Družbeno-gospodarska vzgoja v strokovnih šolah Obravnava predmeta dmžbeno-ekonomske vzgoje je predvsem politično vprašanje Z letošnjim šolskim letom smo v predmetnike vajenskih šol vnesli tudi predmet — družbenoekonomska vzgoja. Ob prvih izkušnjah bi bilo prav, da bi praktiki po šolah dali svoje pripombe in z iskanjem novih metod in pedagoških prijemov dali pobudo za izdelavo specialne metodike tega predmeta, ki ima nedvomno pomembno mesto v nov^ni eolskem sistemu. Glede metodik predvsem tole: menim, da v tej smeri vse premalo delamo, ali pa skrivamo svoja dognanja in misli — ki nedvomno lahko bistveno prispevajo k reformnemu procesu —, namesto da bi jih publicirali in dali v široko razpravo, prav gotovo pa tudi v uporabo in posnemanje. V tej zvezi je posnemanja vredno prizadevanje kranjskega okraja, ki je s svojim Biltenom dal široke možnosti prosvetnim delavcem, da razvijajo pedagoško misel, izmenjajo svoja stališča in pomagajo vsem, predvsem pa novincem, premostiti začetne težave. Verjetno je prav pomanjkanje takih tribun in možnosti publiciranja eden izmed osnovnih razlogov, da ostanejo marsikatera tehtna dognanja s področja metodike in šolske prakse na veliko škodo v ožjem krogu, ali pa vobče nepriznana. ro, začne pleteničiti tako učeno, neprirodno, nejasno, brez zveze, zapleteno, da je človeka kar groza. Isto sem opazil tudi pri delavcih, ki opravljajo izpite. Pa vendar so po dosedanji praksi to večinoma ljudje, ki so doma na deželi, ki so od doma prinesli več ali manj nepopačeno govorico, ki jim je tuja vsa papirnata, časnikarska in druga navlaka! Pri razmišljanju o vzrokih tega pojava si ne morem kaj, da ne bi napravil vsaj delno odgovorne za to stanje Uudi, ki kjerkoli javno nastopajo, na raznih sestankih, zborih volivcev, zborovanjih itd., ki prihajajo tja (Nadaljevanje na 3. strani) Z družbenoekonomsko vzgojo Po naših šolah nimamo kaj prida izkušenj. Verjetno je bilo tudi Prav malo napotil za uspešno izdajanje učnega načrta, še manj Pa govora o duhu in smotru tovrstnega pouka in vzgoje. Bilo M zelo zgrešeno, če bi ta predmet obravnavali suho pravniško aU ekonomsko-znanstveno. Na srednji stopnji šolanja ne more-tfto obravnavati predmeta alternativno, se pravi — marksizem Postavlja to in to vprašanje tako in tako, ostali pa drugače. Do-raščajoči mladinec, državljan in ne nazadnje neposredni proizvajalec in upravljavec hkrati od nas upravičeno pričakuje trdnih, 2nanstvenih stališč, ki mu jih bojno znali približati tudi čustveno, «i ga bomo znali s silo besede in zgleda tudi prepričati o pravilnosti naše poti, ga pripraviti na odgovorne naloge v proizvodnji, izvirajoče iz družbene vloge našega proizvajalca v samoupravnem sistemu, ko se bo moral za izvajanje načel naše graditve in razvoja samoupravnega mehanizma tudi boriti! Ali drugače: družbenoekonomska vzgoja na srednji stopnji se ne sme in ne more ustaviti le pri ugotavljanju dejstev in resnic, am-Pak mora mladega človeka pripraviti do tega, da bo predstavljal v svojem kolektivu močan zavestni, subjektivni faktor, ki je adini porok, da bo socialistični razvoj in socialistična zakonitost t^Šla tudi pravilno realizacijo v Praksi. Pri obravnavi tega problema Oziroma predmeta lahko zato za-aanemo ob dva ekstrema, ki sta °na enako škodljiva In neprimer-na, pj-vi je suhoparno, pravno, Objektivno« naštevanje in ocenjevanje dejstev, suha obravnava paragrafov, pravilnikov in zakonov bez čustvene prizadetosti 0 moči prepričevanja, brez hrbtenice in lastnega, pozitivnega odnosa do življenske stvar-15osti, akademsko odmaknjenega od konkretnih prilik. Kar je mlademu človeku že v načelu zo-Orno in neužitno in je zategadelj •Jspeh zgolj formalističen in me-•oda v samem bistvu zgrešena, “ruga nevarnost pri podajanju Joga predmeta je v tem, da ga “orno obravnavali izrazito akti-'dstično, brez trdne znanstvene osnove in solidnega poznavanja Jdaterije, predvsem pa brez pra- razgledanosti po družbenem dogajanju pri nas in v svetu, JJ^orda zaradi šibke in površne Poglobitve v politično in eko-•Jomsko problematiko celo z nekim frazerstvom, pozo in pato-®om, ki se mlademu človeku zdi Pav tako osladen in nesprejem-div. Zavedati se moramo, da je “Plad človek, posebno če ima s Proizvodnjo živ, vsakdanji stik " kar reforma šole v polni meri kahteva od vseh kategorij šolala _ zelo občutljiv za to, kaj Jo skriva za besedo: resnična pri-Jadetost in prepričanje, globoko Poznavanje stvari in širina zna-?Ja, ali pa samo plehka fraza, •Pnožica besed brez prave ži-/ajanske vsebine. Mladi človek v^di takoj spozna, ali je za besedami tudi resnična zavest in la-odnos, ali pa je predavatelj ^dpravil zadevo le »po službeni dolžnosti.« Zdi se mi torej, da ne bo pre-oč, {g rečem, da je obravnava Predmeta družbenoekonomska JjSpja predvsem in v prvi vrsti ’ itično vprašanje, da zahteva politično tolmačenja SOLE NE NUDIJO MLADINI dovolj poznavanja sodobnih problemov Ljudska mladina mora pomagati pri oblikovanju svetovnega nazora dijakov — je rekel na plenarni seji CK LMS Boris Upužič naše družbene zakonitosti s perspektivo nadaljnega poglabljanja In razvoja socialističnih družbenih odnosov, ne pa poglabljanje v izrazito juridični smeri. Na dlani je, da je ob takem konceptu izbira predavatelja odločilne važnosti in da se bomo morali posluževati mnogih pestrih načinov, če bomo hoteli doseči vzgojni namen predmeta. Predavatelji iz gospodarskih in družbenih organizacij, iz političnih in drugih forumov bodo prijetno osvežili pouk. Ogled podjetij in njih poslovanje ter organizacija, prisostvovanje sejam delavskih svetov in upravnih odborov pa tudi občinskih in drugih zborov ter svetov, magnetofonski posnetki govorov in proslav, diafilmi in ozkotračni dokumentarni ter celovečerni filmi itd. itd. bodo morali najti obvezno mesto v metodiki družbenoekonomske vzgoje. Poleg teoretičnega obravnavanja materiala po gornjih metodoloških principih, po bodo potrebno mlade proizvajalce-upra- . _ _ . . ____ vljavce prav gotovo tudi prak- svoiem poročilu najprej v osnov- devanju za aktivno pomoč pri tično vzgajati za te naloge. potezah osvetlil sedanje sta- šolski reformi in so vse preveč »Orator fit« — govorništvu se n^e Pri izvajanju šolske reforme načelno razpravljali, moremo priučiti — še danes v v Sloveniji, poudaril njeno po- Ko je govoril o Idejnosti polni meri velja, kot je veljalo membnost kakor tudi vzroke, ki vzgojno-izobraževalnega dela na v antiki. Mislim, da bo tu druž- s° privedli do tega, da je nujno šolah, je tovariš Lipužič rekel: benoekonomska vzgoja morala t? »široko, premišljeno zasnovano »Ne bi tukaj podrobno raz- V Ljubljani je bila 20. oktobra plenarna seja Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Kot poglavitna točka dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o vlogi Ljudske mladine pri nadaljnjem uveljavljanju šolske reforme. Obširno poročilo o tej temi je imel član predsedstva CK LMS Boris Lipužič. Bazen članov CK LMS sb se seje udeležili še sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Franc Kimovec-Žiga, sekretar Sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrovšek, direktor Zavoda za napredek šolstva LRS Vladimir Cvetko, tajnik Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS Srečko Božnar, članica predsedstva Glavnega odbora Zveze ženskih društev LRS Živa Beltram In drugi gostje. Seje se je udeležil tudi član predsedstva CK Narodne omladine Jugoslavije Pero Detelič. Tovariš Boris Lipužič je v kje niso znašli v svojem priza- nja. Preverjanje izobrazbe maturantov je pokazalo, da marsikje njihovo znanje ne zajema poznavanja sodobnih problemov. Pouk filozofije je še vedno pretirano obremenjen s historizmom, tako da ostane premalo časa Za obravnavanje dialektičnega materializma. Na marsikateri gimnaziji se začenjajo dijaki seznanjati z marksistično filozofijo šele ob koncu šolskega leta. Skoraj nič časa pa ne ostane, da bi se dijaki seznanili s socialistično etiko in moralo, ker pogrešajo možnosti, da bi ob tem predmetu dobili več odgovorov na aktualna vprašanja današnjega časa. Literarna zgodovina se v mnogih primerih konča pri letu 1954. Povojni razvoj naše in svetovne literature, idejna pojmovanja socialističnega realizma, marksistična kritika eksistencializma v tesni {»vezanosti s poukom akcijo zavestnih socialističnih sil« pravljal o idejnosti pouka na na- itd. — vse to je bolj ali manj ne- vi o va /-\ »n, ; 4-. • .. X _ i nT*P “S!* “ Družbeno-gospodarska vzgoja v strokovnih šolah brazbo, tako da bi absolvent te- nepripravljeni - vsaj jezikovno vpliv delavnice! - še zelo malo med seboj vidijo, lahko govore "alTz jugostevansko a je to ni ftoveLtei^Modovinopi^ju ga oddelka dosegel vsaj stopnjo - in se pri razpravljanju poslu- in skromno obdelana in tudi slo- tudi sede itd. itd. Vsaj v tretjem ^ mot-log di?at>rila 1941 ^po^ku- ^ Tret^^an zborovLia ’ na ja 6. razreda osemletne šole in da žujejo vrste mašil, kombinacij venski izrazi včasih le delno letniku naj bi predavatelj načel- ™ot^> da >^ku df£ ^ ima s tem tudi pravno možnost ter jezikovno in stilno mešanih ustrezajo, ne oziraje se na to, da no samo nadziral reden potek PaciJ* o lzP®lnJe”z ^Kurzijo po za izučitev dotočenih pokUcev, besed in miselnih zvez. Človek, smo v strokovnem besedišču »konference« in se porazgovoril bnstaš Horthyjeve Madžarske. Prekmurju. Tako je okrog 130 za katere je še dopusten ta mi- posebno mlad, pa je dovzetnejši obupno skromni (primerjajmo z izvajalci le ob zaključnem pov- Naslednji referat na zborova- slovenskih zgodovinarjev ia“Ko himum izobrazbe. Ta oddelek je za popačeno besedo, delno iz od- n. pr. nemško strokovno termi- zetku. Da bo tako organizirano n ju »Zbiranje in obravnavanje spoznalo, da nekdaj zelo zaostalo v sedanjih pogojih le zasilna re- pora, ki mu je v krvi,' zoper vse, nologijo, pa se bomo zavedli svo- delo razrednih skupnosti, šolskih gradiva za zgodovino delavskega Prekmurje v zadnjem desetletju šitev, da se omogoči še tem ab- kar je ustaljeno in »predpisano«, je revščine in nedodelanosti). V zadrug, mladinske organizacije gibanja in NOB«, ki ga je pre- z velikimi napon sledi našemu solventom izučitev manj zahte- delno seveda tudi zato, ker so delavniških dnevnikih, pri po- itd. kot šole upravljanja uspeš- bral Milan Zevart, je obravnaval družbenemu procvitu in da siuz- vnih strok. zgledi lepega, stilno in jezikovno datkih matematičnih šolskih na- nejše, je prav gotovo. S temi in problematiko virov za našo naj- beno mesto v Prekmrju delovne« Kljub temu, da je vajenska pravilnega razpravljanja silno log itd. bo treba brezobzirno za- takimi metodami pa se bomo tu- novejšo zgodovino. Referent je mu intekgentu m več nezaželeno. šola beškega vzgajališča v Gor- redki. Morda grešimo precej tudi htevati tudi lep in pravilen je- di močno približali cilju novega predvsem poudaril, da je potrebujem Logatcu zaradi specifično- po šolah, kjer marsikje slavist zik, pregledovati bo treba ka- predmeta: oblikovati in izobliko- no pospešiti zbiranje virov, zlasti sti dela spada v skupino poseb- gradi, ostali predavatelji pa ga kršnekoli zapiske učencev ne le vati bodočega proizvajalca in ustnih, ki so dragoceno dopolnilo nega šolstva, upoštevajo vse nor- pri tem ne podpirajo. Smatram, s strokovne ampak tudi z jezi- upravljalca proizvodnje v novih za probleme in dogodke, za ka- tne splošnih vajenskih šol. Šol- da bi bila zato temeljna naloga koslovne in stilne strani. Pri tem socialističnih družbenih odnosih, tere nimamo ohranjenih pisanih - ' ' ‘ ‘ ‘ - - .................... ■ • Andrej Česen virov ali pa so ti pomanjkljivi, L. C. DOPISUJTE V »PROSVETNEGA DELAVCA«! ski koledar, predmetniki, učni slavistov po šolah ne le predava- se ne bi strinjal, da bi te stvari načrti itd. se v ničemer ne raz- nja in pouk v razredu ampak v prepuščali v pregled slavistu na ^kujejo od že navedenih šol. prvi vrsti sistematičnega vzgoja šoli (delavniške dnevnike n. pr.), Predmetnik obsega splošne in in mentorstvo — jezikoslovno in ampak je dolžnost slehernega strokovne predemte. stilno — ostalih predavateljev, predavatelja, da to sam obvlada, Smoter šole je izobraževanje kar velja posebno za strokovne seveda ob krepki pomoči slavi-kvalificiranega kadra. To pa je šole sta. Tudi zadevne strokovne iz- °težkočeno zaradi neenotnih zah- Čeprav bi se bilo treba teh in pite predavateljev - strokovnja-tev glede na intelektualne spo- podobnih razprav lotiti v poseb- kov bi bilo treba zaostriti. Po sobnosti psihofizične motnje, sta- nem članku in jih podpreti s dosedanjih izkušnjah vem, da so rostne 'razlike in tudi zaradi konkretnimi dejstvi in doku- za tovrstno pomoč in mentorstvo omahovania nrl izbiri noklica mentamim materialom, mi vse- dovzetni, čeprav je opaziti pri V letošnjem šolskem letu je Nova zagorska industrijsko Novo šolsko poslopje so začeli j . en0 dovolite, da na tem mestu njih sprva morda določen odpor, dobilo rudarsko Zagorje spet rudarska šola ima tri nadstropja, graditi leta 1957, slovesno so ga 5==^ -1- ■ ■■■.. navedem nekaj pripomb glede izvirajoč predvsem iz tega, ker eno krasnih stavb: novo šolsko V vsakem so po 4 večje učilnice, odprli v letošnjem avgustu. Pro ~ metodike pouka materinščine, ki so bili tudi sami vzgojeni v ma- poslopje industrijsko rudarske V vsakem nadstropju je še ne- jektant stavbe je bil arh. Oton je po mojem mnenju neposredno lomarnem in podcenjevalnem šole. Ta nova šolska stavba je kaj drugih učilnic in kabinetov. Gaspari. Stavbo pa je gradilo tobrsko revolucijo je nastopilo povezana z družbeno ekonomsko odnosu do uporabe materinščine, gotovo med najlepšdmi in tudi V spodnjem nadstropju je ru- domače gradbeno podjetje, ki je Za človeštvo novo obdobje v zgo- vzgojo. Dosedanja praksa, po ka- Skrbno pripravljene govorne sodobno opremljenimi šolami, ki darski kabinet z miniaturnimi s tem uveljavilo svojo strokovno ■* - -- • • —■ *■* —• - - - - - ........... .........................sposobnost, saj je ta nova šola so ga dogra- Moderna industrijsko-rudarska šola z Zagorju ob Savi Vsakega obiskovalca nove zagorske šolske stavbe bodo zanimale še nekatere druge zardmi- dovini družbe. Rušijo se stare si- tetri prihajajo v uk pretežno vaje naj bi postale bistveni se- so bile v zadnjem času dograje- jaški in rudarskimi stroji. V le» čeprav se še na precejšnjem učenci s šibko prejšnjo izobraz- stavni del pouka družbenoeko- ne v Sloveniji. Stavba je zgo- I. nadstropju je tehnološki ka- največji objekt, ki delu zemlje krčevito upirajo bo, tisti, ki so teže izdelovali v nomske vzgoje. Kot že omenje- voren dokaz, kako skrbi sociali- binet z mineraloško zbirko: ti dili doslej, spremembam. Ko pa bodo sile osnovni'šoli — kar bo novi za- no, je treba učence tudi za na- stična Jugoslavija za razvoj šol- prostori služijo dijakom za ke- s°cialističnih gibanj toliko nara- kon o strokovnem šolstvu do te- stopanje pred kolektivom, za na- stva nasploh in še posebej stro- mične vaje. sle, ne bo daleč čas, da bodo raz- meljev predrugačil - ta praksa loge v zvezi z delavskim in druž- kovnega. V II. nadstropju pa je še spekle zastavo zmagoslavja nad sta- bo prav gotovo še nekaj časa bemm samoupravljanjem načrt- Nova industrijska šola v Za- cialni razred za elektrotehniško vosti. V stavbo so vgradili svo- filti redom celega sveta. trajala. Zato se moramo posebno no pripravljati. Tudi pravilnega gorju stoji ob vhodu v mesto, stroko. Vsak učenčev sedež ima jevrstna okna, izdelana po Trk- _ cmemo no- v vajenskih šolah tembolj po- in smiselnega branja časopisov Pred leti je bila tam jasa, danes direkten priključek na električ- manovem sistemu. Nekdanja j,.,™ vsem tem učencem svetiti jezikovnemu pouku z več- in revij se je treba prav tako je zbir lepih stavb okrog novega no omrežje. Profesor nadzira s smučna okna so precej dražja, ‘aoiti, da PrlKazen?° na jim poudarkom na praktično učiti kot poslušanja radia ali Zdravstvenega doma. Ta predel katedra razdelilno ploščo in me- Trkmanov sistem oken pa je ce- apore naših znanstv . stran. Obvezno naj vsak vodi ogleda razstave ali filmske pred- bo z leti med najlepšimi in za rilne priprave in tako vsak tre- nejši in vse/ bolj praktičen m _eiju tehnike. Tesla in pup slovarček napak, kamor bo vpi- stave, Pripraviti moramo učence podobo, kako je napredovalo nutek nadzira delo svojih učen- brez nevarnosti ob čiščenju, ker Prenesla sloves naše znan s , soval svoje napake in jih študi- do tega, da bo branje časopisov knapovsko Zagorje v letih po Cev v vseh klopeh. Vredno je po- okna obrneš in čistiš obe strani en naših meja. - Čeprav s ral. Napako, ki jo dela, naj naj- postala njih neodložljiva dnevna osvoboditvi. Poleg nove indu- vedati, da je izdelalo te naprave kar iznotraj. aia v tujini, nista nlK0.. P. prej popravi na rob, štilizme se- potreba. Morda bi začeli s tem, strijsko rudarske šole že grade domače podjetje Industrijska šo- V učilnicah imajo parketna *la na domovino. S svojimi veda v dodatku, nato pa v slo- da bi za vsak teden zadolžili po H nadstropni internat za rudar- ia tovarne Iskra v Kranju po za- tla, po hodnikih terazza Za P11 Pa sta obogatila znanost, ki vargek tako, da na levi strani z dva učenca za politični, dva za sko mladino; zraven bodo posta- misli prof. Milana Adlešiča. osvetlitev jim služijo obročaste "Oristi celemu človeštvu, lesia rcjggjm svinčnikom še enkrat gospodarski, dva za kulturni in vili še telovadnico za rudarsko svetiljke, izdelek Kovinotehne iz J® moral iskati pogoje za svoje garn opravi napako, na desni dva za športni pregled pretekle- mladino. ,Za Praktične vaje je na raz- Maribora. Klopi in stole jim je elo v Ameriki, ker mu tedanje besedo napiše pravilno, na- ga tedna? Sprva naj nastopajo V Zagorju udarjajo rudarske PPla8° več delavnic. Rudarji ho- izdelala tovarna Jadran iz Za» razmere doma niso nudile mož- kar naj celotni izdelek še en- pred kolektivom tovariši s pis- kopače že dobrih dve sto let. dl3°. v Jamo> posebne delavnice greha. °sti, da razvije svoje ustvarjal- kra^. v ceioti prepiše brez napak, menimi predlogami, ki so popol- Pred vojno so imeli le večerno ba ™a3P druge stroke, tako gola ima avtomatsko električ-sposobnosti. Nismo imeli ne Morda bi bilo pametno vsaj ob- noma izdelane z vsemi grafikoni, rudarsko šolo. Takih šol, ki naj j koyin,ar^ ’■ dr- ^ no uro, ki zvoni za začetek po- mštitutov, ne univerz in ne in- faRno 0besiti v učilnici pomožno tabelami in ostalimi pripomočki, bi vzgajale strokovni rudarski do doblb se lastno električno de- uka in tudi ob koncu ugne ure. ai»strije. Danes pa naši študent- tabk) ali zidnj Ust) kj na isti na- pozneje preidemo le na posa- kader, pa je pri nas primanjko- lav™co, v načrtu pa imajo do- vsakokrat najavlja tudi odmore. imajo na razpolago Knjižnice, fin kot v si0varčku opozarja mezne zapisane točke, nato pa k valo; zdaj imamo rudarske šole graditev se več delavnic za po- Ta ura( jzdei^ inkre iz Kranja, /moratorije in druge znanstvene ui,ence na napake, ki jih dela popolnoma svobodnemu izraža- razen v Zagorju tudi v Trbov- snežne stroke. velja poi milijona dinarjev. Za- Prtpomočke. Naši znanstveniKi pretežna vegina učencev. Seveda nju misli. Navajamo učence na Ijah in v Velenju. Šolanje v zagorski industrij- gorska rudarska šola ima tudi Jnujejo nemoteno v .razls“£Yal" so pri šolskih nalogah slovarčki uporabo sodobnih avdiovizual- Kakšna je nova industrijsko sko rudarski šoli traja 3 leta. Za ozvočenje celotne šolske stavbe. £h centrih ob PodP°” pri roki, tako da učenca navaja- ni h pripomočkov, kar bo njim rudarska šola v Zagorju? dijake je na razpolago internat Doslej je veljala gradnja no- ržave. Mlademu človeku ni me- mQ na uporabo pravopisa, ki naj samim v večje veselje pa tudi Prijazni ravnatelj zagorske s kapaciteto 220 postelj. Zagor- vega šolskega poslopja 80 mili-Da iskati znama v tujim, na obvezen in nepogrešljiv poslušalstvo bo sledilo z večjim industrijsko rudarske šole tov. --------------5—j.- »-------------------------- j------------------ -----——«- . »'n 11= v/uvcreu m ----— -----------— »■»'-j*— ---ouiuc \ajv. sko rudarsko šolo obiskujejo di- jonov dinarjev, ta denar pa bo Protno, tujina daje pnznanja pomočnik vsakega Slovenca, po- zanimanjem! Zahtevajmo od po- Dušan Kolenc, ki je domačin in jaki iz raznih krajev Slovenije, visoko obrastoven, kar bo dal aašim delovnim ljudem, vrši se gebno pa tisteg^ ki kjerkoli jav- slušalcev kritični odnos do na- iz učiteljske družine - njegov pa tudi iz drugih republik. Naj- naši industriji in rudarstvu vsa- zmenjava znanstvenikov mea no nastopa v pismeni ali ustni stopa m jih vzpodbujajmo k raz- oče Lojze Kolenc je bil vsa služ- več jih je seveda iz Zagorja in ko leto desetine novih strokov- ^rzavami in prihajajo iz tujine oblikl Tega pa bo v našem si- pravi! Istočasno naj se učenci bena leta učitelj v tem kraju in okolice. Največ absolventov za- n jakov. Pomenek z ravnateljem Judje, ki občudujejo napore - delavskega in družbenega seznanijo tudi s celotnim teh nič- znan zlasti kot zadružno gospo- gorsko industrijsko rudarske šo- tov. Kolencem je prikazal še to m ustvarjalcev. Vera v nase upravljanja na pretek! Ta način nim postopkom: napišejo naj va- darski organizator - in agilen le ostaja v službi doma v Zagor- in ono zanimivost, razgrnil pa ie Posebnosti raste in mlad čiovck bo skoraj obvezen pri strokovni bila na sestanek, pišejo zapisnik še danes — ti nudi vse podatke, ju, nekateri pa gredo na delo v vrsto perečih problemov o ka- ^Ponosom zre v ^bodočnost, ker terminologiji za posamezne stro- in^ sklepe, postavijo dnevni red povedel pa te bo tudi po stavbi druge kraje: v Velenje, Senovo terih bi kazalo govoriti še kdaj Veriije v svoje lastne sile. O. J. ke, ki je na žalost poleg tega, da itd. Tudi prostor naj bi bil vsaj in ti razkazal vse, kar zanima ob Savi, v Rašo in razne bosan- kasneje, jo učenci slabo obvladajo in jo za to uro čim bliže resničnemu: zvedavega obiskovalca. ske in druge rudnike. Jože Zupančič, Litija Potrebna je etnografsko-etiiološka izobrazba učiteljstva “ ^ Učiteljstvo je minuli dobi mnogo prispevalo k kovnem delu, temveč tudi pn »Folklora in naše šole«. O vlogi zbiranin sl oven učenci, zopet na težavo, ki se pojavlja vsako leto. To je namreč vprašanje šolskih knjig. Prva neprijetnost, za katero so krivi pravzaprav starši, je ta, da so kupovali v knjigarni tiste knji- ge, ki so že zastarele, ki jih nf ^ ~ smemo več uporabljati. Ker so jih " kupovali še pred pričetkom pouka s prepričanjem, da v knjigarni 20 vedo, katere so predpisane za posamezne razrede, se je zgodila Jernej isusie Duhovita zamisel koroškega ljud- slvar> & je kritike vredna. V knji- emoaraisite pojave, ua ».ateia. delavci moall ilustrirati z naro- —----------------- - - , Uredništvo Prosvetnega de- skega umetnika o avtomatu za garni so jim priporočali Stare uč- sloni današnja narodopisna zna- dopisnimi elementi onega prede- rLačUna^m^lteranTko etno- X poWe% sv^e Vri- njuhanje na panjski končnici, le- ^^ ^[f^ousk/soiiddrnostl ^Sa bi dosegli večje sodelova- tS™dne fafsko podaje. Cesto so se učb * ^.^Jene samo na sloven- j nojprej s(aro zaZoffo. Verjetno nje učiteljev pri raziskovanju £ripovedke (Gorjanci - pripo- 8/n' etnografskega gradiva bi bilo po- vedka 0 gospodični, Ljubljana - v kJeX L žfveh in trebno, da bi se uvedla etnogra- povodni mož in njegov stekleni . -1 . hrirl;li fija kot predmet na učiteljiščih. grad pod Stiškim dvorcem), ljud- mimo katenh 50 vsak dan hodl11- skem etničnem ozemlju V koliko je učni načrt že pre- pravo, (Vrba — kamni okoli Učiteljem, ki delujejo med ro-obremenjen, bi se morda vsaj^ za vaške lipe, na katerih so člani jaki v zamejstvu, bi poznavanje začetek uvedli na učiteljiščih soseske sedeli in razpravljali o slovenskega narodopisja dalo ne-etnografski tečaji, predvsem v skupnem vaškem premoženju, ko nacionalno samozavest in spo-zadnjih letnikih. _ _ odtod pregovor »to si zapiši za znanje, da ljudstvo, med katerim Za učitelje, ki so že na služ- uho«), ali ljudsko stavbarstvo delujejo, ni manjvredno po svoji benih mestih, pa naj bi se orno- (kozolci, hiši v Beli krajini, lede- kulturi od nacionalne večine, s KAKO JE Z DODATKOM za kombinirane oddelke? najprej bo držalo prej drugo. Ob pričetku šolskega leta smo na roditeljskem sestanku starše na to opozorili. Toda kaj, bilo je prepozno, knjig niso hoteli vzeti nazaj. gočili etnografski tečaji po okra- nice v okolici Kopra), jih. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti etnografski izobrazbi slovenskih učiteljev v zamejstvu, kjer je terensko delo naših znanstvenih ustanov zaradi meja, pa tudi zaradi vprašanja deviz, precej otežkočeno. Naloga znanstvenih ustanov pa je, da zajemajo narodno blago s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Zato naj bi se tudi za to učiteljstvo | prirejali tečaji, povezani z biva- || njem v Sloveniji. Kakšne koristi bi imela skupnost in učiteljstvo od znanja etnografije? Pomen etnografsko izobraženega učiteljstva bi bil na kratko očrtan takole: Učitelji bi mogli s tem, da bi bili poučeni o osnovnih pojmih etnografskega dela, pomagati pri zbiranju narodopisnih podatkov o duhovni, socialni in materialni kulturi slovenskega naroda. Te podatke bi zbirali za naše znanstvene institucije, kot so Glasbe-no-narodopisni inštitut, Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU, Etnografski muzej v Ljubljani; zlasti bi učitelji koristili pri zbiranju materialnega gradiva za naše lokalne muzeje. Tako katero živi. In druga, morda še slabša stvar s čitankami za V. razred. V razredu, kjer poučujem, ima V 14. številki Prosvetnega delavca nejše, kar je. potem bi bla primeren knjige približno četrtina učencev. sem bral članek pod naslovom »Pred dodatek za delo v kombiniranem od- sg pa£ fjs£j, kjer SO se StarS reformo nekaterih materialnih vpra- delku z dvema razredoma vsaj 20W , . , naročili, potrU- šanj«. Tam so načeta tri vprašanja, ki dinarjev mesečno. Prav podobna bi laKOj, ko smo >*- osvetljujejo pomanjkljivost doseda- bila slika, ce bi primerjali kombim- dlll m nabavili knjige.) KO S njih uredb. So pa še druga vpraša- rane oddelke s katerimi koli raz- zahteval knjige in se potem inf or simo^enc^kj0 tare^učiteife S^eiku ^ miral zanje, dobim v knjigarni. organiziranih šolah: to je vprašanje' oddelkov. tak odgovor: »Jih ni m Jih dodatka za delo na kombiniranem od- Ce se pripravlja v zvezi z mate- ne ho več.« Otroci SO se pozanima* delku. rlainimi vprašanji učiteljstva nova znancev V Mariboru in Po učnem načtru oziroma pred- uredba. potem je treba upoštevati Pre™. .,,»1 fnrr} ni Dimku trajajo šolske ure v normal- tudi dQ;0 učitelja v kombiniranem Ljubljani, baje Jln luai lam ni. nlh pogojih 45 minut, v kombinira- odelku ter ga za njegove napoie tudi nem oddelku pa 60 minut s pripom- primerno nagraditi. M, R. Vprašujem se, kako bo mogoče organizirati pouk pod takimi pogoji. Učence je treba na tej stop" Novo' Šolo V Poki nji navajati na estetsko čitanje, v , . čemer je potrebno doma precej pn Velenju vaje. Pa tudi pismene in ustne ob- učitelj nekombiniranega tretjega Med najlepše dogodke leta gakam vsakokrat, de razreda ima tedensko učno obveznost smemo šolniki V ŠOŠtanjskl občini £rta- A , V. . _ris7i vss tU> 23 ur' šteti 18. oktober. V uro hoda od- ^dos^knjiaami prišli usi ^ bo, da so všteti odmori (od teh traja prvi 5 minut, drugi 15 minut, tretji 10 min. Itd.). Za primerjavo vzemimo učitelja v oddelku samostojnega rti. razreda ter učitelja v oddelku, ki je kombiniran iz Ul. in še enega razreda. maša n šteti 18. oktober. V uro noaa ou- D„ J;, J; „prietno ne ur in 15 minut. Ce računamo, da ima daljeni vasici Paki pri Velenju so ^ °Q ft„ar knjiga bo šla »* nesečno ndrirli novo šolo. Tako se ie ures- oo po volji, cigar kuj y 23-kra.t 45 minut pouka, kar znaša mesec štiri tedne, poučuje mesečno odprli novo šolo. Tako se je ures- - štejemo od polnih' ur. To pomeni, da jine. ima učitelj 5 dni v tednu po 3 ure 30 minut, en dan pa 2 uri 40 minut. Ganljivo je bilo slovo učencev ki se "“rodnto moi^ stare šole. mračne nrivatniko- rajo spreminjati. Toda po moje Tedensko torej 20 ur fo minut ali od stare šole, mračne privatnike- ~ 0 nlltto Za zemljepU zgodovi-mesečno so ur 40 minut. ve sobe. Godba, govori in kultur- vsi.' Drži to za zemljepis, zgoau _ IZ tega sledi, da ima učitelj kom- ni program v dvorani nove šole. no inpadabne pred™f ' ..■l ra. binirsnega oddelka mesečno 12 ur 40 p i jua :e prvi- Se mi prav, da je nova izdajaj minut več pouka kakor njegov ko- »Prižgite iUC. in luc J P beril V slovenskih čltan Učiteljiščnica sodeluje pri zbiranju narodopisnega gradiva s teren- p^^^Sf^sc^tom^nl^anToddckt nesmT nrlzorčkMn recitacije naj- kah skoraj popolnoma, enaka. P^ sko ekipo Etnografskega muzeja (Foto Jernej Šušteršič) na tistih šolah, kl so vec am manj t k t olo in Dri. današnji draginji soisKin kujiv < odmaknjene od naših gospodarskih, mlajših. Vse tako topto in pn J fc. ima]0 •jmrari t.p-ga nrl- crAnn lu Ot-u-ioc, > llr3hi odde.kt pesm} prizorčki in recitacije naj- kan skoraj pop je mlajših: vse tako toplo in pri- današnji draginji šolskih knjig i kulturnih središč ter zaradi tega pri- srčno. v različnih razredih več otrok, ve- Učiteljstvo, ki bi bilo sezna- ^ navedenih, v ’ - - - zajetih razlogov, bi grobih Obrisih je° delo^v ^azrediTz^njimf težje. Nova šola je stala 31 milijo- breme. Zato jih je precej, k* ESsnlsLvsH spremljala delo ekip, ki jih po- v,! ter njih osnovne značilnosti. oddelkov učni uspeh ni mnogo slab- , v ti i dedie Rasel bo v „snVoletnih izdajah vštejejo. šiljajo na teren naše znanstvene poučeno učiteljstvo bi moglo res- jezikovnih skupin s poseb- ši od uspeha v normalnih oddelkih, ždeli očetje m dedje Kasei do žo„fca ustanove. Uspeh anket, ki jjji nično opravljati kulturno poslan- „!m oiiroma na razliko od rasne Mislim, da ne pretiravam, če rečem, ljudi, kl bodo jutri kova« lepše Zato smatram, aa^oi naj so^ posebnega do- razpisujejo naše ustanove v zvezi svo med ljudstvom. no&tno dlakrtm!ma^ijo ‘ učltejjev. ki fie gledajo na uro. am. z zbiranjem etnografskega gradi- Predvsem je važno, da se uči- pre„led etnografije enega izmed kon- p®15 na “t®11!® učencev, va, bi se zaradi etnografske iz- telj vživi v skupnost, katero naj tinentov. Za vse te napore ter za 12 ur m obrazbe našega učiteljstva nepri- kulturno dviga. Etnografski pri- Rasna in jezikovna deidtev Jugoslo- ’0re™®at kiSbiniranega od- merno dvignil. jemi so za to najboljše sredstvo. vanov, ter Slovenci v zamejstvu. ^ riimnrripv Dosebnee« do- Šolske oz. krajevne kronike, Cesto se učitelj čuti odtrganega slovenska kultura: ki so delo učiteljev, bi mogli od kulturnega življenja, ki mu živinoreja etnografsko izobraženi učitelji ga je nudilo mesto, kjer se je poljedelstvo. lepo izpolniti tudi z etnografski- šolal, ter mu je velikokrat edina premi podatki ter bi te kromke lah- želja, da dobi nastavitev v me- hrana. 1 ko postale prave zakladnice za stu. Poleg tega zastopajo mnogi Ljudski ‘lov. raziskovanje ljudskega življenja, učitelji stališče, da mora učitelj ^uds£e n°fe: . 2e do sedaj zbrani arhivi poedi- skupnosti, v kateri kulturno de- domača deiIraostT°'domača obrt m nih šol, ki jih hrani Šolski muzej luje, le dajati, a ničesar iz nje ljudski promet. v Ljubljani, nam nudijo bogato, črpati. Zavest učitelja, da ima _____. . a doseda j še nepregledano etno- tudi ljudstvo neko pozitivno tra- oven grafsko gradivo. dicijo in neke vrednote, bo zbli-i po“em ° naroda, plemena, krajevne Pri odraslih in pri šolski mla- žala učitelja z ljudstvom. Učitelj, skupnosti in socialna klasifikacija dini bi mogel učitelj, ki ima po- ki bo zbiral narodopisno gradivo, prebivalstva, zitiven odnos do ljudskega živ- bo imel s tem možnost, da stopi slovenska duhovna kultura: rasne Mislim, da ne pretiravam, če rečem, ljudi, Ki DOdO jutri kuvuci icpsc- ^.aio smairarn, uu ui ,iu.j . narod- da je to pripisovati požrtvovalnosti ea življenja v socialistični družbi, reforma na drug način zajela tu* iiWt«Hev. k! ne eledaio na uro, am- učbenike. Ne samo z izdajami, k* se v malenkostih razlikujejo 0“ delka MO dinarjev CLditl£& Ali se ne plačajo učne ure učiteljev najmanj po 100 din? Zakaj se torej delo m napori učitelja ne plačajo po njegovi vrednosti? Ce ima 15 šolskih ur več pouka mesečno kot njegov kolega v nekombinlranem oddelku ter če je njegovo delo napor- JUi redno plačujete članarino za »PROSVETNEGA DELAVCA«? prejšnjih, ampak tudi s tem, da bO učbenikov dovolj. Laže je zapisovati učencem na primer snov ** spoznavanja prirode in družbe * drugih predmetov, kjer prepišejo med pridobivanjem nastalo tabel sko sliko, beril pa ne morejo pj pisovati. Janko Kondrič PRAVNI NASVETI S. M.: pod izrazom uslužbenec mišljen! tudi s ^e^lolsko^' Kolikor poučujete več. a pokojninskem zavarovanju se ra* vrstijo zavarovanci, ki delajo na n** stih za katera se zahteva srednj®' . » šolska Izobrazba, največ do 8. Pf. Do 30 VIIA' ' .p kojninskega razreda. Ce pa zaV® Šoli. kjer Vtti rrtvonS.v .... tt n — nA —1 i macSnl ZTieS®. _____________vna kultura: VPRAŠANJE: Ste neporočeni in .(ako^ie ^to Vaša obveznost, g) Ijenja na vasi, vzbuditi zanima- na neprisiljen način v stik s pre- zivajeoski običaji (poroka, rojstvo, taate enega otroka ter želite vedeti, naaureJ kl jih je treba plačati. • — v.- ^w koliiko drv Vam pripadar nje za njihovo lastno življenje, bivalstvom. Tako bo poleg važ- smrt). E. T.j VPRAŠANJE: letnikih »»M* dajali uHtelji ljudakega življenja, ki me bodo JSoSS? ,Sd, r»,oj na- ‘S „SS™ on- SSj naloge kot n. pr. kako se praznu- koristile ne le pri njegovem stro- Vabimo vas, da se naročite na zbirko žepnih romanov »LJUDSKA KNJIGA« V letu 1960 bo izdala Prešernova družba v tej zbirki deset najzanimivejših romanov klasične in sodobne umetnosti: 1. S. Exupery: BOJNI PILOT. (Pretresljiv roman iz dni nemške invazije v Francijo) 2. Valentin Katajev: PTIČKI BOŽJI. (Zbirka najboljših humoresk ruskega pisatelja) 3. E. Caldwell: ESTHERVILLE. (Tragična povest mladega črnca in njegove sestre v ZDA) 4. Anatol France: THAIS. (Pogubljenje puščavnika, ki spreobrne lepo plesalko Thais) 5. Colette: POTEPINKA. (Roman pariške plesalke, ki zastonj išče lepo ljubezen) 6. K. Faustovski: ČRNO MORJE. (Povest Črnega morja, nanizana v vrsti zgodovinskih in sodobnih zgodb) 7. G. Parise: LEPI KAPLAN. (Tragedija lepega fašističnega kaplana, ki konča v objemu vlačuge v malem italijanskem mestu) 8. Alfred Hayes: DEKLE IZ VIA FLAMINIE. (Roman rimskega dekleta iz dni ameriške zasedbe, izveden tudi v uspelem filmu) 9. R. A. Heinlein: GOSPODARJI LUTK. (Utopistični roman o invaziji parazitov z neznanega planeta) 10. Finn Soeborg: TAKSNI SO. (Humoristični danski roman o birokratih) Letna naročnina za vseh 10 knjig je 2000 din za broširane in 3000 din za vezane v polplatno — plačljivo tudi v obrokih. Ob izidu vsake knjige bo izžrebanih med stalne naročnike »Ljudske knjige« več nagrad v vrednosti 20.000 din To so najcenejši romani, kar jih izhaja pri nas Naročila pošiljajte na naslov: PREŠERNOVA DRUŽRA, Ljubljana, p. predal 41 rodne pesmi v NOR). Ljudska medicina. Ljudski plesi in glasba. mnenju^saj L moga, kajti navodilo za Osmovnt Spojini nabiranja narodnega Uredbe o pravici učiteljev do brez- 1959 do 30- naSfm^a^ vanec - seveda tudi učitelj - Ji Osnovni pojmi nabiranja narodnega |a£ a kuriva določa, da dobita imate pravico vsaj do nab ^3»- U Ji J v •. ___; J it el JU (uslužbencu, kakor ga naziva mel1nl honorar, povečan za 50*/,. vzbudil med učiteljiščmki zam- uredba — pravilno odlok), ki ima Kie ste ta odlok našli? manje za etnografsko delo in ti preko so službenih let, odbijata po narodopisnega gradiva. Glasnik veznost se zniža za 2 učni uri na vse razrede — nižje in višje —k> Inštituta za slovensko narodo- teden uslužbencu, kl Ima nad 30 let v Vil. plač. razredu z 2. period, po- pisje pri Slovenski Akademiji ^ '^cTo Su ^o^ojU^d^e- znanosti in umetnosti je v 4. šte- delovni obveznosti v prosvetno- žejo predpisano starostno dobo in Vilki 1957 objavil zanimiv članek znanstveni službi. Jasno Je. da so predpisano delovno dobo. OPOZORILO Ponovno oPf.t zarjamo tovariše, ki bi radi odgovor na kako vprašanje v na» rubriki »Pravni nasveti« da rajo vedno navesti svoj polni slov, ker vsem hkrati odgovaxl» mo tudi po pošti. POTREBEN IN KORISTEN Odiseja modernega časa NADOMESTEK PRIROČNIKA Ko je Ernest Hemingway notranja dogajanja. Oboje pa je „ , „ _ „ 1954. prejel Nobelovo nagrado, združil v nerazduužljivo enoto. “'iteramri svetovna javnost ni bila kdo ve Medtem ko predstavlja zunanja dovolj poznano, uveljavil se je kot Ko začenjamo letos delati v orientacijski, učitelju pušča mno- javljeno gradivo precej hetero- kai iznenačlena, niti ne polemič- 1 tvori^ieeovn^nKvhvv zadnjem romami^^enzuai^ti«™©^ Petem razredu osnovne šole po go svobode in zato še več odgo- geno in neenotno glede na ob- ao nastrojena. Hemingway si je 7„kli x k sui® na frapanten način svojega ju- tlovem učnem načrtu ne mnre vornotti ses in obdelavo Pri nekaterih 26 Pred desetletji utrdil sloves vanJ? zaključeno, ŽIVljensko za- naka In njegovo čutno življenje. Pri načrtu, ne more vornosti. seg in obdelavo. Fni nekatenn um t ik ■ močan obhkova- okrozeno vsebino, vsebino člo- tem pa ni ostal cenen ali senzaciona- >?15s!iŽ*S® U°^\:—TL nja družbe povzroča velike skr- 3 Težko ie naiti vire in ko tudi nekakšna didaktično-metod- 111 preseneuia. poaentev nterar nisanin čeitek leta 1960 napoveduje zagrebška bi in težive. Vzrok ni en sam, jih -jih nagk jik ge teže prav a^a koncepcija obravnave. Ne- ne na®rade je razvnela le lite- .j... . . . zal<^ba »Skoiska knjiga« dva zvezka 1e več- 0 L- Vt’ ■!, 6 , P X kateri c od el n vri nic:o imeli mož- rarne kritike, ki so imeli prilož- aritmetiko, planimetrijo in zdaj enciklopedije, ki je namenjena mla- 16 , ' . ... uporabimo. Ni jih malo, preveč baten sodelavci niso imeli moz Drikazati da vsa dela He- sem pri infinitezimalnem raču- dtmi od 12--15. leta. Enciklopedija se 1. Spoznavanje prirode in spo- ig Težavno ie ločiti važno od n°sti, da bi učno enoto, ki so jo .Sl: pnKazan, oa vsa dela ne- ^ bo imenovala »svet okoli nas«, ob- znavanje družbe v četrtem in pe- mani' važneea in nebisltveneea obdelali v elaboratu, izvedli tudi mingwaya niso iste kvalitete, da • segala bo približno soo strani, potem razredu sta v tej obbki no- S se S? dL je z^p"^ Pn Pouku. Pripravo so izdelali le ^ “^hvl^a ^ ŽG ^ B^ToSj M^e^jeS Va učna predmeta in pomenita pet v ospredju vprašanje preobi- Pismeno za tpcaj in nato za tisk, in sxna. \^e xa ponvama mo s Hemingwayevo novelo. To- Sestavljale! enciklopedije bodo po- integracijo prirodoznanske sku- iiCG cnovi Aktivizaciia učenrev zato je ponekod predvidenega vse oznaka>, velja za katero Heming- krat jo je natisnila Mladinska svetili posebno pozornost tehniki :n Pine predmetov (zoologije, biolo- nri poukii zlasti pri zbiranju Preveč gradiva ali vsaj njegov wayGV^h del, potem to najbolj knjiga v Kondorjevi zbirki. Pre- znanos 1- gije, somatologije, fizike, kemije) raznega gradiva ima za oosledi- obseg jasno določen. Učitelja uPravlGeno. zasluzi novela »Sta- vedel jo je Janez Gradišnik, ki Cocteau pripravlja nov film. Se-in skupine družbenih predmetov Co, da učenci sami zavajajo uči- bo objavljeno gradivo sem in tja rec ln morje-. ,je.,tudi prispeval opombe in be- ^'ftosu režisef jfanPc^teiu (zemljepisa, zgodovine, spoznava- telja k obravnavanju vseh mo- m°rda zavajalo k obravnavanju Pisatelj »izgubljene generaci- lcžke ° Hemingwayu. Pogrešamo kljub slabemu zdravju lotu režije no-nja najpreprostejših osnov eko- gočih podrobnosti podrobnosti, vendar pa mu ta je« je »Starca in morje« izobli- nekai vež besedi o pisatelju. Du- vega fuma. »Orfejev testament« naj nomije). Kako je s to integracijo 4. Nova učna predmeta me- Pom°č z^o dobrodošla. Obe bro- koval drugače kot druga dela. šan Pirjevec, je napisal tehtno Serava"oSeau zajeti sSmegf s?be snovi, z njeno razvrstitvijo, z todološko nista dovoli obdelana. sur* bosta lahko koristili tudi Ko beremo novelo, čutimo, da jo študijo o ideji in kompoziciji no- v ustvarjalnosti, zato bo tudi sam njenim obsegom? Učni načrt je učitelj bi potreboval priročni- slovenskemu učitelju, če bo upo- je oblikovala ista roka kot ro vele- Analiza dela bo mladim nastopal v glavni vlogi. Čeprav so -------------------------------- kov, ki jih še ni, ker jih bo dala šjeval- da gre le za prve in za- man »Komu zvoni«, toda »Sta- bralcem zelo dobrodošla. Jj^ra. u^čaTo ^SriTje^ ml komaj praksa. Silne napotke ter navodila, če rec in morje« ima druge poteze. Kondorjeva izdala Hemine- m6, kot n* pr- >*-pesni^ova kri«. »Le- Odtod učiteljeve težave v če- bo upošteval specifičnosti naše- že po zgradbi zapazimo, da je Wayeve novele ima še drugo mi- nanco^ega^mma1111 zam mm trtem in petem razredu. Potreb- Sa republiškega učnega načrta, novela skrbno dodelana. Prepro- kavnost. To so ilustracije Mari- najavijlifi mm pričajo f ni so bili in so še tečaji. Drago- tu^ °a nioramo cimprej sta vsebina o starcu ribiču, ki ja Preglja. Morebiti so prav te niem- zanimivo je. da snemajo v cene so nam zlasti prve izkušnje PriU do lastnih izkušenj. gre na lov, skriva v sebi globljo ilustracije po kvaliteti blizu onim, voS^a^orecS11 drug^čSo^temattto* ali vsaj opisi priprav in posku- ^ t vse™?«°- Pod enostavno fabulo ki jih poznamo iz Ilijade in Odi- Film' bo posnet po drami Tennesseeja sov dela. . Opomba uredništva: Kot smo o ribiču, ki ulovi veliko ribo, o seje dasi je Pregelj tokrat udo- wbliamsa »Orfejev zaton«. Rad bi opozoril, kako je Pe- j?*®?®.1*' *?. vs.‘ pri1,!1®rki ^ ,na: kakršni je sanjal vse življenje, rabil drugačen prijem. Almanah mladih je izšel v skop- dagoški center v Osijeku skušal hr^.r m tragični borbi z morskimi psi, P \ Gedr,h - - - - * pomagati uči tri im četrtih in ne- ško!a kakor tudi obe brošuri najdemo še drugo vsebino; prav 8 Gradivo za spoznavanje družbe v tih razredov V januarju 1959 je *'a2?r®dani; Pedagoški center \ tu se razkriva Hemingway v pi-Pertem razredu osnovnih šol. organiziral dva paralelna 12-dnev- ®s1,jeku bo k?nec novembra iz- sateljski veličini. Celotna novela Napisal B. Binter. izdala dzs. na tečaja za pouk spoznavanja f?,! Ys? ?.menjeno .gralllvo J p0‘ zadobi skozi skromno zgodbo, ki Ljubljana. 1959. prirode in spoznavanja družbe i®bn' kn',lgI z naslo.v°n1 “»Nasta- se polagoma, a nezadržno stop- mtra pomoč je dvojna pomoč, to na srednji stopnji osnovne šole. va uP°.znayanIa prir®de 1 upo: njuje in zatem upada, neko višjo, velja še prav posebno za 100 strani Na tečajih je bil obdelan učni h^In^llinar^^e^nTačn^lnh1 SUTlbff.:lČn0 Preprostost obsegajočo knjižico, ki jo B. Binter načrt za oba predmeta. Zavodovi nnSillaio reelističnegB podajanja je ozko napisal učiJteljem petih razredov sodelavci so DriDravili za vsako ^ sole a-li posamezniki pošiljajo omejeno na najbitnejše in pn- w __J--TnilJ„... osnovnih šo,. širšo enoto precej obširen ela- ?!Tnlfvfahovlča^ ^ Prem° d° gnesti pomen a Pnku^n Zbornik Sllkarska nagra(la v Ravenl. Na borat v obliki nodrobneiše nri- u^lca ^oze Vlahoviča 9, žiro — ah ne pomislimo nehote na pred nami. Skromen po obse- mednarodnem slikarskem konkurzu v ,, „„ P„! račun br. 423-70-2-703 pri Ko- antično dramo)? Tu je pdsatelj gu, saj šteje le nekaj nad dvaj- ^eni je prejel zlato medaljo naš Ob Jadranskem morju ZBORNIK 7. ljubljanske osnovne šole lju. Pod skromnim naslovom »Almanah 1959« je Izšel v Skoplju Izbor literarnih del Makedoncev mlade generacije. Klub mladih piscev1 je posredoval tiskanje almanaha pri univerzi. To je prvi zbornik literarnih del najmlajše generacije. Značilno pa je, da prevladujejo pesniška dela, saj je v almanahu zastopanih kar 23 pesnikov od 29 sodelujočih. Kvaliteta prispevkov Je različna, almanah pa bo pripomogel k formiranju jasnejše predstave o delu na j mlajših piscev. Peti razredi- letos začeli de- s -sur,us: drobno Izdelati učne teme, težave so snovi, njene omejitve in uredit-ž določitvijo obsega snovi, z tebo- ve, glede virov, sredstev in celo . r tbm gradiva, virov, sredstev ipd. učnih metod ter oblik. Gradivo jOVI T flVPl »Ob Jadranskem morju« je naslov tečaja je bilo objavljeno v letoš-ene Izmed širših učnih enot pri spo- nji 1.—2. in 3.-4. številki Usta »tavanju družbe v petem razredu B. »Život i škola« (izdaja ga Peda-Binter je pokazal, kako bi se je bilo goški center v Osijeku, Jože Vla- bulo ie avtor istočasno Ivnolinl obiskujejo 7. osnovno šolo v letošnje leto številne uspehe in pre- o -1 avxor istočasno izpeljal Ljubljani. Knjižico so izdali v ieli priznanja. počastitev 40-lefcnice KPJ in James Joyce v gledališču. Sloviti otroT pisatelj modernega romana je tudi pri nas poznan, pred leti smo dobili Ko prebstujemo strani Zbor- grev?2 njegovih črtic iz Dublina, v . . v , , hrvaškem prevodu pa je bila natis- nuca, nam je kar žal, da ne za- njeno njegovo poglavitno delo »uiis- jema celotne dejavnosti razgiba- PravJ 10 dei° poskusni spra- ____, .... _. . viti na oder oxfordskl gledališčniki. nega kolektiva. Zbornik vsebuje Dramatizacija obsežnega in zelo za- Karik in Valja treba lotiti. Pred očmi je imel uči- hovida ul. 9/II), nato pa je izšlo Mnogo je otrok, ki radi pre- živalskega sveta kakor Jenotov. le "literarne prispevke "id "so "na- htevriegrromanr pomeni “drzen” ek^-teija. ki hlasta za učnim gradivom. še v posebnem odtisu v obUki birajo fantastične zgodbe, mno- Pred nami razkrije tisto drobno c+ali med nretektim Lun«, u. E,er?1ment\ NuA”? J.e bUo- da J® dra- ko se pripravlja na pouk ln daje brošur »Upoznavanje prirode kao Bo je avtorjev, ki jih pišejo, ma- življenje, ki ga komaj slutimo, ZT o «^u7^en«oUn Sr je^pien^al; pS°a ‘ilra v htvvom« itUnmrrvrnriemii nndimčtu ----1.__t.. ..rr_______ U ,1^1; !„•__________j_________ , , ’ tOm. U OStaU iZVenSOlSkl deiaV- “dr je upicnega za pisatelja. Igra V hovemu učnovzgojnemu podiročju nastavni predmet« in »Upozna- Jo pa je med temi deli resnično ki pa je vendar prav tako raz- --------- r--—------ .*• - - ------ ---- -------------- — j- ra«.- _„+. „ v. , u j oxfordskem gledališču je bolj po- hstrezno vsebino. Fred seboj je imel vanje društva kao nastavni pred- dobrih. Pričujoča knjiga sovjet- gibano, polno dogodkov boja za nostl nas P°uCl uvodna beseda, izkus dramatizacije kot pa uspela bidi učenca., ki bo uporabljaj knji- rnet«. Cena vsaki brošuri je 150 skega pisatelja Jana Larrija pa obstanek, vedrosti in radosti ka- Leposlovni prispevki zgovor- presadltev romana na oder. PrtroJ. „ % s arto ua.0 obdelane učne enote: Tla, na ka- ueuJe ln vz*aj'x sod^ bi ‘,! lib »blali mladi ■'TToapekUvno razstavo Amadea Mo- »S, v" To«“- *orih živimo: Zrak, vod« in vre- Karik in Valja ata brateč in toKm ^ m p“ ^ svo)lh 8to!l!v- W 8” W' 5™“”*»""1? jih. in to: Jugoslovanske pokrajine J5 ^2^’.2 v ^boratoriju učenja- tnj^oko,nf ^ U v NOB, preproste zgodbice iz pad|m tretjino slikarskih ln ki-ModlgUanlja. ki je umrl - ---- - — — -------, —.-..-.v....... aacavja tidouA - - — __i j , •.<=->» aaAiavi. Da Je bilo tolikšno zani- _ NaSa mornarica Letovišča na na- Plovek izpreminja rastUnski in odnese otroka do bližnjega rib- 1Jlvo dejaven. mlado voljo do obhkovanja v manje za njegove slike, je lahko pri- moTna[rlca- ^erovlsca na na —- ----------------- •• - - - - B u Delo ni samo zanimivo žara- domači besedi. In tega smo vese- f^p^SiSi1 Sk "‘S8™8®36 “ -----e- ____ . - za_ b. Pri nekaterih mladih piscih težav do škatlice s praškom, ki r , svo:,e Poljudnoznanstvene zaznamo že kar večji občutek za . Turneja »Kola« po Avstraliji. Foi-■ • ■ - - - ’ ---aj------------------ a.. JI “ kloma skupina »Kolo« že dalj časa bo mogoče to ali ono poglavje upo- Va na^e Prehrane. ---- — ---------„ „ .vctA uuvu rabiti tudi v bodočem učbeniku, uči- . Pri spoznavanju družbe so ju bo spet povečal. Toda učenjak ^ ftfPreVfVa-^U' lepoto> majhen pisateljski nav- gostuje po raznih večjih krajih av- teije prosi, da bi ga obveščali o upo- bile obdelane učne enote: Narodi n.e pusti svojih mladih prijate- er' , zBojna nota. To- Morebiti bomo videli neka- strallJ®- Turneja po petem kontinentu rabnosti teksta to mu pošiljali svoje v. FLRJ; Na naši Panonski rav- Ijev na cedilu! Tudi sam se po- ^a, tvo mGd tremi popotniki, imena 1?,.2el0 uspeSna- saj so člani folklorne nini; Vzdolž Jadranskega morja; manjša, da ju laže poišče. Uče- n]lhova medsebojna zvestoba in J k 3 let v, Mla* ^Pepmpo,yso^,,nal!,te2I, na ^lsrfi®n j_ j.,. „ __j____, j™« j-Jj.i_____il,.. . Le zaunanio niihoir mmm.vvv dih Dotlh. Pesmice so zaradi ne- sprejem ln bili deležni sproščenega aplavza. Kritika pa Je zapisala ocene. Predloge *****-»> * v etvšk cmorvcgci lil uti J d, *»*»***jwt*, v*c* ju iclck; jjtjisct;, uce- " . y~“ •»—~~ «_, • j. t __ , r.ZTpn nj i ho veirT^amo s toj nem SS;'sodobno V toet" "nf mToge^sSnosT raslbn ^ nosfpježnantiže0llno^tekfnt Potrebnosti otioško priJeTne,’mt‘ "pStorP« “ M Tn^i 7ug^ slovanskih narodov so za Avstralce novo doživetje, zato ni presenetljivo. delu, če bi bto ob vsakem poglavju Sodobna industrija - Tovarne živali in ju tako uspešno brani prisiljeno in. toplo vpletene, da tivno pestre. ali pa tudi sproti navedeni viri, po delavcem; Življenje sodobnega Prod nevarnostmi, ki se jim stav- !^A^(a^,np x.pr. ®Bnejo in vzgajajo Ob koncu še besedo o delu da so bile vstopnice za prireditev katerih bi mogli seči. v kolikor bi človeka; Izmenjava dobrin - tr- tiaj° na pot. Po mnogih nena- “‘iaaeBa oraica. v tem je tretji pedagogov. Izreči je treba pob- v ,£1s- Leksikonografski zavod v za- ^ajo Binterjevo knjto co ter Sl ze JO ^ pJ , „ * a-x knjiga, izšlo bo V zbirki Sinji ,razvlJa čut za leP° oblikovano grebu obeta še letos prvi zvezek le- da bi Pi®ec začeto delo nadaljeval in človeka Promet v Fantastična zgodba pa je galeb v dveh zvezkih: prvi v tem besedo in lahko pričakujemo, da ^sikona '/kovne umetnosti, drugi pa »Je družbe v petem razredu. delovalo mnogo ljudi, zato je ob- dober poznavalec rastknskega in E. Sajovic, opremil ie S. Smm» lokokvTmetnim ‘deFompostregel z vl' PEDAGOGI V GOETHEJEVI DEŽELI Ekskurzija profesorjev ljubljanskih strokovnih šol po Zahodni Nemčiji V drugi polovici letošnjega funija se je sku- škim hladnim vremenom s skrb- dveh urah temnosive- če nosite nbEiJm yisoke Pečl> rdeče °B- Ijišče zaposluje nič manj kot 50 &t}l^jeA°.TL UMs^sTt^div^hS z^popoldne. Si PriPraVite drUg0 i^jto Ueda^ ^sm^JuS ekskurzije pa so ugotovili, da je podobo zaključujejo tovarne, gra-to res dober kruh. Najimenitnej- dovi, polja... ša znamenitost tega mesta je velik Bili smo tudi v Leverkusnu z park na površini 600.000 kv. me- velikim kemičnim kombinatom trov - prečudovita slika lepote, Beyerwerk, ki zalaga s kemični-v katerem so našteli 3 milijone mi proizvodi, zlasti z zdravili, ves dreves in cvetic. Veličasten je svet. To ogromno človeško mrav- na povabilo Društva jezikoslovcev-pedagogov iz rojstn; znamenitim Dusseldorta udeležila desetdnevne ekskurzije po muzeju. Zahodni Nemčiji. Prvi kraj, v katerem smo se se znašli na Po, nas Je po«„. dolini s slikovitimi gradovi in mščih m Jklni a, recnih .p.rl®t,a' mundskem parku kakih tri četrt sodobno pralnico, krpalnico in ši- oeradi v DiisVpIdnrf T vBf k v3, ,da smo 81 lahko miljena tulipanov ter tisoče dalij, valnico. Poudarjali so da je nji- Jbudili, je bil Miinchen, osemsto- dvoru, nam je neki domačim po- severnorenske Westfalije s 670.000 jekla ^ čeljustih ^gromnm^rja- Itia ta vrtnic-°. ie bila ekskur- hov cilj čimvečja storilnost, če pa s~ s-sss biotornih vozil na njegovih uli- rali smo vprašati nekega druge- Dusseldorf znamenito borzo, šte- otroke pristaniških delavcev in v®6 ~ ple.sočl otok> kat^ nekoč tudi čaka starost. Odkrito ®ah pričarajo popolno podobo za- ga, da nas je napotil proti tabo- vilne banke in zavarovalnice. Pe- rečnih mornatoev kamor bh ho ™r°k 50 priznali’ da vedo’ kako ie s hodnjaške poslovne mrzlice. Na- rišču. Skromni ostanki nekdanje- čat temu mestu pa daje močno dijo sta^M ob skovS z lad^i oo hS? L h ^ PraVCM1 Para' tem pri nas’ da je namreč naša Pravili smo krožno vožnjo z av- ga koncentracijskega taborišča - razvita industrija (strojna, jeklar- končanem delu tild i tod n ne Premogom, jeklom in socialna služba vzorna, tobusom po Munchenu in si tako krematorijska zgradba z zastava- ska, kemična, elektrotehnična, konca ne kraja- Med niim so nh ^=n cr«„ t,,* „ , „ ^ x°bisk Leverkusna je približal ogledab, česar tujec ne sme za- mi držav, katerih državljani so tekstilna, steklarska itd.). Orne- barke ki nudilo rnornariem eiea u £al1 r«° t dl |ad. Godeš- našo pot h kraju, saj smo si pomuditi, znamenito igro lutk v tu trpeli in umirali, z napisom na niti velja tudi izreden pomen tega rete, ’coca-colo in droeT pri- V k^" tem ogledali le še čudoviti grad 2voniku Mestne hiše, ki se ponovi spomeniku :»MRTVIM V ČAST- mesta v železniškem prometu, saj boljške g P terem se je kar trlo kopalcev. Pa nad dolino reke Wuper na vožnji J/sak dan ob enajstih, gigantski ŽIVIM V OPOMIN«, in ostanki je križišče nič manj kot 13 med- Duisburg je mesto stisnjeno ni S^va a ^ Re d° ,A.lterberga- Prava Paša za oči kip Bavarije z očmi, ki nadome- barak, v katerih so se naselile narodnih železniških prog. Dussel- med vodo, tovarne in gozd Pro- le mfkidh Šnh^HHi S Č K?P+ b‘ ie bda sPremenjena namreč brigajo okna, v njeni glavi pa je družine - spominjajo na tisti dorfsko letališče uporabljajo sko- izvodnja jekla znaša tretjino ce- umrSanf ^ V blatnl’ b^a pokrajlna s.bisami, ki so bameščena razgledna terasa; Pi- Dachau, o katerem Nemci neradi raj vse svetovne letalske družbe, lotne nemške jeklarske proizvod- Krenit . , , obložefle s temnosivim škriljav- bakoteko z deli slavnih upodab- slišijo, medtem ko ga drugi na- Antropologe pa bi utegnilo zani- nje. Tu so ogromna skladišči za Knln ki L ™« ^dl V starodav”! cem- yideh le industrije, Jlajočih mojstrov in zapiski iz rodi nikdar ne bodo pozabili. mati, da je nedaleč od tega mesta preskrbo velikih topilnic Po zI- KPd neiTr rZ "™%zo’ k ^arVeC tudl lepote Prirodne P0' bemške zgodovine — končno pa se Potem ko smo sklonjenih glav Neandertal s svojim prazgodovin- slugi Rene ie promet leta lesa 7 med na:l®tarieJj=IAIZ11 _v Evropi krajine. ‘bdi nismo izognili učitku da se in s pieteto v srcu počastili spo- skim muzejem. dosegel 15 milijonov ton 5 letau 1390)’ 7? ]e krl' , Na k?.ncu /e treba .še dodati, be bi v enem najstarejših lokalov min na dachauske žrtve, smo se Polmilijonski Duisburg je naj- V industrijskem Bochumu <;mn ^ t glavnih prog, Id povezu- da so bili naši gostitelji vseskozi °džejali s slovitim miinchenskim vrnili v vrvež nemškega sveta, večje rečno pristanišče8 Evrope si ogledali obrate Jeklarske druž Zah°dn° z °stal° ljubeznivi in pozorni, na slavnost- om iz litrskih vrčkov. ki pozablja na minulo vojno. Na- ter hkrati glavno prometno sre- be ki ie vlila dnslei noit0,L Eyr0P0- Prek K?/?a V0Z1 dnevno ni večerji so nas pozdravile tudi Že takoj spočetka je bil v na- slednji naš cilj je bil Frankfurt, dišče rensko-westfalskega indu- jeklene vlitke (1380 toni okrog potniških vlakov, med naše zastavice na mizah. Zdi se o programu tudi obisk Dac- do katerega smo pripotovali po strijskega področja Tamošnie S- kot sto Te ie Soh ,™?' K J,°? -ednarodnib. Koinska mi, da tudi ta Sem hau pozornost pomeni, striiskeea nnrlrn^io n8 - - k tli , : . * , vel- njimi xuu meanaroanm. K.oinsKi j/aua, proslulega nacističnega ta- dolini Maine. Z ogleda tega mesta gastvo je premog, j e ki cj5” Rena edinT proizvaialec zvntTnv katedrala - Dom - je med naj- da polagoma izginjajo nacionalne’ boriš’eaP Prvi stik s prebivalci velja omeniti čudoviti vrt palm, nadloga pa saje? Milijone mark klene Htine 1 imemtnejšimi storitvami gotske razlike, namesto njih pa vlada tega žalostnega kraja, ki je od v katerem drže pod steklom raz- porabijo tod za čistilne naprave Metropola vzhodne« Pn™ in um?tnosti. Gradili m dograjevali med ljudmi različnih narodnosti Miinchena odaljen komaj 18 km, nolike tropske rastline od banan, in upajo, da bodo njihovih otrok je Dortmund, mesto premogi je- tastičn^lo nTenfdimenziie- zvo" mn?11081 “ razu™evan^e- To Pa Je bas je prepričal, da Nemci neradi kavovca, gumijevca pa tja do h- otroci imeli »čist« zrak. Ko se kla in piva, v katerem smo ^se rdki se pneio 157 mSrn,7,?'neT,n‘ *?•? PomembneJfe. kadar gre za 8bšijo o Dachau izpred 15 let, jan, mesojedih rastlin, orhidej in sprehajate v mestu, dosebedno tudi zadržali en dan Tamošnii 7av7PmaPnnRnnn i? " b°’ stlke med Jugoslovani in Nemci, zlasti tisti, ki so njegovi prebi- kaktusov. Seveda morajo tropske čutite, kako lebdijo saje v zraku, meščani v šali nraviio da ie nivo trnv nnvr«ine Tr-u?*-6000 k+V' me~ ta Stlke’ ki doslej dostikrat niso Na iai. nrai^a, ko .mo rasli,no zavarovat. pr«i ..varnja- bala torbica ali rokivlaa so v zaoSl^kS^C &!°2S£m% &2" Pouk je nazoren, sodoben in prijeten z barvnimi ozvočenimi diafilmi MODERNE METODE POUČEVANJA VKLJUČUJEJO RAZNA PONAZORILA — vse drugo bogastvo sveta, sake MED NJIMI GRE VAŽNO MESTO DIAFILMOM OZIROMA DIAPOZITIVOM - magnetoSki^ak3 obPOSgi2ben1 GLEDE NA TO IN NA STANJE DIAFIKACIJE SLOVENIJE JE ZAVOD ZA ŠOL- spremljavi. Primeren za predšol-SKI IN POUČNI FILM V LJUBLJANI IZDELAL VEC DIAFILMOV - TEME SO RAZLIČNE; V NASLEDNJEM PRIOBČUJEMO KRATKE VSEBINE IN OZNAKE POSAMEZNIH DIAFILMOV in I. do IV. razred PARTIZANSKA TEMATIKA Deklica z junaškim srcem Zgodba Toneta Seliškarja o hrabri deklici, ki je prevažala čez Povest o trmasti in pametni muli je ozvočen na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Primeren za I. do VI. razred osemletk. reko ranjene partizane. Kot nagrado za svoje junaštvo ji preda ranjeni partizan svoje odlikovanje — Red hrabrosti. Posnetki so v barvah. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Primeren za osemletke od I. do V. razreda. Peter Klepec (3 deli) Po povesti F. Bevka prirejen diafilm o pastirju in junaku Petru Klepcu, ki je imel nadčloveško moč. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Slike so v barvah. Primeren za osemletke od I. do VI. razreda, zlasti kot ponazorilo ob obravnavanju povesti. Sovražnik je vdrl v našo deželo To je prikaz trpljenja in pre- Zgodba Toneta Seliškarja o muli, ki je partizanom prenašala tovor. Ko so jo Nemci ujeli, se je uprla in pobegnila nazaj k partizanom. Slike so izdelane v barvah, tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Primeren za predšolsko stopnjo in I. do VI. razred osemletk. Partizanske tehnike in tiskarne To je dokumentarni pregled vedenje na cesti. Posnetki so v barvah. Primeren za otroke od 5 do 13 let stare. III. NARAVOSLOVJE Naši domači prijatelji Opis posameznih živali, ki jih srečujemo okrog naših domov. Naravni posnetki so v barvah. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Primeren za otroke od 5 do 12 let. Veverica Opis veverice in način njenega življenja. Risan diafilm v barvah. Primeren kot ponazorilo partizanskih tehnik in tiskarn v . ____ času NOB v Sloveniji. Crno-bela ob obravnavanju veverice na nižji tehnika. Primeren za osemletke, gimnazije in strokovne šole ter za izvenšolsko izobraževanje. Slovenske partizanske bolnišnice Dokumentarni diafilm o partizanskih bolnišnicah v Sloveniji. Črno-bela tehnika. Primeren za ganjanja Slovencev ob času oku- osemletke, gimnazije in strokovne šolski stopnji. sko stopnjo osemletk. Gospod in hruška Povest F. Milčinskega o gospodu, ki ga je zadela nesreča zaradi lenobe. Slike so v barvah, tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni spremljavi. Primeren za predšolsko stopnjo in I. do IV. razred osemletk. Tri kokoške Basen o treh marljivih kokoškah s poukom: »Brez dela ni jela.« Slike so barvne. Primeren za predšolsko s^pnjo in I. do IV. razred osemletk. Volk in sedem kozic Zbrani godci Mizica pogrni se To je obdelava treh Grimmovih pravljic. Slike po W. Disneyu so v barvah. Primeren za pred- pacije ter borbe, ki so jo vodili partizani. Posnetki so izdelani v barvni tehniki. Primeren je za predšolsko stopnjo in I. do IV. razred osemletk. Liščkl Gre za diafilmsko obdelavo Seliškarjeve zgodbe o dečku, ki je v partizanih spoznal vrednost svobode človeka in živali. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Posnetki so barvni. Primeren za predšolsko stopnjo in za I. do VI. razred osemletk. Žalostna povest o muli To je Seliškarjeva povest o zvesti muli, ki je težko ranjena rešila svojega vodnika in nato šole ter za izvenšolsko izobraževanje. H. PROMET Otrok in cesta Poučni diafilm o vedenjti otrok na cesti in nevarnostih, ki prežijo na cesti. Slike so barvne. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni podlagi. Primeren za predšolske otroke in I. do IV. razred osemletk. Spoznavaj prometne znake To je diafilm o prometnih znakih in predpisih. Slike so v barvah. Primeren za otroke od 5 do 13 let starosti. Vedenje na cesti Diafilm obravnava najvažnej- »RESEVANJE UTOPLJENCA« ob opazovanju življenja in na- gimnazije, strokovne šole rave okrog sebe spoznal, da brez venšolsko izobraževanje. dela ni jela. Slike so v barvah. Tekst je posnet na magnetofonski Reševanje utopljencev Načini reševanja utopljencev- poginila. Slike so v barvah, tekst še cestno-prometne predpise za Medvedje Podroben opis in življenje rjavega in belega medveda. Risan diafilm v barvah. Primeren kot ponazorilo ob obravnavanju medveda na nižji šolski stopnji. Sprehod po zoološkem vrtu Slike iz živalskega vrta, ki prikazujejo eksotične živali. Naravni posnetki so izdelani v barvah. Primeren za predšolsko stopnjo in za I. do V. razred osemletk. Iz življenja sviloprejke Razvoj sviloprejke skozi vse faze njenega življenja. Naravni posnetki so izdelani v črno-beli tehniki. Primeren kot ponazorilo pri obravnavanju sviloprejke v splošno izobraževalnih in strokovnih šolah. Koloradski hrošč Življenje in način zatiranja koloradskih hroščev. Naravni posnetki so v barvah. Primeren za šolsko in izvenšolsko izobraževanje. S čim opazujemo vreme Osnovni pojmi meteorologije in opis instrumentov, kf jih uporabljamo pri opazovanju in določanju vremena. Primeren za višjo šolsko stopnjo. IV. ZABAVNO-VZGOJNI DIAFILMI Povodni mož »GOSPOD IN HRUŠKA« šolsko stopnjo in I. do IV. razred osemletk. Delo Po šolskem berilu izdelan diafilm. ki obravnava dečka, ki je . i i. enromliavi Pri- Načini reševanja utopljencev- trak ob glasbeni spremlj . Fotografije so v črno-beli tehniki- meren za predšolsko stopnjo in I. primserenJ za šolsko in izvenšolsko do III. razred osemletk. izobraževanje. Vsi navedeni diafilmi imajo V. RAZNO spremni tekst tiskan v posebni Milo- knjižici. Tekst nekaterih barvah. Primeren za višjo stop- pos|™ž^mdaiav načrtU izdelavo več diafilmov za osemletke za predmet spoznavanja narave 1° Kavčuk in gumi družbe, , za estetsko vzgojo, zgodo- Pridobivanje in struktura gu- vino, geografijo Siovemj-e itd. me ter izdelovanje predmetov iz V naslednjih številkah Pro-gume. Posnetki so v črno-beli svetnega .dela^cnan^om° tehniki. Primeren za višjo stop- vsebin.° . ^ flT*ak nri' kj0 SeVv°pošteev pri izolraževanjm kovnih šol. 2e izdelane diafilme lahko nf Hinko Smrekar ročite pri Zavodu za šolski £ Prikaz življenja umetnika - poučni film, Grošljeva ul. 4, Ljub-borca ter dobe, v kateri je živel. Ijana. njo splošno - izobraževalnih strokovnih šol. Posnetki so črno-beli. Tekst je posnet na magnetofonski trak ob glasbeni spremljavi. Primeren za POZIV Absolventi gimnazij in srednjih strokovnih šol, ki so bili na pedagoških tečajih v Pedagoškem centru v Ljubljani v septembru in oktobru 1958 ib v marcu 1959 ter so opravil* diferencialni diplomski izpit na učiteljišču, naj javijo na spodnji naslov svoje sedanje službeno mesto ter svojo zaposlitev, kateri razred poučujejo ali pri predmetnem pouku, za katere učne predmete se posebej zanimajo in žele poučevati. Podatke potrebujemo zaradi morebitnega nadaljnjega izpopolnjevanja v tečajih. Pedagoški center LRS, Ljubljana, Poljanska c. 28 »SPOZNAVAJ PROMETNE ZNAKE« Neprevidnost ni pogum »POVODNI MOŽ« pogum* Slovenska narodna pravljica o Senm^adrov' Letošnje nagradno tekmovanje, se. ki so Jih učenca obravn ^aii^ -ki ga je razpisal Državnj_zava_rovalni in mladin- drugih organizacij n pravflnega^^p^lzadevanja in^kupin. iTtakiin nagrajevanjem že- dala kustos muzeja Eva Topoti* irovPzbudilo mnogo zanima- limo doseči, da M J® šič, ki je zbrala tudi gradiv«* A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 0 z * opozarja na naslednje priročnike za poglobitev šolskega dela: Bogdan Binter: OB JADRANSKEM MORJU. — Gradivo za 5. razred osnovnih šol za predmet spoznavanje družbe. 300 din Jeločnik: TELOVADBA NA ORODJU ZA SOLE IN DRUŠTVA ... 470 din Rustja: VAJE OBLIKOVANJA........... 150 din Voglar: PESKOVNIK . * i k «« ##,»*««»». 180 din V tisku: Jože Žabkar: POUK MATEMATIKE V OSNOVNI SOlI Ljuba Kozina - Ruža Velkavrh: ČLOVEK IZKORIŠČA NARAVNE SILE. — Gradivo za spoznavanje prirode v petem razredu. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUB L JAM — MESTNI TRG 26 šole v obliki pismenih navodil s slikami, pa niso vsa šolska vodstva dovolj pazljivo obravnavala in iz takih šol ne prihajajo dopisi, ker smatrajo, da gre za običajno zavarovalno kampanjo. Premalo je kolektivnih dopisov. V posebnem priporočilu, ki ga Je dal Sekretariat SS LRS vsem Solarn, je podčrtan širši pomen te akcije za preventivno, zlasti cestno-prometno varnostno vzgojo, ki jo predvidevajo tudi že redni učni načrti reformirane osnovne šole. ŠTEVILO NAGRAD SE BO POVEČALO Pri Državnem zavarovalnem zavodu v Ljubljani so 6Menili povečati število nagrad od dosedanjih 600 na 1000. Posebna pozornost velja kolektivnim nagradam. Najboljše nagrade so predvidene za tiste skupne dopi- skuplna, ---- navati vsaj tri različne primere nesreče. ločeno ali skupaj v enem dopisu. Pri vsebini sestavka naj se ne upošteva samo opis nesreče, ampak tudi vzroki, posledice, eventualne lastne Izkušnje in predlogi, kako bi kot posamezniki in kot kolektiv pomagali preprečevati nesreče oziroma omiliti njihove posledice. Juš Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, tnt. 366 - Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon == uprave: 22-284 — Letna na- ročnina 300 din — Štev. ček. rač.l 800-70/3-140 — Tiska = CZP »Ljudska pravica« — === Poštnina plačana v gotovini MLADINSKA KNJIGA - Ljubljana, Tomšičeva 2 V mesecu novembru bodo izšle naslednje knjige: 48. knjiga Čebelice: Beno Zupančič: Deček Jarbol, brš. 60, krt. 160 din 60. knjiga Sinjega galeba: Jan Larri: Nenavadne dogodivščine Karika in Valje, II. knjiga, brš. 150, džl. 300 din 31. knjiga Kondorja: Janko Jurančič: Srbske in hrvatske ljudske pripovedne pesmi, brš. 150, ppl. 360 din Igra in delo: Smiljan Ogorelec: Galvanometer. brš. 70 din Jože Belin: Akvarij, brš. 70 din Knjižnica za šolarje: Se pomnite, tovariši? Izbral in uredil Josip Ribičič, ppl. 750 din. To so izbrani spomini slovenskih otrok na dogodke za časa okupacije in junaštva narodnoosvobodilne borbe. OPOZORILO: Vse poverjenike prosimo, da nam čim- prej vrnejo vse neprodane knjige zbirke Kondor in vse neprodane izvode mladinskih listov. MLADINSKA KNJIGA — Ljubljana, Tomšičeva 2 .Razstava slovnic in beril V Slovenskem šolskem muzej« v Ljubljani je bila pretekli Pe' tek, 30. oktobra, odprta stava slovenskih srednješolski« slovnic in beril od 1848 do 1918;*1 Razstavljenih je okoli 60 knji8 bodisi učbenikov bodisi drugik ki so kakor koli obravnaval« pouk slovenskega jezika v šola« na Slovenskem. Uvodno razlago razstave je P«' dečku, ki je bolj ljubil starše kot nja med šolsko mladino in starši. To J^^®?«®^h°obUk svojega ^ela ra? Med udeleženci otvoritve pa s° ?i?%sn4rad^°me ^nos^k^ pr^v^o^pr« bili predsednik Sveta za prosv«* Jih VSak dan-PriCzjevSaehP™ SklS- nesreč in^^kupnlm^dopis^ sodelo: to in kulturo LRS Boris Kocjančič, svetnik pri Izvršnem svet« LRS Rado Peternel, načelni«9 oddelka za kulturo in prosvet« Mica Černigoj, akademik dr. Iva« Grafenauer in drugi. Razstava bo odprta dalj čas«* Priporočamo šolam in ostali«* obisk.