih zadevah, ne da bi vprašalci priložili znamke za odgovor. Kdor želi odgovora, naj priloži dopisnico ali primerno znamko za pismeni odgovor-— Nekaj inseratov je dospelo tako pozno, da jih nismo mogli tokrat objaviti. Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na prodaj, same najboljše rodovitne vrste in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in Gothe štev. 9. C pljene trte so zelo močne in lepe. Trte so po-1 : ¡norca zaraščene in jako lepo vkoreninj6ne, zakar ' s«- jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne i ( 1915). Ctena po dogovoru. Kdor si koče naročiti t o močne in lepe trle naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ostmeno pri Francu Siodnjak, trt-nar v Rottmanu, pošta Juršinci pri Ptuju (Spod. Š iersko). 98 DvoeaoitropB» hiša traven še drago poslopje, aovs «'dana za pekarijo. Peč s paro e, postavi a glavaretvenim dovolje» jim. Na prav dobrem prosto?« tudi im dan do 200 hleber tuje?» c-ah». Stanovalci plačajo na leti i>00 kron. 8e pod "lahkimi pogoj i a- 60.000 kron proda. Vpraša *• » Mosartstrass* 69, Maribor. Gostilna in tobačna trafika ■* ugodnem prostora biiza Maribora «e za 16.000 K pr da. Ker sem iijub-a moža in sica sem sama. či se najde kak pameten gospo-d»r, gi sprejmem Ponudi e na pravniitvi pod „Gostilna ia tra-fis*" it 70. Učem mal > hišico ali s:>bo s ku- h ; jo in pa tekaj zemljišča bliža Maribora v najem Kra nc Anton, Kainarh pri Voitsbergu. "3 Ogljar z družino želi dobiti del) za oglje kafcst Kdor bi ixantimi pod !> I* ti št 57-42 1. K. (Dfoje čevlje?). Močni moški usnjati čevlji s pri-btimi lesenimi podplati št. —46 i l K. Naslov Rudolf Werdisbeim io-iirniš>* znlrga čevljev, Gradec, Sporgasse 11. 76 Deklico, stara 16 let, žel' vstopiti 'v kakšno trgsnno kot nč-nk», zmožna d-efc jmk v, vajena tod; d mač-ga ošta 47 v Galiciji. Pisal je zadnjikrat dne 27. majnika 1916. Kdo kaj ve o njem, naj naznani njegovi ženi Mariji Perko, Dolgo njive 10 p. Sv. Barbara pri Mariboru. Pridnega pomagala sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 93 Iščem svojega sina že od 24. maja 1915. Bojeval se je v Galieiji. Pisal sem že na Dunaj na Rdeči križ in na njegov polk pa nič ne morem zvedeti zanj. Prosim njegove tovariše, ki vedo kaj o njem, naj mi poročajo. Janez Podgoriek, p. črešnjice pri Vojniku, pri Celju. Išče se pridna, močna zelo moralična DEKLA ki se razume na rejo svinj in ku-retine. Prepisi spričeval (ne originali), in nravstveno spričevalo župnika naj se pošlje na oskrb-ništvo Banskl dvor, Vinica pri Ormožu. (S Kien). Išče se pri prosta, zelo moralična, močna gospodarska ne pod 60 let. Nravstveno spričevalo župnika in prepisi spričeval (ne originali) na oskrbalštvo Banski dvor Vinica prt Ormoža, (4 Kien). Prodam dolg kožuh, in kopališčno banjo. Vpraša se: Maribor, Hum-boldtgasse štev. 10 I. nadstropje vrata 4. 99 Viniča1* se sprejme. Nastop takoj Amalija Lorber, Sv. Peter pri Mariboru. Vpraša se Freihausgasse št. 6 Maribor. 94 Ve ik me«ar»kl pe« se je našel. Rjave barve in mal belo. Marjeta Neuvirth, Ruperče štev. 6 p. Št. Marjeta ob Pesnici. 96 Želim vstopiti v službo za s'¿spominja na malo posestvo, vajena vsakega dela. Naslov: „Gozdar št. 80." p. Sv. Trojica v Slov. gor. Kuharica želi spremeniti službo, gre tudi v kikšao žapnišče. Naslov v BDravništvu Slov. Gospodarja št. 74. Kupi domačo slivovko • • čehelni vosek • • • vinski kamen. • • vsako množino po najviiji ceni. Ponudbe naj se pošljejo: Iv. Serec, trg., Maribor, Tegett-hof-ova nI. 67. 91 Cement prodaje Zadruga v Itaeah« 646 b „D O M" registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Maribora vabi bčni zb za npravao leto 1916, ki se vrši v soboto, dne 17. svečana 1917 ob 6 rri zvečer v sejni sobi Posojilnice (Narodni dom). DNEVNI RED: 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledovaJcev. 3 Odobrenje letn ga računa za leto 1916 ter razdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. 100 N a č e 1 s t v o. ¡ 8. iebruarja 1917. swinbsssa «osfoiuk. Stran 7. Vabilo« Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina stane za Avstrijo, Ogrsko. Bosno in Hercegovino za celo leto ... K 6 — za pol leta .... „ 3"— za četrt leta ... . „ 1-50 | MAHA NAZNANIM! I K,i* Seseda stane 5 »utarjev, petitvrsta 18 via Mrtvaika or.uaaU» S» lafcvaie *saka petitvrsta 24 t, Izjave in Podano 80 vinarjev. Za ve» i mr9rwm«',"' Moeilak Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več stoletij znan kot najboljše sredstvo za dolgo življenje in ojačenje. Poiiljrijo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 12 let starega konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjska, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg tjenje pri trganju v členkih 4 pol-litrake steklenice 82 E. Prodaje se tudi vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burguadee liter po S K 60 v Benedikt Hsrtl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. 1 Kienr. Pridna vinlčarska obiteij ali najemniki (oferji) se i;rejme proti pobiemu plajilu Vpraša se: Maribor, Stolna ulica it. 1. II. nadstropje. 23 Učenec moine postave iz boljše hiše se sprejme v trgovino z me-šinim blagom Martin Ogorevc, Konjice. 88 Učenec se takoj sprejme. Pred no«t ima tak, ki s'< je že nekoliko učil čevljarstva. Šttfaa Strafiek, čevljarska delavnica Celje, Kova čeva alica št. 8. 88 Poeestvo s štirimi orali zemlje, vinograd, sadonosnik, njive, se z» ugodno ceno proda. Naslov Pukl. Rošpah 118, Kamnicapri Mariboru. Tudi vino se proda. 79 Iščem malo posestvo S—4 orale za v osjem v biHni Maribora, kjer bi bil ugoden prostor za kako trgovino. Dopisi: Scholz, Pekel pri Poljčanak. Priletna kuharica žel: sluibe na orožnišri postaji, L. K. Gradte, Caatellfeldgasee 20, IV. St. v 7 Hiša, 2 minati od glanrga trga je z» 870 K pod Uhkiasi plačil nimi pogoji a» prndai Veš pove g. Selinšek, Latkergasse št. 9, Maribor, »i Išče se veznik z enim ali dvema paroma konj za izvažanje lesa (hlodov) iz gozda na žage. Konjska krma preskrbljena, zaslužek aa daa ia pa konj 50 K garantira«, gozd leži pri Vuzeaici na Štajerskem. Ponudbe naj se poiljdbaaaaslov: Janko Tavčar, Grade^Ttataiaaer-gasse 10. 80 w Cewij m i p&dplafi. najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožnhovino. Št 26—28 K 14-—. „ 29 -34 K 17'-. „ 35—38 K 20-—. „ 89-41 K 2 J—. „ 42—46 K 26-—. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena M, Scftram. Maribor ob D, M kupuje po visokih cenah, vsako množino, Janke Artman, Št. Jur ob joi. železnici. z islandskega mahu, si na najpriprostejši način in brez nadaljaih stroSkov in pridatkov napraviš, če si kupiš Caragtiee - morski istiftciski mah: zavitek za napravo 1 litra namiznega olja velja K 1"—J zavitek i8te količine prvovrstnega, garantirano Izbranega Caraghee-mahn za 1 litfir olja K 1*30; zavitek za 2 litra olja iste najfinejše kakovosti K 2*40. Za razlicse salate (zeljn&te, krompirjeve, fižolove, mešane itd.) je to olje okusnejše cd dragega jedilnega olja in zato v porabi ie skoro v vse a restavracijah in hotelih. Isto ima blagodejen vpliv na človeški organizem, ker pospešuje prebavljanje in se zato uporablja mnogo t zdravilstu. Pri poštnih naročilih naj doda naročnik še 20 vin. z» manjii, ozir. 80 rin. za večji zavitek iu pošlje denar v naprej; jamči bo samo sa rekom&ndirano pošiljate?; kdor to želi, naj doda še na daljnih 25 vin Poštna naročila In denarne oošlljatve uaj *e pošiljajo ua aaslov: IVAN DEŠMAH. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6.; (Trgovci dobijo na zahtevo reklamno tablo in precejšen popust.) 1 estai. »moitst 4» <85. posojilnica v re«, z neo«i. zav. ariboni I teisHMiai m &V»Ve- Oterestt ae * &f* gete* ému, m i» te n ebmá&msít Posojila *« dmW® y^rxu premama jMaojSaj«» > 'hm vmi aw-^-i'*'' f**<« 'À m «BOM* g»' a» fix^H m w» pwsapu,» : 99ft». m&lfa at tífoijlSt» w aii s il 'ii.pj - m ^.-'i^smmtxstms ** ti. 'hén fr te&a Uradne ure m 7nk* ^ *» » ■**«-> » « fespiaé«?» áaaaf ** -A y.vvmê mméÈ». V musA «na »fwjn.M Pcki»fifli1a 60 f)¿aiaifl i^iaaso« * «taiar^k «« % -as. «-j fcsMfefa* » ^ i. «» »i&ú&w rvjaaiuia o« uajajv :mM ^ nm>ol»ao doma&m jamesOn« »«birsutnikft. «ama j Stolna ulica 6 (mcci G1 ..m— I i, ........, ,..,,.,„-„- ------- Kmečka S| i", Biliiil^HBHB registrov h na laúruQn s. neomejeno iav««». Uradne ure c t»i wmtsm «(reda, vm/k. petek ia ve*k sepeaki dan od 8. 4» M. ane iu Toak* aedeljo od 8. do pol 10. ure do-|Mtdi«. VpMh^e is replačuje «e redno samo ob Hradsik st8wrlfc.. ^«snila ne dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dep. Uradni prostori » nahajajo v «inoritekem samostana v Pttya Hranilne vloge obrestajo po 4 r»/u, od l. in 16 v mesen po vložitvi in do 15. in '¿adDj«sga pred dvigom. Nerzdipgene obresti se koncem junija in (ieceiahra vsiikog» leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo Sprejemajo g« hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obretrtovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka inela pri tem kakih potov ali siteob. o Na razlago so tmnkam brezplačno poitae-hrmsAn« položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. ««m»*» * '< ntmvmti* Posoiûa t» dajejo aa pa i»f„ m P® 5JÁVei — ■«« f **L m foíin ia takaâ r pti ■ *...... Previam êtût&M pj àntglb proènje aa méat*» m «i poaojilKMa hnaftetea, | SLO V E.N SKI GOSPODAR. 8. februarja L91T hranil nica in reg(Btro«tna zadruga» z neom. zavezo sirejeis branilce Tkie ti fs'rttüi. ii jil simtije m 4°|o Za nalaganje denarja po poč-ti po b» razpola gopo loinice e. kr. poštne hranilnice »a Dunaju it. 92.465 Rentni davek plaču e sadmga sama članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemlje knjižno izpeljav« izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. um vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. 16 H te* Beli Q Censa: la Viljema) cesta št. 9 "Ir leko kupujem po najvišjih cenah vsako množino. Posod® za prevažanje mleka sam preskrbim. Mesta za zbi ranje mleka uredim na iastne stroške m v vsak« okolici Cenj. ponudbe in dopise sprejema A d o 1! B e r n h a r d, I. Mariborska mlekarna Maribor, bo roška, ulica 10. *i Vabilo k oi^rmu zl»«r& strojne zadruge v Di agonjivasi-Mihovcih, kateri se vrši v soboto dne 10. februarja 1916 v hiši načelnika Sim. Medved v Mihovch. Začetek ob 9. uri zjutraj. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1916. 3 Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi 96 NAČELSTVO. Apno prodaje Kmetijska Zadruga v Racali. „PiiiKiraraa-InterDational" j Maribor Grajski trg it«t?. 3, sra?«a gostila« „k iraem« orlu'1 »e priporoča na obilen ohiit. Od(>rt> cel dan. Vstopnina 30 ». oiroei 20 r. Prfd«t»?a traja 25 ninnt. Vojni d' god k i iz vseh bojišč pokraia« v», h 4« že i celega sv«ia v aaravai vel kosti. b1 kovite in resaične. Z* a al o deanrj» in malo izrabo časa se vidi mnogo zani- ; mbos i celega greta. Kdor «i enkrat ogleda „Paaoramo," piide zopet, ker so veino nore prsi »ta e. Kisli! zelj o repu, kupuje trgovina Pos, Maribor, Koroška cesta 20. 10 i Coni In? jermene ; takoj razpošilja Kattner 8 Ca, Gra.lec 46. B zojavni naslov >Gigant«, Gradec. i Kien. "k W Vojno zavarovanje. Vojaki zamorejo se dati zavarovati za slučaj smrti in za slučaj, da se vrnejo iz vojske bolan i, pohabljeni, sploh invalidni. Če se vojak zavaruje za slučaj smrti, izplača ^e zavarovana svota njegovim sorodnikom; če se pa vrne iz vojske bolan, se pa izplača. Ženam se priporoča, da svoje može zavarujejo za oba slučaja. Starši in varuhi naj ne dole t ne vojake v prvi vrsti zavarujejo za slučaj pohabljenosii (invalidi ete), da jim na ta način zagotovijo denarno pomoč (boljšo prihodnjost). Za nedoletne vojake se v tem oziru briga c. kr. sodnga. Vsled tega vabi sodaija sterše in varuhe nedoletnih vojakov, da se oglasijo zanesljivo eno prihodkih nedelj predpoldne od 9 do 12. ure v pisarni št. 1, kjer se potresno ukrene. C. kr. ok ajna sodmja v Št. Lenartu v Slov. gor» dne 20. prosinca 1917. K MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Marioor, Koroška cesta Darujte zanj vse zgodovinsko «ižne predmete, osebito vojne spomina. Z žalostnim srcem naznanjamo tnžno vest, da je naša ljuba mati Marij» Lilija, dne 21. jan po dolgi mučni bolezni mirno r Gospoda zaspala. Sin, ki s© nahaja sedaj v francoskem vjetniši/n, ji je pisal iz daljine kart.co k njenemu bližajočemu se godu n ved«č, da leži njegova dobra mamica že na mrtvaškem odru. Glasi se takole: Predraga masi! Z otroš1 o uda-nos jo in mladeni-kim sr< em r stoji moški dobi, daleč od domovine, spominjam se Tvojega prihajočega godu. Rad bi Ti čebtital iz oči v oči, Te ljubko poljubil, r znak svoje ljubezni, udanosti, spoštovanja, zvestobe in hvaležnosti na oni trenutek is srečno misel, ko si me rodila. Vesel sem in vesela bodi z mano srčno ljubljena mati moja! Častitam Ti iz daljave, vifc-nem miselno: Na mnogo let! Vsemogočna narava večni Bog naj Te ohrani zdravo ram vsem, celej rodbini v radost in veselje! Tvoje misli so moje, Tvoja duša je moja in nas vseh. Tvoj duh živi v nas vseh, Ti si nesmrtna shdkomila mati naša. Trenutki veselja ne bodo trenutki, pač pa trajajoča bode naša radost po krvni vojni. Veruj trdno moja kremenito zuačajna mati, kakor veruje Tvoj sin na boljšo ? slajšo bodočnost Pozdrav Te hi Ijubeznipolna mati iri otroško sladki poljub Tvoj sin - nčite'j. Bila si nam res dobra vsem, zato Te ne zabiuio nikoli! Lava pri Celju, 26 januarja 1917. 92 Družina Lilija. Gena i steklenice ¡e K 1 20. O dabrem učinke-. ■ teh kapljic imam mnogo pnsnatoh m po» ■rntdh pisem. F„ f*rul|f mestna tekanj „pfc ; kr. orla" Maribor, Glavni teg št IZ a k t a 1 a. HIbch. verjel, d» bi ta kaplji»« kaj poraag&i?. Sari.:.; io »t»- s* «pričal, da res pomagajo, Vam >.»rek:ara lepo hvalo m pripor«. *»• c». sdi*vik vsem svinjerejcim. Prosim, pošljite mi spei svlajskik ijie ■» rdežioo in sicsr hitro kakor vorot« 6 steklenie, 3 posdi*'0K v-jus Skoriiiac Bradata vas. do« 6. »*t;n»ta 18K, y a množi qo w kupi veletrgovina Anton Kolenc, Cel tP*Ü'í Nobenega zobobola več. mm Nobenih mtči brst «panja. Sredstvo „Fides" zmanjšuj« bol pri >otlik soborih, kakor tudi pri najbolj trdovratnem, revmatičnem zoboboln, kjer so že «it draga sredstva bila zaiuan Ako nI uspeha, s* poiiji i»«ar naje). Cen» 1< l'B0. » ikatljice K 4—. — Nobenega ksuna» j;, soberih v««I Bneinobelo zobovje se doseže s ¡sredstvom nXiri«o*s vodi: a zob» " Takojšni uspoh. Cea» 2 K; I steklenice K 5. Keaienj. Koiiee SiJMiha»), I. Postfach 12/Z »0, Ogrsko. 2 H. Sch. j y Vase sv dobivate v *pt.-.Cija]n! trgov ni a n:-i)o Ljubljana Sv. Petta cesta štev 30 I -tajam tu i sveče, kretna za čevlje toaletna mila, pralni praški, itd na debelo in drobno! 58 • »p i «M^iMRaMMMNMMnMl M "dan učenec »e sprejme v ini um. Kaiberstrasse št 16 Mi ribor. sij M itn in prider. pekovski u6ensc se gpre-me takoj pri g. Kotnik p.ikania, a»ribcr Tegetbo£f-ova i ui. 6 i. Taki ki so se že učili ima o , (čednost. 6.1 i Weck-ov aparat za konzerviranj» in okoli 100 dobro ohranjenih ste klenic z gamiji (k '/s in 1 1) prod* po dogovoru Jožefa Ostre, Stara-novavas h. it. 3, pošta: K riževo,) Staj. 77 :: s popolno pripravo, 24 m dolge j mecesaove cevi, in stcdončna o- f aara, se zatcenju za voz »eaa. siame ali dva vozovu »telje. Po-iitSDila v »istrni kmetij.kv po-drain ce Marib< r, Šikr-jevr» cesta št. 6. 52 a;or»jo biti hitro debele in mastne, krave moraso dati vet mleka, kokoši morajo leči mogo jajc. ako jim «•dno dajete iis&rliiefii*»*«» apno* primešano v hrano. 5 kg za posku si jo K 4*60 od Dunaja 50 kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael BartbeJ & Go. Dunaj, X/I. Siccardsburggasse 44 (Tvrdka astanovlj. 1781.) mosm. t Žalosti j otrt naznanjam vsem sorodnii om, prijateljem in znancem, srce pretresnjočo rest, da je moj iskreno ljubljeni t dini brat gospod Ignacij Hostifk» 21. let star, strelec pri c kr. prostov. strelskem bataljonu št. . . ., stotnija III, vsled ;ežke rane, pridobljene na bojišču dr.e 19. jan. t917, previden po <. kr vojnem kuratu, v vojnt bolnici -t. 2 13, vojna pošta 381, žrtvujoč svoj mlado življenje domovini, v najhuiših mukah udau Vsemogočnemu, dne 27. jan. 1917 izdihu.l svojo nežno dušo. Blag. pokojnik je bil pokopan dne 28. fai 5917 na vojaškem pokopališču vojna pošta 381. Bodi vrlemu slovenskemu junakn tuja zemlja lahka; iz krvi neštevilnih žrtev pa naj vsklije zažel eni mir. Bojn pošta 383, dne 3 ). januarja 1917. 97 Žaluči brat Ježef. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druSt\ /o. Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskerne sv. Cirila v MarTborn \