NASLOV—ADDRKS8:
K S. K. MmU «117 ST. Clair Atc. CLEVELAND, OHIO
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških
•
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
WtIllHIMHlH»l»»»l
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
HHHI4
8 kranjsko • Slovenski g Katoliška Jednota
h je prva in najstarejša
h slovenska bratska podporna organizacija 9 Ameriki
Posluje ie 38. leto
OBŠLO K. 8. K. J. JB:
"Vse sa vero, dom in narod!"
tiiiiiiixiiimnnniiii
Entered as Second Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland. Ohio. Under the Act of Angost 24th, 1012. Accepted for Mailing at Special Bate of Postage Provided for In Section 110S, Act of October Srd. 191# Authorized on May 22d. 1913
Štev. 26 — No. 26
CLEVELAND, O., 28. JUNIJA (JUNE), 1932
LETO (VOLUME) XVIIL
VESTI U CLEVELANDA
Ogled nove crkve. — Zadnjo nedeljo popoldne je bila prvič dana prilika našemu občinstvu, da si ogleda notranjščino nove cerkve sv. Vida, ki je skoro že do cela dovršena; manjkajo le še altar j i, orgle in klopi. Tega ogleda se je udeležilo okrog 300 faranov. Rev. Ponikvar je navzočim opisal romaneski slog cerkve in- notranje slikanje. Omenil je, da take cerkve ni niti v stari domovini. Slikarsko delo je izbrano v okusnih barvah in sestavljeno v slovanskem slogu. V kratkem času, ko bo cerkev popolnoma gotova, se vrši ponoven ogled, enkrat meseca septembra t. 1. pa slovesna blagoslovitev. Zvonove mislijo naročiti iz stare domovine, toda šele kasneje. Po ogledu je bila faranom servirana okusna večerja v cerkvenem pritličju.
Predavanje Mr. Pfeiferja.— Predzadnji petek, dne 17. junija zvečer se je vršilo v Slovenskem Narodnem Domu predavanje Mr. Marian Pfeiferja, poročevalca in zastopnika ljubljanskega dnevnika "Jutro," ki se mudi v Ameriki v svrho ustanovitve Jugoslovanske Kulturne Zajednice. Predavanja se je udeležilo okrog 700 rojakov in rojakinj. Mr. Pfeifer je naredil s svojim nastopom na navzoče dober vtis. Tekoči teden odpotuje zopet v New York.
Novi klub.—Na občnem zboru igralcev "Pasijona" je bilo soglasno odobreno, da se ustanovi poseben klub, ki bo skrbel za bodoče predstave "Pasijona." Soglasno je bilo odobreno ime "Jugoslovanski Pasijonski Klub." Namen kluba je prirejati Pasijon in druge igre nabožne vsebine, nobenih drugih. Prva predstava kluba bo v jeseni, ko se uprizori "Mučeniška^ smrt sv. Neže." Člani kluba so: igralci Pasijona in častni ter podporni člani. Klub je prevzel od društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ vso pasijonsko opremo, kulise in kostume. Jugoslovanski Pasijonski Klub je popolnoma samostojna ustanova, ki ne pripada nobeni organizaciji.
Smrtna kosa: Ko se je dne 22. junija popoldne ob 4:15 Mrs. Ana Trennel vrnila domov iz obiska pri svoji svakinji, je dobila svojega očeta Andrej' Jarca, mrtvega. Ana se je podala za uro in hiše, in njen oče je medtem umrl. Ranjki Andrew Jarc je bil ena najbolj poznanih osebnosti v naselbini, eden najstarejših naseljencev in prvih slovenskih krojačev v Clevelandu. Bil je povsod dobro poznan in zelo priljubljen pri ljudeh. Star je bil 53 let. Prvotno je imel krojačnico na 6108 St. Clair Ave., pozneje si je kupil lastno domačijo na 1113 E. 61 st St. Ranjki Andrej je bil vdovec In zapušča štiri otroke: Mrs. Ana Trennel, Andreja, Arturja in Edwarda, ter trisestre: Mrs. Mary Habjan, Mrs. Uršula Ivnik in Mrs. Frances Mol la. — Dne 25. junija je preminul dobro poznani Jakob Germek, star 46 let. Ranjki je bolehal skoro poldrugo leto. Bil je rojen v vasi Strahomer, fara Ig pri Ljubljani. Tu zapušča vdovo Frances, Mišič in štiri otroke, Frances,
EVHARISTIČNI KONGRES ZAKLJUČEN
Dublin, Irska, 26. junija.—
Enaintrideseti mednarodni ev harističn? kongres je bil danes na slovesen način zaključen s pontifikalno mašo v Phoenix parku in dolgo procesijo s sv. Rešnjim Telesom. Kongres je trajal ves teden in se je istega udeležilo okrog en milijon ver-hikov iz vseh delov sveta.
Sv. očeta je zastopal kardinal Lauri, poleg tega je bilo navzočih še devet kardinalov, okrog 200 nadškofov ter številno škofov in duhovščine; iz Amerike je došlo okrog 25,000 vernikov. Zaključno sv. mašo je daroval ameriški kardinal Curley iz Baltimore, Mr., rojen na Irskem. Prišel je še prav, da je videl svojo 92-letno mater, ki je danes umrla.
Slovesna procesija s sv. Rešnjim Telesom je bila dolga 17 milj ; monštranco je nosil papežev delegat, kot častna straža so bili Eamon de Valera, predsednik irske republike tako tudi bivši predsednik Cosgrove in številni drugi višji državni uradniki. Tekom procesije so se v zraku dvigali aeroplani. Iz nekega aeroplana je bil napeljan po radio papežev govor in blagoslov naravnost iz Rima.
-o-
Rokoborba za svetovno , prvenstvo New York, N. Y.—Dne 21. junija se je vršila v Madison Square Garden v Long Islandu rokoborba med sedanjim ' svetovnim nemškim prvakom Max Schmelingom in Amerikancem, oziroma Litvin<jem Jack Shar-keyem. Po uro trajajoči borbi so prisotni sodniki priznali zmago Amerikar.cu Sharkeju. Te zanimive borbe za prvenstvo se je navzlic slabim časom udeležilo 65,000 gledalcev; vstopnina je znašala od $2 do $23. Vsega skupaj se je pri blagajni prejelo $425,000. Schmeling bo dobil za to nagrado v znesku $173,000, Sharkey pa $36,000.
-o-
Konvencija H. K. Zajednice Dne 27. junija je bila v Chi-cagu, 111., otvorjena šesta redna konvencija Hrvatske Katoličke Zajednice s sedežem v Gary, Ind. Želimo odbornikom in delegaciji največ uspeha.
•Jack, Bertha in Louise, nadalje sestro Mary, dobro poznano soprogo našega farmarja Anton Debevca v Madisonu, nadalje brata Loj za in polbrata John Germek, v Evropi pa zapušča dve sestri, Marijo in Rozalijo ter brata Matevža. — Preminul je dne 21. junija v bolnici poznani rojak Frank Zadnik, v starosti 58 let. Ranjki je bil doma iz fare Hrušica na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 18. leti. Tu zapušča soprogo Antonijo in sina Franka, v starem kraju pa mater, tri sestre in dva brata. — Dne 22. junija je preminul po enoletni bolezni rojak John Struna, star šele 38 let. Ranjki je bil doma iz vasi Reberca pri Fužinah na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 21. leti. Ranjki zapušča v Clevelandu soprogo in dva sinčka, v starem kraju pa brata in sestro. Naj v miru počivajo.
JUBILANT
SKka nam predstavlja Rev. John Plevnika, večletnega župnika cerkvc sv. Jožefa v Jolictu, 111., in sedanjega duhovnega vodje K. S. K. Jednote, ki je dne 19.Junija obhajal 35-tetnico svojega mašnlštMa.
UMESTNA PREDLOGA
Al Smith priporoča dobro pivo Chicago, 111.—Dne 22. junija je semkaj dospel bivši newyor-ški governor Alfred E. Smith in zopet predsedniški kandidat demokratske stranke. Na kolodvoru ga je sprejela posebna deputacija. •
Smith se je takoj prvi dan izrazil, da bo delegacija demokratske narodne konvencije zahtevala brezpogojen in takojšen preklic 18. amendmenta, oziroma uvedbo dobrega piva. Glede tega amendmenta je Al Smith omenil, da isti naj bi ne bil nikdar sprejet kot dodatek ameriške ustave, ker je prohi-bicijo nemogoče izvrševati; ravno to je Smith poudarjal za časa predsedniške kampanje pred štirimi leti. Ljudstvo Združenih držav naj bi imelo toliko svobode in prostosti, da bi se lahko neovirano krepčalo s hladilnim dobrim pivom; pri tem ne bi imeli butlegarji toli-kp dobička in bi bila tudi državna blagajna na boljšem.
Dalje se je izvedelo, da bo župan mesta Jersey City, N. J., Frank Hague Smithov konvenč-ni voditelj.
Dva jugoslovanska častnika obsojena na smrt Beograd, Jugoslavija.—Vojno sodišče je dne 20. junija obsodilo na smrt poročnika mari-boske posadke Atanaskoviča in poročnika Altalerja, ki sta bila spoznana krivim, da sta stala v zvezi s komunističnim rovare-njem v armadi. Poleg tega je bil obsojen na deset let ječe major Dokič, štirje drugi častniki pa od pet do deset let.
-o--
Žrtve potresa in poplave Mexico City, Mehika.—Dne 22. junija se je v morskem kopališču Cuyutlan na zapadnem obrežju Mehike pojavil močan potres; pri tej katastrofi je zajel mesto tudi velik morski val, vsled česar je bilo mnogo hiš porušenih; doslej so med razvalinami našli že 34 mrtvecev.
Umestna resolucija
Med raznimi resolucijami, ki so prišle v vpoštev na zadnji konvenciji Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, vršeči se v Pittsburghu, Pa., je bila sprejeta tudi resolucija, da stopi glavni odbor SSPZ v stike in zveze z drugimi odbori slovenskih podpornih organizacij, katere upravljajo premoženje bivšega Republičanskega Združenja, da se stvar obnovi ter preostala imovina razdeli med organizacije, ki so sodelovale in žrtvovale v ta namen kot organizacije ali njih društva. Preostala imovina Slovenskega Republičanskega Združeflja naj bi se vporabila v pomoč asesmen-tov brezposelnih članov omenjenih društev in organizacij.
-o-
Newyorski župan v zadregi Albany, N. Y.—Governor F. Roosevelt je 22. junija pisal newyorškemu županu Walkerju uradno pismo, v katerem zahteva od njega, da naj se opraviči in poda svoja pojasnila vsled obtožb neke posebne iz-praševalne komisije. V tej obtožnici se navaja več prestopkov demokratske stranke pri mestni vladi, ki izrablja isto tudi v svoje lastne interese. Župan Walker, ki je bil odpotoval v Chicago na demokratsko narodno konvencijo, bo gover-nerju odgovoril šele po svojem povratku ali pa na tej konvenciji.
-o-
Dež pogasil gozdni požar Quebec, Kanada.—Neprestano deževje v okolici jezera sv. Janeza in na severnem delu reke sv. Lovrenca, je ustavilo tamkajšnji gozdni požar, ki je vseeno naredil dosti škode.
-o-
Toča ubila 200 oseb Dne 24. junija popoldne je padala izredno debela toča po zapadnem delu Honan province na Kitajskem, vsled česar je bilo od toče ubitih nad 200 oseb, več tisoč pa ranjenih.
Washington, 23. junija.—Danes je bila v senatni zbornici soglasno sprejeta Wagnerjeva predloga, da naj vlada izda za $2,300,000,000 bondov za grad-bo javnih del, kar bo pomagalo raznim delavcem v sedanji depresiji. Ker je za to točko tu di predsednik Iloover, je upati, da bo označeno predlogo podpisal.
Ta denar se bo dal raznim državam kot posojilo na razpolago, za zgradbo javnih naprav, poslopij, cest, mostov, predorov, pristanišč itd. Poleg tega bo imel predsednik Hoover pravico po svojem načrtu razdeliti $100,000,000 raznim mestom v pomoč brezposelnim.
•-o- -
Transportacija vojnih veteranov
Washington, D. C.—Ker se v tem mestu nahaja še na tisoče vojnih veteranov, došlih semkaj v svrho odobritve bonusa in ker jih je večina brez denarnih sredstev, se je mestni policijski načelnik obrnil na Baltimore & Ohio železniško družbo ^ prošnjo, naj gre veteranom na pomoč. Družba je pri volji prevoziti domov vse veterane, in bi računala en cent na milji razdalje. Zaeno je policijski načelnik Glassford priporočil zvezni vladi, da naj brezposelnim Vojnim veteranom država da na razpolago več svojega ozemlja za obdelovanje farm.
-o-
Operna družba v denarni zadregi
Chicago, 111.—Chicago Civic operna družba naznanja, da letošnjo zimo ne bo prirejala ni-kakih oper vsled denarne zadrege in vsled depresije. Zaeno poroča o resignaciji dosedanjega predsednika te družbe, znanega bivšega magnata Samuel Insul-la, ki je dosti pripomogel h krasni zgradbi chikaškega opernega poslopja, vrednega okrog $20,000,000. hisull je odstopil vsled tega, ker je bankroten; izgubil je nad sto milijonov svojega premoženja; zdaj se je podal na počitnice na Francosko.
-o-
Pivo je teklo po cesti
Lancaster, Pa.—Ko je državna policija vdrla v bližnjo Columbia pivovarno, je vse stroje in naprave iste uničila. Po tem delu je okrog 200,000 galon dobrega piva potom cevi odtočila v cestne jarke. Ko so žejni meščani zapazili, da teče pivo kar po cesti, so prihiteli z raznimi posodami in si do dobrega privoščili fine ječmenove kapljice.
-o-
Samomor državne senatorice
Bristol, N. H—Na večer 22. junija so našli na dvorišču za svojo hišo ustreljeno Mrs. Maude E. Ferguson, vneto republikansko političarko in prvo žensko, ki je bila izvoljena v senatno zbornico države New Hampshire. Navedenka je izvršila samomor vsled slabotnega zdravja.
SMRTNA KOSA.
Dne 15. junija je umrla ena izmed najstarejših rojakinj naselbine Forest City, Pa., Mrs. Mary Dečman-Černe, v starosti 65 let. Že pred dobrimi tremi meseci jo je zadel mrtvoud, kar je povzročilo sedaj njeno smrt. Ta vest je hudo užalostila vso naselbino, kajti pckojnica je živela v Forest City, Pa., celih 35 let in bila obče znana ter med ljudstvom priljubljena.
Rojena je bila blizu Škofje Loke na Gorenjskem, prej se je pisala Marn. Najprvo se je poročila v Forest City, Pa., z Georgem Dečmanom, ki je pre-fninul leta 1905; pet let zatem je stopila v zakon z John Čer-netom, ki je umrl v jeseni, leta 1930. Spadala je k društvu sv. Ane, št. 120 KSKJ in še štirim drugim društvom. Pogreb dne 18. junija je bil veličasten.
Iz prvega zakona zapušča pokoj niča štiri hčere in štiri sinove, in sicer: Mrs. Jean Težak Jolietu, 111.; Mrs. Emma Shimkus, Chicago, 111.; Mrs. Pauline Osolin in Mrs. Frances Walsh v Forest City, Pa. Sinovi: Joseph Dečman v Auburn, N. Y.; John A. Dečman (pred-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
K. Jednote), William in Frank v Forest City, Pa. Mrs. Mary Zalar, soproga glavnega tajnika naše Jednote, ki je umrla leta 1925, je bila tudi njena hči.
Vsem preostalim žalujočim izražamo naše iskreno sožalje, pokojnici pa bodi ohranjen blag spomin!
Jetniki ne odobravajo Hooverja
Detroit, Mich.—Prvi dan pc zaključku republikanske narodne konvencije se je v tukajšnji okrajni kaznilnici govorilo tudi zopetni nominaciji Hooverja za predsedniškega kandidata. Pri tem je jetnik Joseph Cam-piera Hooverja na vse načine hvalil, kar pa ni ugajalo njego-
Novi grobovi: V Goto vi j ah pri Žalcu je umrl v starosti 52 let vpokojeni profesor Ivan Kristan. — Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla nadučiteljeva vdova Rantova, mati frančiškanskega provincijala dr. Gvi-dena Ranta. — V Trbovljah je umrla Ana Krhlikar, žena rudarja, stara 23 let. — V celjski bolnici je umrl Ivan Ivanu-ša od Sv. Jurija pod Kumom, star 41 let. — V Celju je umrla Marija Kronovšek, žena ple-tarja, st^ra 55 let. — V Ribnici je' umrla Ivana Stupica, rojena Klun iz Male Hrovače, stara 64 let. — Na Velikih Poljanah je umrl Filip Škrajnar, star 85 let. — V Bučki je nedavno umrl najuglednejši bu-čenski občan Alojz Marušič, posestnik v Dolenjih Raduljah, v starosti 84 let. — V Kočevju je umrl Franc Smole, slikarski mojster. — V Ljubljani je umrla Ana Zore, soproga zasebnega uradnika. — V Trbovljah je umrl Martin Ramšak, rudar. — Kap je zadela znano gostilni-č&rko in posestnico Nežo Rav-bekar na Savi pri Jesenicah. — V najlepši dobi 40 let je umrl
Grob zasul grobarja
V trgu Basca na Ogrskem je neki grobar kopal nov' grob. Baš ko je dokončal svoje delo, se je vsula nanj rahla plast zemlje, kjer ga je v grbu zadušilo.
eednik porotnega odbora K. S. Martin Žulie, posestnik z Dolnjega Vrhpolja pri Šentjurju. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, a ker je prišel prepozno, se ni posrečila. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
Obesil se je v domači sobi Franc Bratkovič, 60-letni preu-žitkar z Mihovega pri Šentjurju. Pokojni je bil udan pijači, poleg tega pa je ob izročitvi posestva zapustil sinu tudi precej dolgov, kar vse ga je vedno morilo s težkimi skrbmi in končno ' dovedlo v strašno smrt. Zapu- | šča osem otrok, izmed katerih je bila najmlajša hčerka v nedeljo, prav na dan žalostne očetove smrti, pri prvem sv. obhajilu.
Iz Amerike se je nedavno vrnil Rev. John C. Smole j, brat
vim tovaršem;' tega Hooverje-vega zagovornika so namreč;jeseniškega urarja Mavricija
zatem jetniki do nezavesti pre tepli.
-o-
Odlikovana ameriška avijatka Washington D. C.—Prvi ženski, ki je nedavno sama preletela atlantski ocean, Mrs. Ame-liji Earhart-Putnam, je bil 21. junija prirejen časten večer, kjer ji je predsednik Hoover izročil zlato kolajno Narodne zemljepisne družbe. Popoldne se je Mrs. Putnam mudila kot časten gost v senatni in kongresni zbornici, kjer so jo poslanci navdušeno pozdravili.
-o-
Kazen na izbiro Fred C. Johnson, župan mesta Delaware, O., je zaeno tudi policijski sodnik, ki določa kazni za manjše prestopke. V tem mestu ima vsak tak obsojenec pravico, da si sam izbere poljubno kazen, kojih je troje vrst, namreč: denarna, zaporna v ječi ali pa toliko in toliko dni sekanja in žaganja drv za mestne reveeže. V obče si vsak izbere slednjo kazen.
-o-
Veliko darilo rib revežem Bristol, R. I.—Nedavno je George Lewis, trgovec z ribami iz Newporta razdelil celo tono užitnih rib revnim družinam našega mesta.
Smoleja. Župnikoval je v državi South Dakota celih 25 let. Sedaj namerava stalno ostati na Jesenicah, kjer bo maševal v kapelici v Krekovem prosvetnem domu.
Vojni veteran streljal na častnika
San Antonio, Tex.—Ko sta te
dni major Curtis in major Turner na vlaku spremljala nekega umobolnega vojnega veterana v bolnišnico v Waco, je veteran med vožnjo izmaknil majorju Curtisu samokres iz njegovega žepa in nanj oddal strel; tako je zadel tudi majorja Turnerja. Prvi Častnik je na mestu umrl, drugi je pa nevarno ranjen. Veteran je zatem skočil z vlaka, a so ga kmalui nato vjeli ter spravili na varno.
Aretirana zrakoplovka
Miami, Fla.—V to mesto je dospela z nekim parnikom avstralska zrakoplovka Mrs. Jessie M. Keith-Miller, ki je nedavno na tajinstven" način ustrelila svojega ljubimca Ha-len Clarka. Oblasti so nave-denko spavile v ječo, ker je prispela semkaj na nepostaven način.
GLASILO K. S.
28TH, 3982
1
Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, ID.
Cenjeno članstvo vabim, da se udeleži prihodnje seje našega društva, ki se bo vršila v soboto, 2. julija, zvečer ob 8. uri na navadnem prostoru. Asesment pridnem pobirati ob 6:30. Prinesite, prosim, svoja plačila pred sejo tako, da bomo do seje z njimi lahko gotovi. Na tej seji bodo dali nadzorniki tudi poročilo o trimesečnem poslovanju društva.
Sporočiti želim članstvu,*da
cu. —Sa bratskim pozdravom, Maifco MMftoa, tajnik.
Vabilo
Člani društva Friderik Baraga, št. 93 KSKJ, Chisholm, Minn., so vabljeni, da se polno-številno udeleže proslava 80-letnice društva sv. Jožefa, št 80 JSKJ, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. julija t. 1. Člani so prošeni, da se zberejo označeni dan pred Community Bldg. ob 7:30 zjutraj, da potem skupno odkorakamo k sv. maši. Ker se je društvo sv. Jožefa še vselej odzvalo, kadar smo ga pozvali k našim prireditvam, zato
me po sej, ne bo dva tedna do-,	mi j8to atorimo.
ma, m sicer od S. do 17. julija.	d ^ tem imei0
Tekom tega časase asesment	'a •
ne bo pobu-a in bl torej želel.	Kočev8rjevi f4rmit gicer
da b, tisti, k. navadno pridete	^
plačat na dom, prinesli ta me-	Sltrie, tajnik.
see svoje prispevke na sejo.	, _
Glede nujnih slučajev, kakorL^ ^ ^ Kraljev, št.
bolezen ali smrt, bo pa tekom |	• ^ Rockdale 111
tega časajz prijaznosti opravili	člansivu 'našega
vse potrebno nas zapisnikar, so- ," _____, ^ « v
u t, wn- t, r u-	društva naznanjam, da bo cita-
brat William Bogolin, ki stanu- .	_______ _ri
• nQ 18jo w 99H	nje polletnega računa na pri-
je na 1848 W. 22d St.	gej. dne ^ juHja ob 9>
Bratski pozdrav,
P. Vidmar, tajnik.
uri dopoldne. Zaeno vas prosim, da pridete na to sejo vsi
~ .... . t •• *4	q člani, ker imamo veliko reči za
Društvo Vitez, jv. Jurija, št.	3, po8ebnQ M tiste člane,
Joiiel, lil.	dolgujejo več kakor šest me-
Vabilo na piknik	1
secev.
Cenjenemu občinstvu v jav- Dragi mi člani! Naznanjam nost, da priredi naše društvo jvam, da od sedaj naprej dru-svoj piknik v nedeljo, dne 3. j §tvo ne more za nobenega člana
julija na Edward Slakovi farmi zraven Du Page reke.
S tem vljudno vabimo vsa jo-lietska in rockdelska društva, kakor tudi vse ostale Slovence in Jugoslovane blizu in daleč, da nas posetite ta dan, kajti vsak bo zadovoljen, ki se udeleži našega piknika.
Vožnja bo popolnoma prosta.
ali članico zakladati več kakor za tri mesece; to so pravila in jaz se bom po istih ravnal v korist društva.
Se enkrat vas opominjam, da pridete na to sejo zato, če bo morda kateri član ali članica suspendan, da ne bo meni te krivde pripisoval.
S sobratskim pozdravom, Joseph Jaksa, tajnik.
Prvi truck odpelje ob 10. uri dopoldne izpred vogala Nema-nichevega poslopja na Chicago Društvo sv. Genovefe, št. 108, St. in gre naravnost po Ruby	JoUet, I1L
St.; potem krene po Center St.	Vabilo na sejo
do Hutchinson St.; tam se usta- j Zadnja naša seja je bila bolj vi na vogalu John N. Pasder- slaho obiskana, to pa gotovo tzeve trgovine in ob 10:30 se'zaradi deževnega vremena; topa skupno odpeljemo na pikni- rej vas, drage mi Članice pro-kov prostor, seveda s harmoni- sim>> da se prihodnje seje ude-ko na čelu.	ležite v velikem številu. Seja
Drugi truck odide točno ob 1. se bo vršila dne 7. julija zvečer uri popoldne po ravno isti poti 0b 7:30; na tej seji bo preči kot prvi. Torej se nudi lepa tan polletni račun in sicer po priložnost onim, kateri nimate naših sestrah nadzornicah, svojega avtomobila, da se z na- Vljudno ste torej vabljene mi odpeljete. Kateri pa imate Vse, katere redno plačujete in svojo karo, vzemite Plainfield one, katere zaostajate ali ne Road do Six Corner; potem na- morete plačevati asesmenta, da ravnost po Six Corner; tam, se skupno pogovorimo in po-kjer bi morali kreniti na južno magamo ena drugi; katera se stran, vam bo kazal napis: le hoče kaj pobrigati, ne bo Knights of St. George Picnic, suspendirana zaradi slabih ča Druga pot je Black Road, sov; suspendirana je le taka Istotako vam bodo napisi kaza- j članica, od katere ne morem na li, kjer morate zaviti na sever- noben način dobiti odgovora, no stran. Starši, kateri imatej kaj da misli. To naznanjam tu svoje otroke v mladinskem od- kaj, da boste vse tako priza-delku pri našem društvu, pri- dete znale, da suspendacije ni
peljite iste seboj, kajti vsak bo dobil nekoliko tiketov brezplačno.
kriva tajnica, ampak članice same.
Ponovno vas prosim, cenjene
Za dobro postrežbo bo vse- sosestre, udeležite se vsaj če-stransko preskrbljeno; torej na trtletne seje, ki se vrši na vsa-veselo svidenje dne 3. julija na ke tri mesece, da boste znale, našem pikniku!	Odbor. kako društvo obstoji.
--I S sosestrskim pozdravom,
Društvo sv. Petar i Pavao, broj 64, Etna, Pa.
Poziva se članstvo, da nefa-| faljeno dode na redovitu sjed-j niču julaja 3., koja če se odr-žavati na 110 Bridge St., Etna, Pa.. u 2 sata poslepodne. Na v zahvali od strani našega dru-dnevnom redu biti če izviješče štva in društva sv. Srce Mari-šestmjesečnog računa od nad- je, št. 111 KSKJ v Barbertonu, zornog odbora; zato se poziva O., je bilo pomotoma izpuščeno cijelokupno članstvo, da čuje, ime društva sv. Helene, št. 193 kako mu blagajna obstoji, i ko- KSKJ, za kar naj mu bo na
Antonija Struna, tajnica.
Društvo sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. Popravek
V predzadnji številki Glasila
je velikonočne dolžnosti, bodo s prihodnjim mesecem suspendirani iz društva in Jednote.
Bolniški obiskovalci, ko obiščete kakega bolnik«, morate na društveni seji poročati v kakem stanju je bil bolnik, ko ste ga obiskali; poročati morate resnico. 2al, da moram nagla-šati, da nekateri bolniki so Izkoriščevalci društva, oziroma naše društvene blagajne, kajti primerilo se je že sledeče: Clan se je javil bolnim. Vsak obiskovalec dobil ga je na društveni seji in ni mogel nič poročati proti njegovi bolniški podpori; a izdal se je sam, ko je bil vprašan: "No, N. N., ali si še bolan?" Odgovoril je: "Ne, bolan nisem več, ampak naznanil se nisem še zdravega, čakam, da bom za celi mesec podporo dobil."
Sram naj bo takega člana! To je pravi društveni izkoriščevalec. Člani, pazimo na take izkoriščevalce. Ne oziraj mo se, če je morda tvoj prijatelj; tu se mora paziti na skupnost vsega članstva.
Ludvik Perušek ,ta j nik.
NAZNANILO
društva sv. Cirila in Metoda, št.
144, Sheboygan, Wis.
V nedeljo, dne 10. julija bomo praznovali praznik sv. Cirila in Metoda, patroijov našega društva.
Kakor imamo že staro navado od ustanovitve našega društva, da se na ta praznik korpo-rativno udeležimo sv. maše, zato tem potom naznanjam vsem članom, da pridete v dvorano malo pred osmo uro, dne 10. julija, da potem korporativno odkorakamo v cerkev k sv.
Društvo sv. Ane, it. 156,
ChUiobv Mlnn. Tem potom naznanjam članicam našega društva, da smo povabljene na proslavo 25-letni-ce obstanka društva sv. Jožefa, št. 80 JSKJ, vršeče se dne 8. julija t. L Torej ste prošene vse članice, da se temu povabilu odzovete. Zbirale se bomo v Community Bldg., ob 7:45, da potem skupno odkorakamo z drugimi društvi v cerkev k sv. maši, ki se vrši ob 8. uri kot običajno vsako nedeljo; dolžnost nas veže, da se povabilu odzovemo, ker navedeno društvo se je odzvalo tudi našemu povabilu, kadar smo jih povabile. Torej ne pozabite 3. julij, da pridete vse!
Sosestrski pozdrav,
Caroline Baraga, tajnica.
NAZNANILO društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis.
Tem potom naznanjam našim članicam, da se prihodnja redna mesečna seja ne bo vršila prvo nedeljo v mesecu, ampak šele v četrtek zvečer, dne 7. julija ob 7:30 v cerkveni dvorani. Ta seja je preložena zaradi cerkvenega piknika. Udeležite se tega piknika v velikem številu, ker bodo na razpolago krasna darila za mlade in stare; torej na veselo svidenje na pikniku 3. julija in na seji dne 7. julija.
S sosestrskim pozdravom, Mary Pet rich, tajnica.
truck bo vozil od 1:80 popoldne naprej.
Ž a okusen prigrizek in vsa-kojaka telesna okrepčila ter imenitno zabavo vam jamči pripravljalni odbor.
Ker je to naš prvi piknik, pričakujemo veliko udeležbo.
Na veselo svidenje!
Odbor. -o-
DOPISI
SMRTNA KOSA Fores{ City, Pa,—Se nikdar ni kruta smrt tako segala v vrste naših rojakov in rojakinj te naselbine, in pobirala naše ljube in drage, kakor zadnje dni.
Poročati moram o zopetnem smrtnem slučaju, o veliki izgubi skrbne matere 10 otrok in dobre, skrbne žene ter gospodinje ,in sicer o smrti rojakinje Mary Bezek, rojene Petrovčič, soproge Frank Bezeka.
Pokoj niča je bila rojena v Dolnjem Logatcu v bivši # Avstriji, pred 41 leti; umrla je dne 7. junija, pre videna s sv. zakramenti. Zapušča žalujočega moža in deset otročičev, v starosti od štiri do. 19 let, kakor tudi očeta, mater, dva brata in tri sestre. V Ameriki je bivala nekako 35 let, večinoma tukaj v Forest City, razun par zadnjih let na farmi, nekako sedem milj izven mesta.
V imenu žalujočega moža in otročičev se vsled njih prošnje tem potom lepo zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za vse usluge, katere ste jim storili v teh žalost-
opravilu ob osmi uri, ki bo da , . , , ... , rovano za vse naše žR*e in
mrt_ Na tej seji bo prečitan tudi pol
Društvo sv. Križa, št. 214, Creveland, O.
Ker ima naše društvo svoj. nih urah. Dalje hvala vsem, ki piknik dne 3. julija na Hart- ste jo obiskali za časa njene manovi farmi na Ridge Road, bolezni in ji pomagali že na ta se je mesečno ^ejo odložilo na ali drugi način. Lepa hvaja za naslednjo nedeljo, 10. julija, vse obiske, ko je pokojnica le-
ve člane. . Sobratski pozdrav,
John Udovich, tajnik.
Društvo sv. Meffc & 148, Bridgeport, Conn.
Vabilo na piknik
letni račun, katerega se vam bo predložilo v pregled. Pridite torej na to sejo vsi člani in članice, da ne bo potem kakega morebitnega govorjenja, kam je denar šel?
Znano vam je, da je sedanja depresija zadela tudi nas in na-
še društvo; imeli smo veliko S tem se uradno naznanja na- več izdatkov kakor dohodkov; šim društvenikom in društveni- veliko smo pomagali že našim cam, da je bilo sklenjeno na članom in članicam za plačeva-zadnji seji 21. maja, da bomo nje njjh asesmenta; bili so tudi priredili piknik v nedeljo, dne razni drugi stroški. Torej pri-3. julija, to je dan pred ameri- dite za gotovo na prihodnjo se-škim praznikom Proglašenja ne- j0 dne 10. julija, da ne bomo skupaj, ki ste tolažili žalostne-odvisnosti; piknik se vrši na vedno eni ih isti navzoči, kakor ga moža in uboge otročiče vsled
se to rado dogaja.	nenadomestljive izgube blage
Na tej seji vam bo tudi pri- žene in ljubljene mamice. Naj pravljalni odbor povedal o svo- v miru počiva in bodi ji ohra-
žala na mrtvaškem odru; hvala za darovane vence in rože, za naročene sv. maše zadušnice in
vsem onim, ki ste se njenega pogreba udeležili in dali svoje avtomobile na razpolago. Posebna hvala p«, ge .jpJpnicam in sosestram pokoj nice društva sv. Ane, št. 120 KSKJ, ki so jo spremile z zastavo na pokopališče sv. Jožefa.
Pokojna je bila zelo priljubljena pri vseh, kateri so jo poznali, kar je pokazal njen lep pogreb.
Še enkrat ^epa hvala vsem
piknik, kaj šele ura in radio.
A to še ni vse! Naše Micke nekaj na skrivaj pripravljajo. Pa vse tajno, zato nosijo dobitke k svoji tajnici. In te tajnosti boste zvedeli, videli in zadeli na pikniku. Pa tista božja kapljica. Ja, ali misliš, da ti jo bom na porč prinesel? Hudni-ka, meni je že steklenic zmanjkalo, ko še prazne nihče nazaj ne prinese. Pa 3. julija tudi časa ne bo. Vsak naj sam pride. Se okusen zakusek bo dobil in dobro godbo bo slišal, pa še dobitek bo nesel domov. Kaj pa hočete še več?
Torej, Slovenci iz West Al-lisa in Milwaukee, vsi na cerkveni piknik župnije Marije Pomoč Kristjanov 3. julija se isti vrši v Sagadinovem parku. Samo zgodaj pridete, da dofcite mesto, ker ljudi bo kot listja in trave.	Faran.
društev. Vozniki bodo vozili brezplačno; torej ni nobenega vzroka, da se ne udeležite. Čeravno ste morda v finančni stiski, pridite vseeno; s tem boste pokazali, da se zanimate za dobro stvar in da simpatizirate z nami.
Ljubiteljem na ražnju pfčene janjetine poročam, da bo iste dovolj na razpolago na pikniko-vem prostoru; meni se že danes cedijo sline po nji.
Vsem kličem k sklepu: Na veselo svidenje dne 3. julija pri rojaku Specu!
C. F. Grosdeck,
tajnik pripravljalnega odbora.
Chicago, IU. — Republikanska stranka je končala svojo narodno konvencijo v tem mestu in imela veliko poslušalcev, večinoma mokrih. Stranka je zopet imenovala sedanjega predsednika Hooverja kandidatom pri glavnih volitvah meseca novembra. Te volitve letos bodo zelo živahne; vsak zaveden državljan bo šel na volišče in oddal glas za kandidata, kateri mu bo najbolj po volji. Mislim, da se je ameriško ljudstvo do-sedaj že spametovalo, da ne bo volilo več tega predsednika, ker ni prav nič izpolnil, kar je zadnjič obljubil in je ostal še odločen suhač kakor je bil leta 1928. Dasiravno se govori o tem, da je spremenil svoje stališče in hoče biti moker na zunaj, v srcu je pa še vedno prijatelj suhačev. Upam, da bodo tudi naši rojaki Slovenci to dejstvo vpoštevali in volili za kakega drugega, ki je v resnici tudi delavcem naklonjen.
Pri nas v tukajšnjih klavnicah so zdaj že v tretjič plačo brati Hrvati sodelovati za pro-vtrgali, namreč pet centov na cvit jugoslovanskega duha v uro; zdaj bomo mesarji dobivali samo po 40 centov na uro in imeli 40 ur dela tedensko.
KRATKE NOVICfi IZ PITTS-BURGHA, PA.
V	Pittsburghu smo zadnje čase precej živahni in veseli. Pa zakaj ne, ko smo imeli ta mesec konvencijo SSPZ, ki se je vršila od 6. do 13. junija, kjer je bil izvoljen naš rojak Dr. F. J. Arch vrhovnim zdravnikom. Takoj teden pozneje smo se zopet zbrali na odhod-nico dobro znanega rojaka, John Varoga, ki je odpotoval dne 22. junija v staro domovino. Z njim smo izgubili najbolj vnetega delavca na kulturnem polju in ga bomo hudo pogrešali.
V	teh časih nezaposlenosti imamo dovolj časa tudi za politično organiziranje in obratno in ravno sedaj bomo začeli z
Ivanovoj farmi. Zato vas odbor vljudno po-
življa na ta piknik. Istina je, da imamo slabe čase; toda zna- jem dosedanjem delovanju, ka- njen blag spomin!
no vam je vsem, da je bilo precej izplačil bolniške podpore;
teremu ste poverili nalogo za predpripravo slavnosti razvitja
lika je dugovina kod članstva.
tem mestu od strani obeh dru-
Isto molim braču, koji so za- štev izrečena najlepša zahvala, os tali sa uplatom, da nastoje i Ža odbor: podmire svoju dugovinu. Isto	Joseph Lekšan, tajnik-
molim članove, koji duguju za	-
djecu, da točnije uplačuju, po-	NAZNANILO
što su nekoja brača zaostala; društva sv. Družine, št. 136,
ne brinu se za društvo, a niti za djecu nece uplačivati. Sa
Willard, Wis.
Članom in članicam našega
ovakovim radom se zadaje taj- društva se naznanja, da vsi oni niku više brige i. rada cijelome člani in članice, kateri mi še odboru.' Svi znademo, da su te- niste oddali spovednega listka ška vremena; ali društvo ne- glede velikonočne dolžnosti, da smijemo zapuštati, ono mora istega prinesete na prihodnjo biti prvo, da se plati i onda član mesečno sejo, ker jaz moram
ima pravo da traži što mu pripada. Zato vas molim još je-damput, da pohrlite na sjedni-
poslati v to potrebne listine duhovnemu vodji. Oni člani in člžiilce, kateri niso opravili svo-
J. A. Decman.
VABILO NA PIKNIK SKUPNIH DRUŠTEV
cerkvi sv. Vida; zatem bo pa Ambridge, Pa. — Če potuješ slavnost v Grdinovi dvorani na po železnici, opaziš v čakalnici St. Clair Ave; vse drugo boste kolodvora, kako so vse stene zvedeli na seji.	obite z raznimi plakati, ki ti v
Na našem pikniku dne 3. ju- živih omamljivih barvah slika-lija bodo razne igre, katere pri- jo naravo v vsej njeni lepoti in redi Blue Bird Club, lov za sre- te vabijo venkaj na deželo. Da, čo in druge zanimivosti. Pripe-(čas izletov je tu. Ravno v tem Ijite tudi svoje prijatelje seboj, času se razne železniške druž-Kdor nima avtomobila, naj pri- be potegujejo za prevoz izletni-de na 3651 W. 58th St. od tam kov in izdajajo velike svote dž-bo vozil truck in sicer ob 1. uri narja v reklamno svrho; občin-čati voznine na busu. Vstopni- popoldne ter ob treh. Truck bo stvu nudijo posebno ob nede-na za piknik znaša samo 251 vezil izletnike na piknikov pro- Ijah in praznikih lepo priliko s centov za odrasle. Bus bo vozil stor in nazaj in sicer na dru- svojimi izletniškimi vlaki po na piknikov prostor vsake pol I stvene stroške. Torej na veselo znižanih cenah.
ure. nohiral ho izlpfnilro na o.-;J— ,„ „„	______: r___: r>u hrt no
kdor potrebuje ali je upravičen in blagoslovitve naše zastave, do bolniške podpore, mora isto ki vrši dne 28. avgusta t. 1. v dobiti, kolikor mu je pripada. Prošeni ste torej vsi, da pridete na ta piknik, kjer naj vsak nekaj pripomore dobri stvari; saj nas je pri tem društvu z mladino vred skupaj do 400. Ako pridejo vsi ti na piknik, gotovo ne bomo zabadava delali. Pripeljite na to zabavo tudi one, ki še niso v društvu.
Jitney bus bo vozil tja in nazaj; nikomur ne bo treba pla-
ure, pobiral bo izletnike na svidenje na Hartmanovi farmi Da bo pa tudi naša ambriška onih cestah, kakor lansko leto. dne 3. julija!	naselbina porabila ugodnost iz-
igrala bo Tinekova banda; tako Frank Obljubek, tajnik. letniške sezone, da se malo
boste lahko poslušali najlepše	__otresemo mestnega šuma in
komade v hladni senčici in ple- Društvo Matere Božje Lurške, hrupa, da se zopet navžijemo sali. Seveda vam ne bo treba	§t. 246, Etna, Pa.	svežega zraka v zeleni naravi,
trpeti žeje, ker bomo imeli slad-	Vabilo'na piknik	so štiri tukajšnja slovenska
ko Noetovo kapljico na razpo- S tem so vljudno vabljene in podporna društva sklenila pri-
pittsburški koloniji. V to svrho se priredi dne 3. julija skupni piknik na Locust Grove v Etna, Seveda, plače dol, davke pa gor. Pa., Hrvatskega Narodnega Do-Res, kam bo na ta način prišlo ma iz North Side in Slovenske-delavsto, ne vem.	ga Doma iz Butler St., kjer se
Naj pri tem še omenim, da bo skušalo seznaniti in združiti je žogometni team našega dru-; delovanje obojega naroda v tem štva sv. Alojzija, št. 47 KSKJ kritičnem času nezaposlenosti, dobil prvo igro na svojem last- Na programu so najboljši go-nem igrišču dne 19. junija. Na- vorniki, ki bodo razpravljali o ši fantje so prav dobro igrali; problemih, ki so velike važnosti zdaj se vidi, koliko pomagajo za nas vse. dobre vaje. Brat Martin Pich- Ta skupni sestanek je izred-man je naredil "home run," nega pomena in pričakuje se igro je pa dobil brat Pepe Ze- obilne udeležbe od bratov Hr-fran. Navedenec zna res dobro vatov kakor tudi Slovencev. V metati žogo; zdaj je postavi! slučaju slabega vremena se isti naše fante na noge; nasprotni- j sestanek vrši v Slovenskem Doki niso mogli zadeti in tako mu na 57. cesti, smo zmagali. Le še tako naprej Vstopnina na skupni piknik fantje žogarji, pa bo šlo!	je samo 25 centov za osebo.
Pozor, možjp in fantje! Malo Z rodoljubnim pozdravom, časa imate še, torej potrudite LoUis J. Kompare Jr., se s prodajo tiketov, ki jih tajnik Slovenskega Doma. imate.	Joseph Ziherl.	_o_
1830 w. 22d St. Dr. Johna Seliškarja po-
West Allis, Wis.—Taka naselbina, pa nič novic. O, pa še koliko. Samo trompete smo dali v popravilo, zato ne trobimo
slednji trenutki in zadnja pot
lago. Blizu kuhinje bo pa igrala Malačičeva banda pri tečni ciganski pečenki.
pozvane vse naše stare in mla- rediti skupen izlet dne 3. juli de članice, tako tudi cenjeno ja na farmo rojaka Martin Spe-občinstvo v bližnji okolici, da ca; ta društva so: št. 183 Odbor društva vas-torej vse nas posetijo v velikem številu KSKJ, št. 33 SNPJ, št. 41 še enkrat vljudno vabi na ta na našem prvem društvenem SSPZ in št. 699 SNPJ.
piknik; pridite, ne bo vam žal! Pokažimo, da smo si v resnici bratje in sestre in da radi delujemo eden za drugega. Važno! Kdor ne pride na ta piknik, mora plačati 50 centov kazni v|Byrleys Ice House", ocT koder se društveno blagajno; tako je pride direktno* na piknikov pro-društvo potrdilo, in tega se mo- stor. Oni, ki se hočete peljati ra odbor držati.
S sobratskim pozdravom, Odbor.
S svojimi učenci, ki jih je v svet toliko, kot bi lahko. Pri- prive<tel do altarja, je še napra-dite k nam, boste pa vse zvede-ivil duhovne vaje. Kot bi slutil, li. Najlepšo priliko imate dne da mu jih ne 1)0 dano delati Par 3. julija, v nedeljo popoldne. dni P°zneJe z drugimi duhovni-Imeli bomo cerkveni piknik v mi tovarši. Pomlajenje duše, a Sagadinovem parku, S. 38th St trudne^a duha je zapustil knji-in W. Burham Ave. Če sodimo ge in P°hitel k svojemu brat-po prodanih tiketih, bo na tem rancu Rev- Joseph Trobcu v Elk pikniku ljudi kot listja in tra- River' da se mal° odpočije in ve. In tam boste zvedeli čisto potem še kam delJ Pogleda. A vse novice iz celega sveta, po- v torek 7' Juni->a Popoldne ga je sebno pa iz West Allisa. yi nekam trje prijela njegova srč-*namreč še ne veste, da naš po- na naPaka, ki mu je neki po ne-življeni pevski klub krasno na- kj sla^° izlečeni bolezni ostala, preduje ter ima mnogo novih Kar ni mu hotel° odjenjati. članov. Pridite na piknik in po- Skrbeča gospodinja in sestra glejte naše fante in dekleta, Rev* Trobca je sledečo noč ho-kako bodo zapeli pod vodstvom tekj>rečuti ob njegovi postelji. Miss Josephine Novak.	|A ^ Je dejal, naj le gre k po-
Vi tudi še ne veste, da bo čitku* Ub°£ala je, a je ponovno društvo Marija Pomoč Kristja- pTrišla P°2ledat, kako mu je. nov, št. 165, odneslo prvo na-!Nekaj časa čez Polnoč je odkla-; grado, ker je dobilo toliko no- njal zdravila in krepčila, češ, jivih članic za mladinski oddelek. da bo še maševal. Ker mu le ni
potom se vljudno vabi Koliko pa šele Jožefovo dru- odJe^'alo, je sam zahotel zdra-rence v Ambridge, Pa., štvo! Pa tudi tega ne veste, vil in zdravnika. Malo pred
pikniku dne 3. julija na Little Tem
Creek Road Camp.	|vse Slovence --------_	-----------
Oni, kateri imajo svoje avto- in okolici, da se polnoštevilno, kdaj bomo začeli zidati novo po četrto uro zJutraj je prosil mobile, naj vzamejo Little udeležijo tega skupnega izleta, šolo in cerkev. Ko na piknik Re.v' JosePha in sestro, naj ga Creek Road in naj gredo mimo Program bo precej obširen, ka- pridete, pa boste zvedeli. Samo dvi«n5ta iz postelje na stol, da
terega ne bom tukaj opisoval; pravega vprašajte.	bo lazJe dihal. Naenkrat pa je
rečem le toliko, kdor se ne ude- Pa če mislite, da bomo imeli obrnil tk Rev- Josephu in mu leži, si bo moral zamujeno sam za dobitke samo radio, krasno Lekel: r^0861?*1' odvezo mi daj!" Is truckom, čakajte pred Hrvat- sebi pripisati. Torej zapomnite uro in cekin, se silno motite.
iskim domom na Bridge St. in
si dan 3. julija pri rojaku Spe- Res krasni dobitki. Samo že
na križišču Butler St. v Etna; cu, kjer bo skupen izlet naših1 radi cekina je .vredno priti na
To so bile njegove zadnje besede. V naslednjih trenutkih mu
(Daljt na S. strani)
ss
GLASILO K. S.,K. J., JUNE 28TH. 1932
je srce zastalo. Neprevidena, "a zavidljiva smrt, v svatovski ob« leki duše po duhovnih vajah.
Vest o njegovi smrti je globoko pretresla vso šentpavelj-sko, šentklauvdsko, zlasti pa slovensko duhovščino širom Amerike, ki je z njim zgubila enega svojih najodličnejših članov, kar jih ima in jih je imela v Ameriki. Ker ni imela časa, da bi mu rekla: "Z Bogom in hvala Ti za vse, kar si nam storil!" se mu je hotela na njegovi zadnji poti oddolžiti.
Redki so duhovniki, ki jih v življenju ni dičila škofovska mi-tri in bi imeli tak pogreb.
Najprej se mu je oddolžila župnija Rev. Joseph Trobca v
stvom krenil proti pokopališču, kjer mu je po končanih zadnjih obredih pevski zbor občuteno zapel: "Blagor mu, ki se spočije . . r
Mi, ki smo od daleč prišli, da rajnemu izkažemo zadnjo čast
Drugi dan sta' šla z Rev. Cirilom Zupanom gledat v pueblako rudotopilnico. Kot prijatelj naših trpinov je pokojni Dr. Seli-škar pri tem omenil, da delajo ti trpini tukaj pravo pokoro v svojem življenju, da bi takim
mu bili bližji, spoznali, koga smo pokopali, ter potem razumeli odkod njegov škofovski pogreb. Naj v večni luči gleda in uživa nevstvarjeno Modrost, ki jo je na zemlji z vero ožar-jenim razumom tako pridno in uspešno iskal ter drugim kazal pot do nje. R. I. P. —H.
"A. S." '
o
Elk Riverju, kjer so se mu iz-1 Spomini na pokojnega tekle ure življenja in kjer je| Rev# Dr. J. Seliškarja tako rad profesorja zamenjal za dušnega pastirja. V petek 9. junija se je ondi ob odprti rakvi vršil slovesni Requiem, ki ga je pel njegov stari prijatelj Rt. Rev. Msgr. M. Ogulin,
Upa zelenela Je, tam v dišečem gaju... Miroslav Vllhar.
S pota.—Ko sem par dni pred smrtjo vlč. Rev. Dr. John Seliškarja prišel pismeno dogo-v
ob navzočnosti kakih 25 duhov-1 vorjeno na obisk v St. Paul, nikov. Nato so ga prepeljali v 1 Minn-» v tamkajšnje semenišče, St. Paul, da se tamkajšnja du- sem hodil tam P° hribu' kJer hovščina, katera večina so otro- j st°jij° semeniška poslopja v ci njegovega duha, poslovi od 8enci ko$atih lip ter drugega
njegovega
njega. Saj jo je celih 31 let drevja, sem premišljeval, koliko vzgajal in likal za Gospodovo naših ameriških slovenskih di-službo.	ijakov je tukaj študiralo in do-
V soboto 11. junija je bil zo- se*10 8V°je P°klice kot duhov" pet ob odprti rakvi slovesni Re. | "iki. pravniki, uradniki bank
quiem v nadškofijski stolnici. Pel ga je nadškof Most Rev. J.
G. Murray. Žalni govor pa je imel njegov profesorski kolega tov tukaJ in koliko časa bodo in rpktni- naHšknfiSe ti? Da, kmalu boš ti, tako
in rektor nadškofijskega semi narja Rt. Rev. T. Moynihan. Prisostovalo mu je 250 duhovnikov, mnogo raznih sestra in drugega vernega ljudstva.
Toda v smislu poslednje volje ni imela šentpaveljska Kal-
varija postati njega zadnja I
' tam
zemska postaja. Za to si je izbral pokopališče sv. Štefana v nikov- ZoPet mi Je nekaJ vele" Brockwayu. Kako ne! Tam mu lo z vprašanjem: Koliko časa že počiva blagopokojni stric ^ naša« ameriška Slovenija še škof Trobec in dve teti, škofo- životarila? Da, bližamo se po-
vi sestri. Njih grobove čuva in ,af?oma že k zatonu • • • ljubeče neguje njegov bratra- Drevje je šumelo in zdelo nec, Rev. John Trobec s sestroise mi Je' da P°Je ^^ ono leP° Ivanko. Tam med domačimi. Vilharjevo pesem o lipi:
sredi tihih gozdov in plodnih polja, kjer bo enkrat zamrla zadnja slovenska pesem in poslednja slovenska molitev v Ameriki. Tam, kjer ljudstvo še zna moliti za svoje rajne, zlasti za svoje duhovnike, o tam se bo najslajše počivalo, kot v zemlji domači.
Bratje naši se hlade radi v tvoji senci; prsa, čela in glave opletajo si z venci.
Da, gremo k zatonu gremo... Z nekakim strahom sem stopil pred semeniška vrata; tam me je pozdravil č. g. Rev. Gruden.
Tako so ga v soboto po slo- Kot moj ožji znanec mi je po-vesnostih v stolnici, zopet na- vedal, da je odšel č. g. Dr. Se-ložili na voz in ga odpeljali v liškar že na počitnice k svoje-Brockway, kjer so mu postlali mu sorodniku Rev. Josip Trob-poslednjo posteljo, ob križu, ki cu v Elk River, Minn. V pokaže, da so tudi grobovi le pre- menku o njem nisva še nič slu-hodna postaja za zemske ro- tila, da neusmiljena smrt že marje. V pondeljek, 13. junija brusi svojo koso nad njegovo
in ga tudi le bolj od daleč po- mučenikom sploh ne bilo treba znali, smo šele iz ust onih, ki so še kake druge pokore dajati.
Pokojnik je bil vnet tudi za domača'zdravljenja kakor je to delalo mnogo naših ameriških slovenskih misijonarjev.
Drugi, žal zadnji sestanek sem imel s pokojnikom za časa mednarodnega evhar i stičnega shoda v Chicagu leta 1926. Vozila sva se skupaj na postajo Med drugimi pomenki me je tu di karal, zakaj da nisem napra vil tedaj razstave raznih misi jonarskih spominskih reči Skupno smo se peljali z njegovim sorodnikom Rev. Josip Trobcem, pri katerem je izdihnil dne 8. junija t. 1. svojo blago dušo, kjer se je mudil'na počitnicah. Potožil sem mu vzrok in svoje gorje onega časa in tako sva stvar razumela potem oba. Za časa onega kongresa so bile v Chicagu razstave misijonskih stvari iz raznih delov sveta v neki veliki dvorani ob michiganskem jezeru. Ze tedaj je bilo njegovo zdravje bolj rahlo, ker mi je tožil o nervoz-nosti. Tamkaj v veliki gnječi v Chicagu sva se torej zadnjič videla in poslovila. Njegovo blago srce zdaj ne bije več in njegova usta so že za vedno nema; toda njegovi zlati nauki, katere je on tako rad dajal našemu ljudstvu, bodo pa še ži veli . * .
Zdaj počiva v družinski grob niči na pokopališču pri sv. Štefanu (Brockway), Minn., poleg svojega strica blagopokojnega škofa fakob Trobca; v najstarejši ameriški slovenski farmar-ski naselbini, katero so ustanovili naši prvaki Pire, Buh in Trobec. Tudi tam okrog so senčnata drevesa in naše slovanske lipe. Te lipe mu bodo vsako leto šumljale svoje tajne pesmi do enkratnega zopetnega vstajenja. Bodi pokojniku ohranjen najblažji spomin! -o
I itd. Zrl sem v starodavne koša te lipe z mislijo na sedanje pičlo število slovenskih študen-
opevana naša slovanska lipa sa-movala. Še tal sem med šumečim drevjem tam blizu, kjer je več lip skupaj, kjer so prejšnje čase naši zavedni bogoslovci ustanovili svoje društvo "Bara-od katerih je danes tuin-le še kaka slika ustanov-
je biJo rečeno, ga bomo izročili materi zemlji. Mislilo se je, da bo to pač malo bolj slovesen po-deželjski pogreb, ker je bilo
glavo, ker par dni po tem obisku, ko sem se nahajal v nekem zdravilišču v Duluthu, Minn., je že prišla tudi tja britka vest,
drugo že vse opravljeno. A po da je vlč. g. Dr. John Seliškar 10. uri se je vila iz župnišča preminul zadet od srčne hibe. cela procesija samih duhovni- Ob slovesu v St. Paul, Minn., kov. Bilo jih je 53, s šentklavd- i mi je č. g. Dr. Gruden omenil,
skim škofom Most Rev. Busch-om in štirimi monsignori na čelu. Med njimi je bilo 19 slovenskih duhovnikov.
Poleg onih šentpaveljske in
da tudi on ni več mladenič, ker letos praznuje že 25-letnico svojega mašništva in službovanja kot profesor na onem semenišču. Ta odgovor je bil na mojo
šentelavdske škofije, ki so se opombo, koliko sem že jaz star
polnoštevilno zbrali, so prihiteli še z železnega ranča: Rev. John Schiffrer, Rev. Val. Schiffrer, Rev. Frank Mihelčič, Rev. J. Jerše, Rev. L. Pirnat. Iz Clevelanda, Rev. John J. Oman, iz
-Zdaj pa še nekoliko o pokojnemu Dr. John Seliškarju. Bil je učenjak v raznih rečeh, učenjak ne samo z diplomami, pač pa tudi v resnici; o tem ve mnogo Slovencev in tudi dru-Wisconsina, Rev. Anton Schiff-1 gih. Glede tega sem ga večkrat rer, Rev. James Cerne in Rev. tudi sam občudoval, ko sva bila John Novak; iz Illinoisa, Rev. slučajno skupaj v pomenkih. John Plevnik in Rev. Dr. Hugo | Naj navedem le par slučajev iz Bren OFM.	j Pueblo, Colo. Tam se je mudil
Slovesno zadušnico je imel j nekoč, da je vodil sv. misijon.
prej imenovani rektor šentpa-veljskega semenišča, ob asistenci obeh bratrancev rajnega: Rev. John in Joseph Trobca. Petje je vodil mojster, Rev. F. Missia. Po sv. maši je stopil pred odprto krsto Rev. John Plevnik ter se slovensko ganlji-
vo poslovil od svojega prijate-. župniščem na vrtu poleg Rev.
lja in sošolca izza mladih let.
Kako v zamišljenih besedah je dajal poduk mladim in starim in koliko mladine si je vzelo njegove zlate besede k srcu, - ki so obrodile dober sad.
Za časa sv. misijona v Pueblo, Colo., je neki večer pevsko društvo "Prešeren" zapelo pred
Cirila Zupana, Rev. Dr. Seliš-
Nato mu je angleško izbrano kar ju v počast nekaj lepih slo-govoril zadnje slovo škof Busch j venskih pesmi. Pokojnik, sam njegov prijatelj in nekdanji so- dober pevec, se je zboru pridru-
misijonar. Po odpeti Liberi je žalni sprevod pod škofovim vod-
žil; tedaj je bil res pravi večer slovenske pesmi.
Rev. John L. Zaplotnik:
Rev. John Tancer
(Ponatis iz koledarja "A. M."
1926)
Janez Ev. Tanzer (Tancar) je bil rojen dne 20. decembra 1820. od imovitih staršev v trgu Studenice blizu Poljčan na štajerskem. Njegov oče Jožef Tanzer je bil ugleden usnjarski mojster v trgu, mati Jožefa rojena Klenovšek pa je bila doma v Vojniku. Bila sta oba vse-kako Slovenca, dasi se tedaj ljudje še niso tako zavedali svoje narodnosti, kot se je dandanes. Mali Janez je kmalu osirotel ,kajti oče mu je umrl že leta 1829, mati pa leta 1834. Imel je dva starejša brata, Alojza in Franca. Alojz je prevzel po očetu domačijo in obrt ter je menda tudi za Janeza skrbel; France pa je dobil v bližnji Križečji vasi kmetijo, kjer še zdaj njegov vnuk Jožef Tanzer gospodari.
Ljudsko šolo je Janez obiskoval doma. Kje je nato študiral, ni mogoče dognati. V Celju ni, kot se mi poroča. Bržčas je torej v Mariboru, dasi se to ne da dokazati, ker ondotni gimnazijski katalogi segajo samo do leta 1853. Bogoslovje je dovršil v Celovcu, kjer se je takrat nahajalo skupno semenišče za krško in lavantinsko škofijo, in bil dne 1. avgusta 1845 v St. Andražu v Labodski dolini od knezoškofa Fr. Ks. Kutnar-ja posvečen v mašnika. Kje je imel svojo novo mašo, se tudi ne ve. Ljudje v njegovem rojstnem kraju se ga ne spominjajo več drugače kot po imenu. Zdi se, da ni veliko bival doma. Morda sorodnikom, v tistih časih jožefinskega duha, ni bilo všeč, da je duhovnik postal.
Po svoji ordinaciji je g. Tanzer služboval kot kaplan po raznih krajih lavantinske škofije, in sicer od 1. septembra
1845 pri St. Marjeti nad Wolfs-bergom na Koroškem, od 4. novembra 1845 v Ribnici na Pohorju (Štajersko), od 15. oktobra 1846 v Lučah v gorenji Savinjski dolini, od 22. marca 1849 v Grižah pri Celju, od 22. oktobra 1850 v Vitanju pri Novi Cerkvi, od 10. septembra 1851 pri Sv. JCungoti na p0h0r. ju, od 12. februarja 1852 pa \ Braslovčah, kjer je ostal do 25. julija 1853. Vitanjska kronika pravi o njem: "Tanzer je bil velik, vitek mož, najhitrejši hri-bolazec med vsemi tu nameščenimi kaplani." Bil pa je oči-vidno tudi sicer jako "hiter," kajti v dobrih sedmih letih in pol je služil v sedmih župnijah.
Koliko je to neprestano prestavljanje iz kraja v kraj bilo povod, da je šel v Ameriko, ni znano. Leta 1852 se je nahajal v svoji domovini ameriški misijonar Juri Gostenčnik, in nedvomno je njemu več ali manj pripisati, da se je Tanzer odločil iti čez morje v novi svet. Poleti 1853. je odpotoval s svojima bratoma v Trst, ne da bi jima povedal, kaj namerava. Tam se je prisrčno od nju poslovil in jima šele tedaj pojasnil, da gre v Ameriko. Lahko si mislimo, da je bila vožnja do kaj neprijetna, ker je trajala jako dolgo, več mesecev, kakor je potem domov pisal. V Zedi-njerie države je prišel dne 15. oktobra 1853.
Kje je bil prvo leto v Ameriki, se ne ve. Najbrž v škofiji Philadelphia, ki je obsegala iztočni del države Pennsylvania, kjer je misijonaril tudi njegov prijatelj Juri Gostenčnik.
Od septembra 1854. je Tanzer pastiroval kot župnik cerkve sv. Jožefa v Eastonu; na sledil je g. Gostenčnika.
Easton leži na skrajnem vzhodu države Pennsylvania ob reki Delaware baš tam, kjer se vanjo izlivata reka Lehigh in potok Bushkill. Mesto je krog in krog obdano od visokih hribov, ki so odrastki Modrega pogorja (Blue Mountain Range), katero na severu zapira pot rezkim zimskim vetrovom. To pogorje in pa reke, ki prodirajo skozi njega, tvorijo okolico, s kakoršno se ne ponaša zlepa kako drugo mesto v Ameriki. Easton je sedež okraja Northampton in kraj, kjer se naravno že od nekdaj osredotočuje trgovina. Zdaj je veliko središče železnic in tovarn. Po zadnjem štetju ima nad 33,000 prebivalcev.
V Tanzerjevem času je bil Easton seveda še prav majhen. Ondotni Nemci so si ustanovili svojo župnijo šele leta 1851. Postavili so si iz opeke cerkev in župnišče v južnem delu mesta na ljubkem griču, s katerega je slikovit razgled čez mesto in v skalnato globel, po kateri se gnete mogočna reka Delaware. V mestu je bivalo le dobrih 60 družin, ki so spadale k fari, ali tudi po širni okolici je živelo precej katoličanov; bili so deloma stalno naseljeni, deloma pa so se mudili tam kot dninarji. Mnogi od njih so bili Jako mlačni, ko je že Gostenčnik tožil, vneti katoličani pa so bili večinoma ubogi težaki. Vrh tega so malo župnijo težili tudi primeroma veliki dolgovi. Kljub temu se je pa Tanzerju kratkem posrečilo postaviti župnijsko šolo, katero je leta 1857 otvoril in njeno vodstvo izročil nekemu svetnemu učite-ju, ki je v nji podučeval 70 otrok. Bila je to prva katoliška šola v Northampton countyju.
Iz Eastona je Tanzer oskrboval nemške katoličane, živeče po štirih okrajih ali counties, namreč Northampton, Lehigh, Carb9n in Monroe. Po tem širnem delokrogu se je nahajalo precej misijonskih postaj, katere je moral več ali manj obiskovati, in sicer v Cherryvilie, Berlinsville, Bethlehem in Free-mansburg v Northampton, Al-entown v okraju Lehigh, Pine Swamps v okraju Carbon in cel obraj Monroe s postajami v
Stroudsburg, Oakland, Pocono, Tobyhanna, Coolbaugh in Goldsborough. V Berlinsvilleu je leta 1855-56 postavil cerkev sv. Nikolaja. Zgradil je najbrž v letih 1856-57 tudi cerkev Srca Jezusovega v Allentownu in Jezusovega rojstva v Bethle-hemu.
V septembru leta 1860 je prevzel malo naselbino Tacony s cerkvijo sv. Vincencija blizu mesta Philadelphia. Zraven je oskrboval tudi ondotno siroti-šče in šolo za nemške katoliške sirote, katerih je bilo 30 ped vodstvom sester Tretjega reda sv. Frančiška, in več postaj, kot na primer Bridesburg v phila-delphijskem okraju, kjer je dovršil cerkev Vseh svetnikov in zgradil župnišče. Ostal je tam do junija 1861 ter je bil prvi stalni župnik.
Leta 1861 je prestopil v škofijo Brooklyn in okrog 8. decembra istega leta prevzel župnijo sv. Patricija pri Fort Ham-iltonu na Long Islandu. Župnija je bila nekaj let poprej ustanovljena, da služi ameriškim vojakom, ki so živeli v bližnji trdnjavi, Fort Hamilton imenovani, in pa razkropljenemu kmetskemu prebivalstvu, ki se je naselilo na robu mesta Brooklyn. Obsegala je vse ozemlje od Coney Islanda in Borough Parka pa do Bay Ridge-a, katero dandanes tvori južni del Brooklyna. Leta 1860 je mesto Brooklyn štelo 279,000 prebivalcev, dočim jih ima zdaj že nad dva milijona.
racija, o kateri pa je treba pomniti, da rada podcenjuje in prezira ono, kar so pijonirji storili.) S tem je župnik seveda ljudi še potrdil v prepričanju, da so ubogi in da več ne morejo dati v cerkvene namene. A za "jeruš" je bilo pa ved no dovolj novcev. Vsled tega je umljivo, da naposled ni bilo dovolj sredstev za popravo starih in napravo novih cerkvenih poslopij. (Tako moj poročeva lec.) '
Ako torej smemo verjeti sedanjim predstavnikom župnije sv. Patricija, se g. Tanzer ni odlikoval kot posebno velik fi-nancir; vendar pa tudi oni priznavajo, da so ga župljani hvalili kot gospoda, polnega svete vneme za časno in večno srečo sebi izročenih duš in hrepene-čega vsem dobrote deliti. Sedanji župnik pri sv. Patriciju piše, da "bo č. g. Tanzer živel v srcih Fort Hamiltoncev, dokler bo le en župljan živ, ki se ga spominja," to pa baš zavoljo njegovega gorečega truda za blagor in korist svojih ovčic.
Glavna njegova zasluga v Fort Hamiltonu je torej bila, da je utemeljil župnijsko šolo in postavil samostan za šolske sestre, kateremu je baje zapustil tudi večino svojega imetja, kolikor ga ni že prej porabil v svoji zadnji bolezni in za dobrodelne namene. Bil je namreč prav dobrega srca in hvaležen tudi za dobrote, izkazane mu na raznih kaplanskih šta cijah v stari domovini. O tem
Tanzer je bil goreč zagovor- Pričajo razni darovi, katere je
nik in neutrudljiv branitelj katoliške vzgoje otrok. Ko je prišel v Fort Hamilton, ni župnija imela še svoje šole. Ali ker je
pošiljal ne le svojim dobrotni kom, ampak tudi župnijam, kjer je nekdaj služil. Tako je na primer novi župni cerkvi v
poznal neprecenljivo vrednost Grižah poslal dar 600 goldinar-katoliške šole, se je takoj po Jev za nabavo vsaj ene nove svojem prihodu lotil, da jo usta- sP°vednice. Župnijski cerkvi v
novi kljub temu, da župljani niso kazali nobene posebne vneme zanjo in da je ravno tedaj
Studenicah pa je kupil nov bal-dahin in dve banderi. Pijanšči-ne pa ni mogel trpeti. Ako ga
divjala v Ameriki državljanska Je kdo Prosil podpore, mu jo je vojska. V kratkem se mu je po- naravnost odrekel, če je zvedel, da dotičnik rad popiva. V svoji župniji v Fort Hamiltonu je upeljal družbo zmernosti, ki je mnogo dobrega storila. Poleg tega je pa tam ustanovil tudi oltarsko društvo, kateremu je preskrbel posebne odpustke za duše v vicah.
Iz navedenega je razvidno, da svoje stare domovine ni po-
srečita zgraditi leseno šolsko poslopje, ki je stalo okoli $1000 ter je imelo v pritličju veliko šolsko sobo za kakih 200 otrok, v nadstropju pa tri manjše sobe, kjer naj bi stanovala učiteljica oziroma učitelj, šola je bila dogotovljena in otvorjena leta 1863 pod vodstvom ene svetne učiteljice. Leta 1865 je štela že kakih 145 učencev in učenk.
Da bi pa šola še bolj napredovala in da bi ji bila zagotovljena bodočnost, je g. Tanzer leta 1878 pregovoril sestre sv. Dominika, .da so skrb zanjo prevzele. Prišle so menda štiri sestre in se nastanile v konven-tu, katerega je bil Tanzer sam na svoje lastne stroške postavil ter ga zdaj takoj izročil omenjenemu redu. Dve nuni sta učili, dve pa skrbeli za konvem. Ker šola v pritličju ni bila dovolj velika, so se rabile sobe v nadstropju kot posebne učilnice. S šolo so dobre sestre seveda prevzele tudi mnogo žrtev in bremen, kajti sam sedanji župnik cerkve sv. Patricija piše, da katoličani v Fort Hamiltonu nikdar niso prav cenili svoje šole.
Ako človek čita zgodovino župnije sv. Patricija, pride do zaključka, da so bili župljani precej brezbrižni pri podpiranju cerkve in pa da je tudi župnik podcenjeval njihove gmotne sile. Ko je g. Tanzer prevzel njihovo dušno pastirstvo, so bili večinoma res ubogi. Toda polagoma so si splošno opomogli, in župnija je rastla ter se večala od leta do leta. Vendar pa je v Tanzerjevih očeh ostala uboga, kajti vseh 31 let svojega bivanja v Fort Hamiltonu jih j3 baje imel navado prositi, naj bi vsak po en cent prispevali k nedeljski kolekti; le ko ga je škof prisilil, naj poskrbi, da se bo pozimi kurilo v cerkvi, je žup-ljane poprosil, da naj dvignejo svoje prispevke in po dva centa darujejo v cerkveno kolekto. (Tako vsaj trdi sedanja gene-
voril, toda svojega nemškega
naglasa se nikdar ni znebil. Tudi njegova zunanjost je izdajala njegov germanski izvor, dasi je bil lepo rdečega obraza
in bistrih, ostrih očij. Ko je prišel v to irsko župnijo, preteklo je nekaj časa. preden se je ljudem priljubil, dasi so modrejši med njimi v kratkem izprevi-deli, da imajo s prav odličnim značajem opraviti. Bil je sicer po svoje šegav, a ni vedno popolnoma soglašal z bolj razsež-no (prožno) šegavostjo svojih irskih župljanov. Zato ga ti niso zmeraj razumeli, dočim pa je on nje mnogo bolj poznaval in umeval. Bil je zgleden župnik, ali jako strog in zločincem ne preveč prizanesljiv. Vsi, ki niso skušali pošteno katoliško živeti, so se ga bali, velika večina pa ga je ljubila, in kdor ga je poznal, ga je spoštoval.
"Župnija je bila sestavljena večinoma iz Ircev, le malo je bilo Nemcev med njimi. Ležala je na deželi ter je bila uboga, kajti ljudje so šele prej prišli iz Evrope in se tu naselili. Ali kljub temu, da so bili siromašni, jih je bilo le malo med njimi, ki bi mogli reči, da je Father Tanzer le polovico njihovih udobnosti užival. Živel je sam brez služabnikov v župni-šču, katero je eden njegovih prednikov sezidal iz opeke. Prihajala je po dnevu le neka udo-va in mu malo počistila in pospravila po hiši. Njegovo življenje je bilo enostavno in polno samozatajevanja, tako da je bilo prav lahko zadostiti njegovim potrebam. Plačo si je jemal šele potem, ko je bil vsak drug cerkveni račun poravnan, in prav pogosto ni dobolj ostalo.
"Imel je nenavadno fin glas, in veliki petek se je mnogo ne-katoličanov pridružilo trumam, ki so se zbrale, da ga slišijo peti 'Crux fidelis.' Bil je vnet liturgist in je cerkvene obrede vedno izyajal v najpopolnejši meri. •• .
"V župniji sv. Patricija je ostal celih 31 let. Ves ta čas je sam cerkev oskrboval in si kaplana preskrbel šele, kor ga j* starost k temu prisilila. Zadnje leto svojega življenja je postal preprost, skoraj otročji, ter izgubil rtinogo svoje krepke osebnosti. Začel je tudi telesno pe-
zabil. Dopisoval je z domačimi šati ter je naposled nekega dne in prijatelji. Njegova spodbud- resno zbolel, ko je ravno maše-na pisma domov potrjujejo, da val. (Bila je to prva njegova
je bil goreč dušni pastir. Pisal je na primer domačim, naj pogosto hodijo k sv. zakramentom. če njegovi župljani pristopajo mesečno in tako pogosto k sv. zakramentom, da jih vsako prvo in drugo nedeljo po 180 do 200 obhaja, zakaj bi njegovi rojaki tega ne storili vsaj vsake kvatre.
Da bi še kaj podrobnejšega zvedel o našem misijonarju, obrnil sem se fta sedanjega župnika v Studenicah, ki mi je poleg drugega sporočil: "Tanzer je bil jako krepke pa vesele in razborite narave, kar izraža že njegova fotografija in pa spomini njegovih sorodnikov in nekdanjih šolarjev, ki se posebno z veseljem spominjajo, ka ko rad je z otroci igral. Bil je zdrav, nadarjen in podjeten."
Neka stara irska gospa, ki je v Tanzerjevem času živela v Fort Hamiltonu in župnika prav dobro poznala, mi je pa med drugim poslala naslednje podatke, h katerim pa moram pripomniti, da je bila sicer župnija sv. Patricija brezdvomno res za Irce ustanovljena, ali da se je kmalu tudi precej Nemcev v nji naselilo, tako da je postala mešana župnija; kajti leta 1869 se poroča, da je tam živelo 700 nemških duš in da se je v cerkvi krstilo po 50 Nemcev na leto, v župnijsko šolo pa da je zahajalo 75 nemških otrok, katere je podučeval en svetni učitelj. Torej i z vest je te Irke se glasi:
"C. g. Tanzer je bil jako zanimiva osebnost. Angleški jezik je sicer še precej gladko go-
bolezen.) Sredi maše se je ustavil, in nekaj časa se je zdelo, da je ne bo mogel dovršiti, ali dokončal jo je prav vsled svoje krepke volje. To je bila pa tudi zadnja maša, ki jo je javno daroval. Med tem ko je njegov kaplan vodil župnijske posle, je g. Tanzer kot invalid za kratko dobo ostal v župnišču, potem pa se je v spremstvu neke laične sestre iz dominikanskega reda podal na potovanje v Evropo. Po svojem povratku v Fort Hamilton pa se je umaknil v malo kočo s kakimi štirimi sobami preko ulice od konventa in tam umrl" dne 2. decembra 1892, torej v 72. letu svoje starosti.
Prirejen mu je bil primeroma prav lep pogreb. Pri sv. maši zadušnici, ki se je služila v cerkvi sv. Patricija, je brook-lynski škof na tronu prisosto-val. Pogreba so se udeležili tudi škofov generalni vikar May, ki je prav živočutno govoril o značaju pokojnega duhovnika. Pokopali so ga na pokopališče sv. Ivana v Middle Village na Long Islandu.
HIŠA NA PRODAJ
Na 11114 Lincoln Ave.. Garfield Heights v Clevelandu, O., je zelo po ceni hiša z 8 sobami, vse moderno zgrajena šele pred štirimi leti; dvojna garaža. Hiša se nahaja v lepem kraju; lota Je velika 50x170 čevljev, je veljala $9,000; sedaj je na prodaj za $5,000; takojšnjega naplačila se zahteva samo $1,000. Zamenja se tudi za kako farmo, nedaleč od Clevelanda. Več se poizve pri lastniku ali pri upravništvu Glasila. (24-25)
JOSIP KLEPEC| javni notar
1V7 SriSSTJr1 "JioLUT, ILL
CATHOLIC UNION of ttkO UJUL of the Order
OPFIC1:
CUT St Cflaj^Arenu^
MIS
OUrVZLAND, OHIO
For Members Yearly.
For Nonmembers-
Foreign Countries.—
JHM
---tl.M
DAN PROGLAŠENJA NEODVISNOSTI
Pred 156 leti (4. julija, 1776) je neki star uslužbenec stal v državni hiši (sedaj "Independence Hall") v Philadelphiji. Sta je tam že par ur, celo jutro, držeč vrv pri zvonu v roki, da bi pozvonil začetek svobode naroda. Kajti med tem se je "drug kontinentalni kongres" v zgornji dvorani posvetoval o predloženi Izjavi neodvisnosti. "Ne storijo nič, ne storijo nič," je starček ponavljal prisotnim. Storili pa so vendarle, Ob 2. popoldne je bila Izjava soglasno sprejeta od delegatov 13 kolonij in ono popoldne je zvon zazvonil. "Liberty Bell" (Zvon Svobode) še danes tam stoji in spada med svetinje ameriškega naroda.
Ze dne 7. junija, 1776 je Richard Henrys Lee, delegat Virgini-je, predložil prvo resolucijo, ki naj izjavi, da so Združene kolonije svobodne in neodvisne. Sledila je dolga in burna debata. Polagoma je o>ozicija utihnila. Dne 11. junija je bil izvoljen odsek, ki naj sestavi formalno izjavo. Dotični odsek je obstoja iz sledečih delegatov: Thomas Jefferson, John Adams, Benjamin Franklin, Roger Sherman in Robert R. Livingstone. John Adams je bil najstarejši in je bil zato poklican, da pripravi načrt, ali on je prepustil to nalogo Jeffersonu iz dvojnih razlogov, prvič, ker je bil Jefferson iz Virginije in ker se je bila dotična kolonija proglasila kot neodvisno že 29. junija. Drugi razlog je bil ta, ker je John Adams spoznal Jeffersona kot izbornega in jedrnatega pisatelja.
Ta slavni dokument je postal "čarter" ameriške svobode. Kaj se v njem pravi? Zakaj se četrti dan julija praznuje kot rojstni dan ameriškega naroda? Ta so temeljna načela te zgodovinske izjave, sprejete onega dne od 54 delegatov: da so vsi ljudje rojeni kot enaki, da imajo vsi naravno pravico do življenja, svobode in težnje za srečo, da vlade nad ljudmi so ustanovljene, ne v korist kraljev in knezov, marveč edino v svrho, da zagotovijo srečo ljudstva, da ima narod naravno pravico spremeniti ali celo odpraviti svojo vlado, kadarkoli ista krši njegovo svobodo, da vlada angleškega kralja Jurija III pogublja svobodo in vlado je treba zato obsoditi, da tiranstvo angleškega kralja in njegovih ministrov dokazuje dolga vrsta dejstev. Po navedbi raznih pritožb izjava navaja, da je kralj sprejel pritožbe kolonij z zaničevanjem, da svobodni ljudje ne morejo več prenašati tega tiranstva, da borba z orožjem je boljša kot suženjstvo in da zato se Združene kolonije proglašajo kot svobodnim in neodvisnim državam. Člani kongresa vzajemno jamčijo, da bodo podpirali to izjavo načel s svojim življenjem, imovino in častjo.
Izjava neodvisnosti je bila proglašena, toda neodvisnost je bila pribor jena šele pet let kasneje, leta 1781, ko se je vojna končala s podajo Cornwallisa, in dve leti kasneje je Anglija podpisala mir z novo ustanovljeno ameriško republiko.
Prijatelji ameriške svobode iz tujih dežel, ki so prišli na pomoč v borbi za neodvisnost, se tudi proslavljajo ob tem rojstnem dnevu Združenih držav. Od junaškega Lafayette, ki se je navdušil za Ameriko, čim je doznal o izjavi neodvisnosti, od generala Van Steuben, ki je prišel iz Nemčije v težki uri in reorganiziral ameriško vojsko, od slavnih Poljakov, Pulaski in Kosciuszko, je prišla tudi prepotrebna pomoč kolonistom.
Dočim vsak ameriški otrok pozna ta imena, ni splošno znano, da je bilo osem izmed 54 podpisov Izjave tujega rojstva ali inozemcev.
Zanimivo je znati, kaj je postalo iz tega izvirnega dokumenta. Bil je dan v shrambo državnemu departmentu leta 1789, čim je bila vlada organizirana. Leta 1825 je John Quincy Adams dal napraviti bakrorezne kopije in pri tem je bil dokument malone uničen. Leta 1894 je bil dokument zapečaten v stekleno skrinjo, v kateri se deklaracija neodvisnosti še vedno nahaja.
—o--
Waukegan žaluje za svojim pok. župnikom
Waukegan, 111.—Dne 19. junija smo prejeli od častitega gospoda Rev. John Plevnika ža-
lostno vest, da je preminul na gospodje: Rev. John Plevnik
župnik cerkve Matere Božje ob asistenci Rev. Grzinskega in Rev. J. Hallerana, oba iz North Chicaga, 111. K tej sveti maši so prihiteli tudi sledeči častiti
obisku v stari domovini častiti Rev. Francis J. Ažbe, bivši župnik naše fare.
Začetkom meseca maja t. 1. podaf se je v domovino, da se tamkaj odpočije od napornega dela, katero mu je spodkopalo njegove moči. Bolehen je odšel v domovino v upanju, da si v svoji rodni zemlji zopet pridobi ljubo zdravje in novih moči, da bo, ko se povrne, mogel nadaljevati misijonsko delo med svojim narodom v Ameriki, a Bog je odločil drugače. Poklical ga je k sebi in ga zazibal v spanje pravičnega v domači grudi, katero je tako ljubil.
Včetrtek, dne 23. junija nadela si je naša waukeganska naselbina žalno obleko; brala se je namreč na ta dan peta sv. maša (requiem) za mir in pokoj umrlega našega bivšega gospoda župnika." Sv. mašo je daroval Rev. M. J. Butala, sedanji
župnik v Jolietu; Rev. James Cherne, Sheboygan, Wis.; Rev. Luka Gladek, Rev. A. Schiff-rer, Rev. F. Potočnik, iz Milwaukee, Wis.; Rev. Fr. Mesch-er, Rev. Fr. Shea, Rev. Fr. Mol-lers, Waukegan, 111.
Korporativno so se udeležili sv. maše člani in članice društva sv. Jožefa, št. 58; društva Marije Pomagaj, št. 79, in društva št. 127 K. S. K. Jednote ter druga katoliška društva v naselbini.
Po sveti maši je imel častiti gospod duhovni vodja KSKJ, Rev. John Plevnik govor, v katerem je opisal življenje in delo pokojnega tako ganljivo, da nobeno oko ni ostalo suho, kajti vsaka beseda častitega govornika, izgovorjena, je bila resnična. Slovenski narod v Ameriki je z umrlim Rev. Ažbetom 'izgubil dobrega prijatelja, sve-
wauke-
ganska izraža svoje globoko so-
Jalje vsled smrti bivšega duhovnega očeta, ki je odšel od n*s ss vedno, s njegova dels bodo trajno ostsla med nami. Slovenska šola Matere Bolje, kjer se naša mladina vzgaja v katoliškem duha, bo trajen spomin na njega.
Kot dolgoletni član in šest let duhovni vodja K. S. K. Jednote je veliko storil za njen duševni napredek, ža kar mu bo Jednota vedno hvaležna. V njenem imenu izražam njegovi ljubi mamici in sorodnikom umrlega Rev. F. Ažbeta globoko šo-žalje, njemu pa bodi večni mir in pokoj v domači grudi.
Frank Opeka, glavni predsednik KSKJ
T-0-
Pokojnemu Rev. Francis Ažbe-tu v spomin
Bivšemu duhovnemu vodji K. S. K. Jednote, ki je umrl dne 19. junija, 1932 v Škofji Loki
V	domači kraj, tja kjer planine gorenjske dvigajo vrhe,
kjer bistre Save so globine, tja spet Te vleklo je srce . . .
V	domači kraj, da mater svojo pred smrtjo si še tam objel; potrt bolesti, s težko hojo
od nas za vedno si odšel,
Da, bridko res slovo je bilo, katero si od nas jemal; Te v slutnjah je srce težilo; da greš umret—si morda znal?
In res, čez tednov šest zvonovi Ti smrtno pesem zapojo; njih glas v deželi naši novi smo v duhu čuli z žalostjo.
Saj cenila Te domovina je naša nova vsepovsod, duhovnika in Slave sina ... Zdaj delež Ti je že Gospod.
Naj lahka Ti bo rojstna gruda, obdana od vrhov planin! Spočij se tam,, zdaj rešen truda, ohranjen blag Ti bo spomin! Ivan Zupan, urednik "Glasila."
PROBLEMI PRISELJENCA
Obnovitev ameriškega pasporta
Vprašanje: Moj prijatelj, na-turaliziran ameriški državljan, se je povrnil v rojstno domovino pred dvema letoma. Imel je ame riški potni list, ki velja za dve leti. Ker hoče ostati v starem kraju, vprašuje, da-li se mora vsaki dve leti povrniti v Združene države, da dobi zopet ame riški potni list ali da-li more tam dobiti podaljšanje ameriškega pasporta, da ne izgubi ameriško državljanstvo.
Odgovor: Vaš prijatelj si lahko priskrbi podaljšanje veljavnosti potnega lista pri najbližjem ameriškem konzulatu, ako more prepričati konzula, da ima tehtne razloge, zakaj se ne more sedaj povrniti v Združene države. Pravilo je, da naturaliziran ameriški državljan more ostati dve leti v svoji rojstni deželi ali pa pet let v vsaki drugi inozemski deželi, ne da bi izgubil ameriško državljanstvo. To pa ne pomenja, da on se lahko povrne vsaki dve leti (oziroma vsakih pet let) v Združene države, zaprosi za nov pasport in se potem zopet povrne v inozemstvo, živeč na tak način vedno v inozemstvu kot ameriški državljan. Department of State po navadi ne mara izdati novega pasporta natu-raliziranim državljanom, ki stalno živijo v inozemstvu. Po-vratek v Združene države za kratek čas ne smatra se kot preki-njenje bivanja v inozemstvu. Ako pa naturalizirani: državljan ima tehtne razloge za daljše bivanje v inozemstvu, more dobiti podaljšanje veljavnosti pasporta brez stroška izleta v Združene države.
Ali more poroka preprečiti deportacijo?
Vprašanje: Neka inozemka, ti je prišla nepostavno leta 1927. , e bila obsojena v deportacijo. Priseljeniška oblast jo je izpustila pod bondom in ji dala tri
ss prostovoljno odpo-tavanje. Ona je zaročena z ameriškim državljanom. Ako jo on poroči tukaj sli zunaj Združenih držav, bo ta okolščina preprečila deportacijo in omogočile njeno povrnitev v Združene dr žave.
Odgovor: Ako bi se bila poroka vršila, predno j> bilo izdano deportacijsko povelje (warran. of deportation), ona bi bila lahko odšla v inozemstvo in njen mož bi bil vložil prošnjo, da se j izda priseljeniška kvota izven kvote za njeno povrnitev v Združene države. Ker pa deportacijsko povelje je bilo že izdano, po roka z ameriškim državljanom ne bi nič več pomagala. Prostovoljni odhod po deportacijskem povelju je isto kot deportacija. In po sedanjem zakonu, kdor je bil deportiran, se ne more več povrniti. Edino upanje, ako se j poroka vrši, je, da kongres olajša sedanji strogi zakon na tak način, da bo Secretary of Labor v slučajih, vrednih uvaževanja, smel vendarle dovoliti povrnitev v Združene države. Tak predlog je pred kongresom, ali je težko reči, da-li bo kongres kaj ukrenil v tem pogledu.
Prošnja za državljanske papirje
je spravila nekatere ljudi v zadrege
Vprašanje: Prišel sem v Združene države leta 1923 na začasen obisk. Imam tukaj družino in sem trgovec ter poznam mnogo odličnih Amerikancev. Ali smem zaprositi za državljanstvo, ako podam najboljša priporočila? Ali kasnejši začasen odhod iz Združenih držav utegne biti na škodo?
Odgovor: Prošnja za prvi papir bi imela1 le posledico, da bi se uvedla preiskava glede vašega prihoda in pravice do bivanja v tej deželi. Ako bi se našlo, da ste se podali v inozemstvo po 1. juliju 1924, bi bili podvrženi de-portaciji. Ako ste bivali tukaj brez prestanka od leta 1923, vas ne morejo deportirati radi nepo-stavnega prihoda, ali ne morete niti zaprositi za državljanstvo. Sedanji zakon daje pravico do legaliziranja nepostavnega pri hoda vsem onim, ki so prišli pred 3. junijem 1921. Predlogi so pred kongresom, da bi se to podaljšalo v korist vsem onim, ki so prišli pred 1. juiijem 1924. Ako bo kongres sprejel tak predlog, tedaj boste imeli priliko, da uredite najprej svoj prihod in potem zaprosite za državljanstvo.
Permit na vsak način!
Vvrašanje: Prišla sem v Združene države kot otrok. Starši so umrli in menda niso nikoli bili naturalizirani. Od leta 1924 sem poročena s tukaj rojenim Ameri-kancem in imam tukaj rojenega sinčka. Nikoli mi ni padlo v glavo, da bi uredila vprašanje svojega državljanstva, ker sem se vedno smatrala kot Amerikanka. Sedaj pa hočeva iti na izlet v Evropo in rekli so mi, da si moram preskrbeti dovoljenje za po-vratek. Ali ni mogoče, da bi se moje ime vključilo v pasport mo jega moža?
Odgovor: Ako starši niso bili natiralizirani, ste vi vedno inozemka in ne morete biti vključena v potni list svojega moža. Utegnete imeti velike sitnosti za svoj povratek, ako si ne priskrbite dovoljenje za povratek. Zgodilo se je pred kratkim, da Ame-rikanec, ki je šel v Evropo s svojo ženo (inozemko), jo je moral pustiti samo v Evropi in od tukaj zaprositi za njeno pripustitev izven kvote. V bodočnosti se izognete vsem tem sitnostim, ako zaprosite za ameriško državljan, stvo. Kot ženi ameriškega državljana, vam ni treba "prvega papirja" in smete vložiti prošnjo za naturalizacijo takoj.
"Return in five days" Vprašanje: Vposlal sem prošnjo za naturalizacijo z Money Ordrom za $5. Po pošti sem kmalu potem prejel dopisnico od natu r al izaqi j skega urada v potrdilo, da so dobili denar. Na levem kotu dopisnice stoji zapisano "Return in five days." Ali moram jaz povrniti dopisnico ali pa mi oni povrnejo prošnjo?
Odgovor: Ne,#st* slabo rs*u meli. "Return in five dsy«" js enostavno opomba na poito naj povrne dopisale*, ako vas as najdejo tekom petih dni. Niksr se ne brigstjte sa to opomba. Ohranite dopisnico in, ako preteče precej časa, ne da bi dobH nadaljne vesti, pišite natnrslisa-cijskemu uradu in pri tem navedite uradno številko, ki y> naj dete na dopisnici.
' -—o-
Kanada
Ni temu še tako davno, ko je bila Kanada znana v Jugoslaviji po imenu, par let sem pa je ta važni del angleškega svetovnega imperija skoraj edina dežela, kjer so naši izseljenci dobivali vsaj nekoliko možnosti za delo in skupno odmerjeni zaslužek, s čimer so se najširši sloji našega ljudstva seznanil s to zanimivo pokrajino ameriškega severa.
V svetovni politiki je Kanadi osobito po svetovni vojni odmerjeno važno mesto, ki ji si cer nikakor ne gre po številu prebivalstva, pač pa po gospodarski in kulturni moči. Poleti bo še bolj naglašen njen politič ni pomen, ko se bo v njeni prestolnici sestala britanska imperialna konferenca, ki bo imela rešiti več perečih vprašanj an gleškega gospodarstva, nastalih zaradi krize in nje posledice, carinske zaščite domačega angleškega blaga.
Dominion of Canada, kakor se uradno imenuje ta angleška dežela, se razprostira na severu Združenih držav od Atlantskega do Tihega morja. Na jugu in severozapadu meji z Združenimi državami, oziroma s polotokom Alasko, na severu na obsega vse arktično otočje globoko v pas večnega ledu. Vse to ogromno ozemlje meri več ko devet milijonov štirijaških kilometrov in je zemljepisno razdeljeno v manjši vzhodni in da-leko večji zapadni del, med katerima leži Hudsonski zaliv in jo loči tako da sta oba dela zvezana le z razmeroma ozkim pasom, ležečim med omenjenim zalivom in jezeri ob kanadsko-ameriški meji.
Na vzhodu je dežela le malo gorata, zapadni del pa pokrivajo skalne gore (Rocky Mountains) ; sredina je ravna in posejana s številnimi jezeri. Glavne reke so veletok sv. Lawrence, ki teče v Atlantsko morje. Mackenzie, ki se izliva v Severno ledeno morje in Jukon, katerega gornji tek odpade na Kanado, v nadaljnjem teku pa preide v Alasko.
Prebivalcev ima Kanada okoli 9,400,000 in je po tem takem zelo redko naseljena; na en kilometer odpade komaj po en prebivalec. Naseljenost pa ni enakomerna, marveč pojema znatno od vzhoda na zapad, medtem ko najsevernejši deli sploh niso obljudeni. Po narodnosti je Francozov okoli 2,500,-
000	(25% vsega prebivalstva), ostali pa so Angleži, Irci in Skoti, ki spadajo vsi v anglosaško kulturno skupino, v kateri se vtapljajo tudi vsi prise-jenci. Prarodnih Indijancev štejejo še okoli 110,000.
Najstarejši naseljenci Kanade so Francozi, ki so skozi vhodna vrata ustja veletoka sv. Lawrenca prišli v deželo že v 16. stoletju. Leta 1608 pa je prišla za njimi prva večja skupina Francozov, ki so posedli vzhodni del ter mu dali francosko obeležje. Ko so francoski naselniki prodirali proti zapadu in prišli celo v dolino Mississi-pija, so odrezali pot na zapad angleškemu prodiranju. Prišlo je do dolgotrajne borbe, v kate-
1	so Francozi podlegli; leta 759 so Angleži zasedli glavno
mesto Quebec in ostalo francosko posest.
Posest Kanade je dala Angležem priliko, da so se izkaza-i kot mojstri kolonizacijske po-itike, tako da so francoski Ka-nadci postali zelo zvesti držav-jani. Kljub svoji veliki plodo-vitosti, po kateri se bistveno
II II III !■	■! IIISKSSSSSSSSSSSSSSSSSS^^^=
ločijo od evropskih Francozov,Ilijone smrtnih slučajev; te so ■o ti Kanadci vendar v stanju spravile v grob že več ljudi ka-
" ' ~ kor vse vojne, vse divje živali in vse kače skupaj.
Zavod Rex Research Foundation v Chicagu je izračunal na podlagi resničnih podatkov, da umre v Združenih državah na leto več ljudi vsled bolezni za-dobljenih od prenosa bolezenskih bacilov po muhah, kakor znaša število samomorov, umorov in avtomobilskih ponesrečencev skupaj. Vsako poletje umre nad 50,000 otrok vsled gotove vrste griže; to je več kot jih umre vsled ošpic, škr-latinke, difterije in oslovskega kašlja skupaj. Sprva so znanstveniki mislili, da je otrokom huda vročina povzročila smrt; dandanes je pa dognano, da muhe prenašajo kali bolezni, ki povzročajo tudi smrt, ako se bolezni pravočasno ne ustavi s posredovanjem zdravnika. Jako nevaren je tudi legar (tifus), ki napada ne samo otroke, ampak tudi odrasle. Vešča-ki so izračunali, da znaša letna ekonomska izguba vsled teh bolezni do $70,000,000.
Malo navadnih ljudi, celo izmed bolj inteligentnih posveča svojo pažnjo, kako škodljive so muhe doma pri gospodinjstvu, ker ne držijo sob ter kuhinj čistih, oziroma sanitarnih in ker zadostno ne pobijajo muh. Pomislite, ena sama muha lahko nese 6,000,000 bolezenskih ba-cilev; bolezni, katere na ta način lahko muha povzroči, je 30 vrst; med temi: legar, jetika, Križa, kolera in otroška paraliza.
Dve muhi lahko razplodite tekom enega poletja ogromno mušjo družino 5,600,000,000,000 muh (nad pet in pol trilijonov), kajti muha izleže vsakih 14 dni novo generacijo.
Muhe se redijo najrajše v kaki nesnagi in od tam prenašajo na nogah škodljive bacile v hišo na razne j est vine.
Skupno škodo povzročeno ljudem in živalim vsled muh računajo letno na $360,000,000.
Lačna muha lahko požre naenkrat polovico toliko, kolikor sama tehta. Pri tem, ko se muha vsede na kos kruha ali sadja itd., pusti za sabo škodljive bolezenske bacile 30 različnih Vrst, ki se hitro razmnožijo v razne mikrobe; ta razmnožitev se najbolj hitro vrši v mleku; zaradi tega imejte vedno vsako posodo z mlekom dobro pokrito, muham pa nastavljajte razne pripomočke, da jih preženete iz hiše. Najbolj važne so pri tem mreže pri oknih in vratih in pa da nimate okrog hiše nesnage; zapirajte posodo za kuhinjske odpadke vedno dobro s pokrovom.
vpadanja in Francozi se ie b6je, da bodo njih kanadski rojaki prej ali alej.utonili i anglb-saškem morju. Baje so francoski Kanadci nekako okoreli v svojem konservatizmu in v podjetnosti niso kos žilavim Anglo-saksom, ki jih dosledno ispodrivsjo. O nekdanji veliki francoski posesti pričata dva borna otočiča St. Pierre in Miquelon ob novofundlanski obali, ki sta danes le še oporišče francoskim ribičem.
Upravno je Kanada razdeljena na devet pokrajin z lastno upravo in na dve oblasti, kjer zaradi premajhne naselitve še ni mogoče urediti samosvoje uprave. V vseh ozirih najvažnejše so pokrajine, ki jih imenujemo po vrsti od vzhoda na zapad: Quebec, Ontario, Manitoba, Saskachevan, Alberta in Britanska Kolumbija. Skupni državni zbor zaseda v Ottawi, kjer je tudi sedež vseh osred-nih državnih oblasti. Večja in važnejša mesta so še: Montreal, Quebec, Toronto, Winnipeg, Edmonton, Vancouver itd.
Kanada je predvsem važna poljedelska dežela, ki prideluje v ogromnih količinah pšenico, oves, rž, ječmen in krompir. Sadje: hruške, jabolka, slive in celo breskve in črešnje uspevajo v pokrajini Ontario, ob Erij-skem jezeru goje nekaj malega tudi vinsko trto, živinoreja je takisto zelo razvita, vendar je Kanada v prvi vrsti izvoznik žita in drugih kmetskih pridelkov. Znatno postavko v njenem izvozu pa tvori tudi les, papir in papirna masa.
Neizčrpna so rudninska bogastva države. Zlato, srebro, svinec, nikel, baker, asbestos, kobalt, premog in petrolej se pridobivajo v različnih pokrajinah, mnogo zakladov pa nedvomno hranijo Še neraziskani predeli. Kanadska industrija proizvaja: stroje, tekstilne,, usnjene in lesne izdelke. Samo ob sebi je umevno, da sta mlinska in žagarska panoga zelo obsežni.
Železnic ima država okoli 70,-000 kilometrov, ki pa tečejo večinoma v južnem delu vzdolž ameriško-kanadske meje. Najbolj znana je Kanadska pacifiška železnica, koje izhodišče je v Torontu, končna postaja pa v Vancouvru ob Tihem rporju.
Odkar je vseljevanje v Združene države onemogočeno, se je val izseljevanja obrnil proti Ka nadi, ki je pred vojno na vse mogoče načine vabila delavne roke, da bi ji dvignila skrite zaklade in odprla ogromna po-stranstva svetovnemu gospodarstvu. Priseljevanje gre v visoke stotisoče in samo do 1925 je prišlo v deželo preko 400,-000 duš raznih narodnosti. 2iv-Ijenske prilike pa so ponekod tako težke in zaščita delavcev je še tako pomanjkljivo urejena, da Kanada morda ne bo mogla nadomestiti one prilike za zaslužek, ki so jo evropskim delavnim slojem nudile Združene države pred veliko vojno.
Prilike se bodo morda obrnile na bolje v nekoliko desetletjih, ko se bo industrija bolj razširila. Večji del izseljencev namreč nima namena ostati stalno v tuji deželi in se tam udomačiti, marveč si le zaslužiti toliko sredstev, da ž njimi lahko popravi svoje gospodarstvo v stari domovini. Redko naseljena Kanada pa za sedaj potrebuje predvsem milijonov novih naselnikov, ki bi napolnili zevajočo praznino. Razvoj v tem pravcu seveda močno ovira svetovna gospodarska kriza, ki je tako zelo znižala kupno moč širokih, da pridelki skoraj ne gredo več v denar.
-o-
Smrt muham!
Marsikdo smatra mrčesje za veliko nadlogo, toda pri tem morda ne ve zadostno, kako mrčesje raznaša smrtonosne baci-e. O navadni muhi in komarju bi si človek ne predstavljal, da so tnorilci ljudi. Samo muhe so bile vzrok že na milijone in mi-
LISTNICA UREDNIŠTVA Članica, Cleveland, O.—Na
podlagi nove naturalizacijske postave ste vi še vedno ameriška državljanka. Vaš sedanji mož ne bo deportiran, če biva že sedem let v tej deželi, vendar on ne bo mogel nikdar postati ameriški državljan.
-o-
Konferenca premogarjev Indianapolis, Ind.—John L. Lewis, predsednik U. M. W. of A. unije je sklical za 22. junija posebno konferenco v tem mestu, kjer se bo ukrepalo glede nadaljnih mezd premogarjev v državi Indiana in Illinois. Te konference se bosta udeležila dva zastopnika premogarske unije in dva delegata operatorjev.
-o-
Rekord zrakoplovca Los Angeles, Cal.—Dne 16.
junija je zrakoplovni kapitan James Dickson s svojim letalom semkaj iz New Yorka dospel v 16 urah in _9 minutah, v zraku se je nahajal dve uri manj; v svojem zrakoplovu je imel tudi nekaj potnikov. -o-
Cestni pometači na stavki Chicago, 111.—Dne 22. junija je ostavilo svoje delo 2,400 cestnih pometačev, ker že dva cela meseca niso dobili od mesta nobenega centa plače.
/
m, im a. aprila uh Mnrt minds, dna U. GLAVNI URAD: 10M N. 000400 St. JOUR. BUL Telefon: 31041
Solventnoet aktivnega oddelka maka 103.30%: solventnoet mladinskega oddelka Hrrftn 184.81% Od ustanovitve do SI. maja, 19» snaia skupna tsplaflana podpora $4,070393
GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA, 36—-10th St. North Chicago. EL Prvi podpredsednik: JOHN GERM, »17 Kast O. St. Pueblo. Cokx Draga podpredsednica: mary HOCHEVAR, 31341 Miller Ave, Cleveland. O. Glavni tajnik: JOSIP zalar. 1004 N. Chicago St. Joitot UL PomoSni tajnik: STBVB G. VKRTIN, 1004 N. Chicago St. Jaitot SL Blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago St. Joliet 111. Duhovni vodja: REV. JOHN PLSVNIK. «10 N. Chicago St. Joilet UL Vrhovni sdravnik: DR M. P. OMAN, 6411 8t Clair Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR: MARTIN 8HUKLB. 811 Are. A. Eveleth. MInn MRS. LOUISX LIKOVICH, 9537 Swing Ave, South Chicago. DL PRANK LOKAR, 4517 Coleridge St. Pittsburgh. Pa.	•
PRANK PRANCICH. 8911 W. National Ave.. Milwaukee, Wis. OBOROB BRINCE. 718 Jones St. Eveleth,
FINANČNI ODBOR: PRANK OOSPODARICH. 313 Scott St, JoUet DL	•
JOHN ZULICH, 18115 Neff Rd., Cleveland. O. RUDOLPH G. RUD MAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa.
__	POROTNI ODBOR:
JOHN DEČMAN., BOX 539, Forest City, Pa. MRS. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St, Pueblo. Colo.
WILLIAM P. KOMPARE. 9306 Commercial Ave, South Chicago, UL JOHN R STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurtum. Midi.
URBDNIK IN U-P RAVNIK GLASILA: IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, a
Vsa pisma ln denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se poilljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet. UL; dopise, društvene vesti, razna naimanlla, oglase ln naročnino pa na GLASILO K & K JEDNOTE. 6117 St Clair Ave.. Cleveland. O.	^^m
Cesar Franc Jožef I.
Iz spominov angleškega državnika Churchilla
Angleški mornariški minister med svetovno vojno Churchill je nedavno izdal šesto knjigo svojih spominov. Za nas je ta knjiga posebno zanimiva. V njej opisuje znameniti državnik glavne osebe, ki so igrale odločilno vlogo v svetovni vojni in se posebej bavi z borbo na življenje in smrt treh carstev: Avstro-Ogrske, Nemčije in Rusije. Najbolj so zanimivi podatki o vladarjih in njihovih glavnih vojaških zaupnikih in državnikih.
Knjiga je pisana izredno živahno in na podlagi uradnih spisov in pisateljevih utisih. O nesrečni usodi Habsburžanov, o Francu Jožefu in o dogodkih neposredno pred izbruhom vojne piše med drugim sledeče:
Mladi cesar, ves krvav, stopa leta 1848 na prestol s pomočjo Rusije, na s slavo ovenčan prestol svojih prednikov, da preživi na njem skoraj stoletje, da bi mogel doživeti in slutiti konec svoje dinastije. Napredne ideje in težnje ga niso mučile niti ni bil za nje navdušen; v takem duhu je bil vzgojen; uradniki—poosebljeni stroji, birokrati, katerim je bila policijska država ideal, so bili njegovi učitelji. Usoda mu ni bila naklonjena. Celo vrsto rodbinskih in državnih nesreč mu je naklonila. V strašnih tragedijah izgubi brata, pozneje sina, ženo in nečaka.
Brata Maksimiljana ustreli-v Mehiki kot cesarja; sin Rudolf se ustreli s svojo zaročenko baronico Veczero; soprogo cesarico Elizabeto umori anarhist Lucheni; Franc Ferdinand postane žrtev atentata v Sarajevu.
Pri Solferinu in Magenti izgubi prvo, pri Sadovi drugo vojno; z aneksi jo Bosne in Hercegovine izgubi ugled in simpatije v Evropi.
"Brez nesreč bi ne mogel živeti," je malodušno izjavljal pred koncem svojega življenja, v katerem ni bilo več mesta za plemenita čuvstva. Zdrav je kot hrast, a tudi suh kot star hrast. Njegovo življenje je avtomatsko. Dan za dnem ob isti uri pričetek spanja, vstajanje, delo, jed, razgovor, molitev; najvišji uradnik cesarstva je obenem najbolj točen. In vedno v isti sredini, med samimi 70-letnimi starci; večinoma—a ne izključno—v družbi treh sta rih gospodov, z grofom Paarom, z baronom Bollfrassom in do leta 1906 z grofom Beckom.
Njih troje so bili v žarišču oblasti ogromnega cesarstva. Bili so cesarju najbolj vdani, "oni so živeli in umirali za svojega cesarja." Grof Paar je "bog dvorske etikete in družabnih obveznosti vladarja;" baron
Bollfrass, zli duh vojne klike, ki je povzročil okupacijo Bosne in Hercegovine; grof Beck je bil posredovalec med narodi monarhije in cesarjem, on je pripravljal vse ganljive sprejeme skupin zastopnikov narodov.
Grof Beck je natančno vedel, kako si cesar zamišlja in želi razne manevre, nadzorovanje vojske, javne manifestacije in slične nepolitične zadeve. Grof Beck je kot prvi načelnik generalnega štaba dajal cesarju svoje zastarele nasvete in pojme o vseh vojaških zadevah.
Poleg teh treh, ki so gledali na cesarja kot na neko višje bitje, a na narode ne ravno kot prijatelji, je imel Franc Jožef tudi posebnega zaupnika, gospo Katarino Schratt, hčerko nekega poštarja, v prejšnjem stolet ju, znano igralko Burghteatra. Ta žena, katere lepoto, čari in duhovitosti je cesar zelo cenil in ki ji je bila naklonjena tudi cesarica Elizabeta, je bila več kot 30 let največji zaupnik cesarja. V Schoenbrunnu ali v Ischlu je ona v najbolj ranih urah obiskovala cesarja in bila pri njem na zajtrku v starinsko opremljeni sobi, pri domači mizi, pokriti s kmečkim namiznim prtom. Dan za dnem je cesar sedel pri tej mizi v njeni družbi in mirno zadovoljno gledal na svet povsem drugače kakor ga je videl v službenih spisih, ki so mu jih desetletja ob določeni uri točno prinašali najvišji uradniki in jih je on točno in redno podpisoval.
Gospa Schratt je bila izredno dobro poučena o vsem. Ministri, finančniki, plemiči, igralci in slični so bili z njo v najboljših zvezah. Tako je bila ona resnična zveza med cesarjem in svetom. Ona je bila njegov presbiro, njegov časopis. Od nje je zvedel več, nego od svojih ministrov, od nje je zvedel resnico. To vlogo je gospa Katarina Schratt odigravala do cesarjeve smrti-, dasiravno je grof Montennovo, "bog španskega ceremoniala," poskušal, da bi jo odstranil. Franc Jožef je cenil samo njo, gospo Katarino Schratt, bistro in skromno ženo, ki je bolj poznala dušo tega častnika—plemiča, starega kova, s starodavnimi navadami.
Velik strah je imel pred časopisjem. Sovražil je lift, avtomobil in aeroplane; doma ni hotel imeti niti elektrike, niti telefona; lepa kočija, udobna železnica—to je bilo zanj. Bil je nasprotnik reorganizacije armade in načelnik generalnega štaba je imel težke čase, kadar je govoril z njim o oboroževanju in preureditvi vojske.
Načelnik generalnega štaba in vrhovnega poveljstva med svetovno vojno baron Konrad Hoetzendorf je bil goreč reformator. Stvarno je bil ob izbruhu vojne že davno on gospodar
▼ vojaki in v diplomaciji in to je bilo usodepolno. Kar je Lu-dendorf postal leta 1917, to je bil Hoetzendorf ie pred desetimi leti. Bil je človek Franca Ferdinanda in, je bil dalekovi-k den. Stalno je ponavljal, da čakajo Rusija, Romunija, Italija in Srbija samo na ugoden trenutek, da bi vzele, kar mislijo, da njim pripada. Najbolj nevarna se mu je zdela Srbija, a-to jo je sovražil bolj kot ostale Zato je bila potrebna le borba; ob ugodnem času z vsakim posebej. Bil je proti splošnemu pokol ju, najprej je misli! obračunati z Italijo, nato s Srbijo in tako lepo po vrsti. Kot hraber Špartanec je Hoetzendorf delal na tem, da bo armada hrabra kot iz jekla izklesana za vse napore, lakoto, mraz, vročino in napore. Vzgajal je vojsko, da umira od naporov in gladu v miru.
Glavni problem je na južni meji monarhije, tam so Južni Slovani. Srce imajo v Srbiji, glavni del telesa v monarhiji. Vsi so gledali na Srbijo kot na carstvo bodočih sanj; vsi so mislili na zedinjenje, čim se oslobodi srce turškega jarma Srbi, katerih borbenost v borbi s Turki je prešla meje krvoloč nosti, so s svojo hrabrostjo uti rali pot. Neustrašljivi so, gredo vedno naprej s terorjem in dosegli so, kar so hoteli. Pravo bojno polje pa je bilo v monarhiji, nezadovoljstvo podjarmlje-nega naroda s prevratnimi in socialističnimi tendencami v borbi z oblastjo države, kjer so
plemstvo, birokracija in vojskaf "Japoncev. To se pravi, jaz se
na čelu s starim vladarjem in njegovo srednjeveško vzgojo in izobrazbo vladali in strmeli.
Prišla je aneksijska bomba; aneksija stresa temelje Evrope, odpira nove rane, vzbuja in neti staro mržnjo. Cesar Viljem besni, Francozi so cinični, Italija presenečena, Rusija užaljena, Anglija jezna, Srbija in Črna gora razdraženi, Bolgari navdušeni.
Ehrenthal ni dalekoviden državnik," je dejal Viljem II, leta 1908 za aneksi jo.
"Poglejte, na tej mizi," je vzkliknil Nikola II in kazal na pisma Franca Jožefa, "vse to je laž."
Pod pritiskom Anglije se je Srbija leta 1909 uklonila,. Avstrija dvignila glavo. "Po taki lahki zmagi se ne bi čudil, če centralne velesile ne zahtevajo še kaj od Rusije. Hegemonija v Evropi in osamljenje Anglije je njihov glavni namen." Pričelo je kmalu, in sicer z maroškim vprašanjem, ko so Francozi v sporazumi' z Anglijo zasedli leta 1911 Foz. Nemci so poslali bojno ladjo "Panther" v Adir z izgovorom, da hočejo varovati svoje državljane. Angleži odgovarjajo in po Lloyd George-u sporočajo Nemcem: "Ako se hoče mir poceni, da podcenjujejo britanske interese, kakor da bi Anglija ne imela več besede pri odločanju v svetovni politiki, sporočamo, da takega miru Angleži nočejo."
Razburjenje v Berlinu. Cesar zahteva od Londona pojasnila o pomenu teh izjav z rožljanjem meča.
"Nikakih pojasnil, kadar jih zahtevate s takim tonom," odgovarja London.
Berlin se čudi tem odgovorom in odgovarja z novimi— pretnjami. Anglija spregleda in od tega časa pričenja na-sprotstvo med Nemčijo in Britanijo, angleško približevanje
Rusiji in Franciji, vojna se približuje.
o-
Svetovna
Ker je Turnherrjevo družino poznalo tudi dosti naših aifterišfcih Loškopotočanov, prinašamo to važno poročilo o in-ženerju Turnherr ju na tem mestu, posneto iz ljubljanskega "Slovenca," in sicer izpod peresa nekega "Slovenčevega" so-trudnika; glasi se takole:
V slikoviti Globočici pri Kostanjevici ob Krki je dom Di-nacherjevih. Gospa Frida, poročena z rojakom Slovencem inienerjem Turnherrjem, je nedavno prišla z vso družinico na počitnice domov—naravnost iz Šanghaja. Hčerkici sta še sedeli pri mizi, pri opoldanskem obedu, ko smo vstopili. Naši trojici se je že v cerkvi sv. Ni kolaja pridružil gospod učitelj Jankovič, tako da je bila druž ba zelo velika, ko sn» sedli— vsi radovedni—okrog mize in začel pripovedovati i n ž e n e r Turnherr o Kitaj u. Ljubezniva gospa Frida je zdaj pa zdaj posegla v pripovedovanje—kam neki pride Slovenec v svetu— saj je ljubka gospa sama otročičema pred tremi leti potovala za možem skozi Rusijo na Kitajsko.
Naj poprej so nas seveda zanimali dogodki, ki so do nedavna še razburjali ves svet in ki jih je družina gospoda inžener-ja Turnherrja doživela prav "na licu mesta"—v Šanghaju.
"Čudim se," pripoveduje gospod inžener, "da simpatizira vsa Evropa s Kitajci, ko pa je evropskem delu Šanghaja splošno vsa simpatija na strani
Kako je na Kitajskem
Poročilo slovenskega inženerja. ki je ondi bival
Tekoče poletje se je vrnil v Slovenijo s svojo družino inžener Nande Turnherr, ki je zadnja leta služboval na Kitajskem. Navedenec je tretji sin Ferdinanda Turnherrja, bivšega strojnika na Bodenschei-novi parni žagi v Loškem potoku, ki je imel v Travniku za-eno tudi gostilno in trgovino z
temu ne čudim, ker vem, da gredo simpatije ljudi vedno tistim, ki so 'zatirani.' A povedati vam hočem, zakaj prebivalci mednarodnega dela Šanghaja slavimo Japonce kakor od-rešitelje. Tri in dvajseta kitajska armfja, ki je službovala v šanghajskem okrožju, ni prejela že nekaj mesecev plače. To se pravi, oficirji so pač prejeli denar zase in za, moštvo, a ga med moštvo niso razdelili. Ščuvali so torej moštvo, naj si vzame denar iz evropskega dela mesta, kjer ga je itak mnogo, zropati kako mesto—to kitajskemu vojskovodji ni nobena težka stvar. Tedaj so se Japonci zapletli s Kitajsko zaradi šanghajskih umorov—to vse vam je znano. Znano pa vam ni, da je vsa Evropa hvalila kitajsko vojsko zaradi tega, ker je odbila prvi napad Japoncev, češ, kako imenitno je kitajsko vojsko vodstvo, ko pa je v resnici Japonska navalila na 50,-000 glavo kitajsko armado z borinji 500 vojaki. Potem šele so prihajale v luko japonske adje, ki so izkrcale druga za drugo ogromne množice vojaštva, vojnega orodja in vsega, česar so potrebovali. Sijajno so bili opremljeni japonski vojaki, a črede tankov, ki so se valile po ulicah, so vzbujale mračno grozo v ljudeh. Ladje, ki so prinašale vojake, so odnašale mrtvece in ranjence. To vse smo gledali z okna našega stanovanja. Uničili so Japonci v šesttedenski bitki nad 8,000 hiš. To barbarstvo in to grozoto gotovo vsakdo obsoja, zlasti kdor je videl, kako so iskali kitajski begunci zavetja in se kakor reke valili ali v notranjost dežele, ali pa v francoske koncesije. Je pa treba razumeti tudi strašni položaj Japoncev. Njih zemlja, ci more preživljati le 10 milijonov ljudi, je obljudena od 60 milijonov! Kaj naj store? Ce se hočejo obdržati, morajo za-vojevati zemljo."
"Slišimo, da je na Kitajskem precej razširjen komunizem. Ali je to res?"
"Komunizma Kitajec sploh ni sposoben. Akademska mladina je resda vneta za Rusijo—a povejte mi, kako more narod, ki je bil vedno roparski, sadističen v osnovnih potezah svojega žitja, m uči tel j svojega bližnjega, oblasten do skrajnosti—kako more tak narod postati komunističen? V Kitaju ga ni še tako skromnega člove-
ka, ki bi ne imel nekoga* da g* izžema v svoj prid. Delavcev He moreš najeti kar tako. Med kuHji ao boljši—to se pravi ob-laštnejši—katere vprašal, ali vedo za toliko in toliko delavcev. Bog varuj, da bi skušal brez posredovalcev najeti najnižje kulije 1 No, posredovalec dobi od svojega ščitenca redne odstotke. Ta sistem je na Kitajskem splošen, od najnižjega do najvišjega uradnika ali kar si bodi—vse spoštuje to tradicijo. Ako se zoper njo pregrešiš—imaš štrajk, imaš mrtvake in sreča je, če nisi med mrtvaki sam. Maščevalnost Kitajca je prav tako velika kakor njegovo spoštovanje tega sistema življenja. Kako pa živi država? Naukinška vlada se vzdržuje od prometa Šanghaja in drugih luk. Kitajec ne pozna davkov. Kitajski general—ki bi mu po naše rekli roparski poglavar— zasede mesto, ga uredi, počaka, da se nekoliko razvije, potem ga pa izropa in odide, ali pa ga proda drugemu 'generalu.' V Harbinu mi je živel prijatelj Poljak, ki je še cesarski vladi plačal za neko koncesijo štiri milijohe zlatih dolarjev. Sekal je les in uredil ogromno tovarno za furnir. Ko je vse lepo uredil, so prišli banditi in zahtevali, da njim plača davek, ako hoče iz svojega izvažati. Tako jim je moral plačati dvakrat toliko kakor državi. Prišli so naposled Hunhusti, pri katerih je zgubil vse, kar je imel, zdaj prosi mene, da bi ga vzel v službo. Pet let in pol sem do zdaj preživel v Kitaju in jeseni se vrnem spet tja, a najrajši bi ostal doma, ko bi le bilo za skromno življenje preskrbljeno.
"Kako daleč prideš s slovenskim jezikom, sem • izkusil, ko sem prvič šel na vzhod. Po Rusiji je pač jasno, da sem dobro izhajal s slovenščino, a imenitno se mi vidi, da sem v nekdanjem nemškem Tien-Tsinu klical v vseh jezikih, kar sem jih znal, kje da je botel, pa se nihče ni. oglasil; šele ko sem slovensko zaklical, je bil šofer-Rus takoj pri roki. Manjkalo mi je na Kitajskem ves čas fantovskega petja, z vonj en ja in te dolenjske pomladi. Tam je vsa komodideta. Naučiš se živeti tako, da ne sežeš niti po steklenici vode, da bi si natočil v kozarec, a lepo to vendarle ni."
Povej, kako pojmujejo Kitajci justico," je prigovarjala gospa Frida svojemu možu.
TsingTauska uprava nemškega dela železnice je prijavila kitajski oblasti, da so kitajski delavci ukradli iz skladišča spojnice za tračnice—to, da Kitajci radi kradejo, povem le mimogrede. Kitajska sodnija naj bi našla krivce. Nemci so kaj hitro imeli zadoščenje—kitajska oblast jim je nemudoma poslala glavo 'krivca.' Kdo je bil krivec? Prvi berač, ki so ga na cesti našli. Obglavili so ga, njegovo glavo so poslali tožite-Iju in—'pravici je bilo zadoščeno.' To je običajna oblika zadoščenja, pravici od kitajske strani. Ko sem bil v Harbinu, sem se na neštetih primerih prepričal, da je edini gospodar v mestu rabelj. Ta hodi okrog, oborožen s širokim mečem, in ob-glavi kogar hoče. Nihče ne kontrolira njegovih dejanj. Po tem takem je razumljivo, da velike množice, zlasti tamošnjih tujcev žele, da bi prišli Japonci in napravili red. Vsi smo tam prepričani, da bodo edino Japonci napravili red.
"Kitajec je za našo pojmovanje izredno čuden človek. Gotovo je, da je hipersenzitiven, a prav tako je gotovo, da se pase v izrodku sadizma. Treba je le gledati, kako in s kako naslado muči živali. Pri tem pa ima ptice rad s toliko nežnostjo, da se ne moreš prečuditi. Ptice v kletkah—te so jemali vsi Kitajci v največjem razburjenju v begunstvo poleg skromnih cul, ki so jih hoteli rešiti od vse svoje imovine. Kitajcu vse prenaša in donaša sluga. Ptiča pa nosi gospodar sam in ga gleda
ter posluša, ko mu poje. Ce pa ne premore ptička, mora imeti ▼saj kobilico v kletki, da ms poje.
"Ce se zgodi kaka nesreča, Kitajec ne bo nikoli priskočil na pomoč. Pusti, naj se zgodi volja bogov. Človek, ki se je ponesrečil, ostane kar tapi in nihče ga ne odnese. Ko mi je stroj raztrgal kulija v tovarni, sem obvestil policijo, ki je poslala sanitetce, a nihče se nesrečnika ni dotaknil. Poslali so v blaznico po norca, ki je pobral ostanke razmesarjenega reveža ter jih zložil skupaj, da so ga odnesli. Kitajec je zelo ljubezniv, a nikoli ne pogleda človeku v oči. Ne le Evropcu, tudi med sabo se ne gledajo v oči. To je za Evropo strašno Tudi proti Evropcu je Kitajec vljuden. A gorje, če katerega zasovraži. Ljubiti Kitajec Ev-ropca ne zna. Pač pa ga spoštuje in ceni, v kolikor ga Ev-ropec preseneča z novmami, ka terih prej ni poznal. A to spoštovanje se mahoma zruši in da prostor sovraštvu, čim se Kitajcu zazdi, da ima povod sovražiti. Svoje naklepe neusmiljeno izvrši. Ena sama velika bojazen vlada na Kitajskem. Ljudstvo se vsega boji. Oblastne j ši vedno tlači in izkorišča slabejšega. To je obraz Kitaja."
Se mnogo zanimivega nam je pripovedoval kramljaje prijazni gospod Nande Turnherr. Pokazal nam je veliko zbirko albumov s fotografskimi posnetki, ki jih je večinoma napravil sam. Ogromne kolekcije slik ima leta 1927, ko so se vršili po vsem Kitajskem najbolj krvavi meščanski boji. Slike, ki pričajo o tistih strahotah, ki prikazujejo pogin tisočev in tiso-čev, odsekane glave na kupe in drugega strašnega, pripovedujejo tako zgovorno o značaju azijatskega človeka, da je nemogoče v kratkih besedah podati vse to. A bi tudi še tako podroben opis mogel pogoditi komaj senco resnice. Čudi se človek stari in neusahljivi žili kitajske kulture v raznih umetnostih, njihavemu prefinjene-okiAu in njih svojski nežnosti, ako gleda barbarstva, ki so jih ti tako civilizirani ljudje zmožni. Pa—morda gledajo Kitajci s prav takim občutkom nepojm-Ijivosti našo evropsko kulturo in naše evropsko barbarstvo, ki se ga sami komaj zavedamo.
VESTI E JUGOSLAVIJE
LAKOTA NA KITAJSKEM
Iz kraja Pengpu v provinci Anhvaj na Kitajskem poročajo: Morda se Evropejcem, ki samo trpe v sedanjih časih, ne bo zdelo zanimivo poročati o lakoti na Kitajskem. Vendar je ta kitajska lakota strašna, kar dokazujejo dogodki, ki so se zadnje dni dogajali v katoliškem misijonskem vikariatu Pengpu. Tukaj vsak dan mnogo ljudi umira od lakote. Ubogo prebivalstvo je vse, lcar mu le ko-ičkaj more služiti za hrano: drevesno listje, vsa mogoča ze-išča, samo da niso strupena. Prav srečen je tisti, kdor more med to zelenje pomešati peščico sladkorja ali riža. Celo ostanke žita, ki ga navadno poklada-jo živini, sedaj jedo ljudje. Zaradi tega je domača živina strašno shujšala. Ko zmanjka vsega, pojedo sestradani reveži še svojo sestradano živino. Taco je dežela sedaj v skoro ob vso domačo žival. Lakota pa traja dalje. Podobne so razmere tudi v vikarijatu Lachokov, cjer jih vsak dan na tucate ymrje od lakote.
-o-
POIZVEDBA
Rad bi zvedel, kje se nahaja Anton Tomšič, doma iz Studenca pri Krškem. V Ameriko je ctari oče za par sto goldinarjev.
Strrflao dejanje fiesrečne matere. Dne 29. maja se je s popoldanskim vlakom pripeljala v Velenje neka Marija Plavčak s
svojim približno štiriletnim sinčkom. Najela si je sobo v neki tamkajšnji restavraciji. Drugo jutro je neki potnik, ki je stanoval v isti restavraciji, slišal obupen klic in takoj nato zamolkel padec. Marija Plavčak se je pognala z otrokom vred skozi okno svoje sobe v prvem nadstropju. Zdravnika, ki so ga takoj poklicali, je ugotovil smrt matere in otrokawV sobi je našla policija okrvavljen nož. Kakor je pozneje komisija ugotovila, je Marija Plavčan prerezala sinčku in sebi vrat ter nato z otrokom v rokah skočila skozi okno. Kaj je gnalo nesrečno mater v smrt, ni znano, ker niso našli v sobi nobenega pisma. Plav-čakova je bila stara okrog 30 let in je bila baje prišla iz Maribora.
Akordni zaslužki rudarjev.
Večkrat kdo zavidljivo govori >' jamskih delavcih, ki delajo na številkah" in imajo "ge-din" ali akord, češ, ti zaslužijo! Nekoč je res bilo tako. Da pa je danes popolnoma drugače, pričajo slučaji, ki so se dogodili v zadnjem času. Na zapad-nem obratu so zaslužili rudarji, kar na šestih krajih pod minimalno plačo na osem ur po 33, 30, 27 in 24 dinarjev. Vzrok je bil, ker je odkop trd, med premogom so kamenite plasti, pro-* ge za odvoz so pa slabe. Ker predvideva delovna pogodba najmanjši dnevni zaslužek 38 dinarjev, so se prizadeti obrnili za posredovanje na drugo rudarsko skupino, ki je tu radi zaščite delavstva. Prizadeti rudarji so bili zaslišani v obratni pisarni in pri ravnateljstvu, da so pojasnili vzroke manjše storitve. Res se zahteva izkop 12 vozičkov na osem ur, a vsled zgoraj opisanih slabih jamskih razmer takšna storitev ni bila mogoča. Nad 300 let stara zidanica V 3. in 4. številki "Križa," verskega lista novomeške, pre-Čenske in šmihelske župnije, je zgodovinar župnik g. Sašelj popisal zgodovino božjepotne cerkve Marije Brezmadežne na Trški gori. Sezidal jo je stiški opat Jakob Reinprecht v letu 1520.
Pod Trško goro, že blizu Ždi-nje vasi, pa je še sedaj v precej dobrem stanju že nad 300 let stara zidanica, nekdanja last* cistercijancev iz Stične. Seda- * nji lastnik omenjene zidanice in vinogradov je Franc Kos iz Jablana, župnija Mirna peč. Povabil je postrežljivi mož na kozarec kapljice, razkazal zani-vo stavbo in povedal nje zgodovino. Zidanica—prav za prav hiša—stoji kakih 30 korakov nad potom, ki pelje v Ždinjo vas. Skozi precej preprosto vežo, kjer jeseni lastnik "spreša" grozdje—tudi dve veliki stiskalnici je vredno pogledati—se pride v "hišo" in od tam v tako zvani "štibelc," kjer je še ostanek stare spovednice, ki je bila baje prenešena s Trške gore še izza časov, ko so bili lastniki stiški gospodje. Prav tako visi tam na steni star "skle-dnik," skoro gotovo izza tedanjih časov. Zanimiva je tudi starinska peč, ki greje obe sobi, kuri se pa iz veže. Tu ao stanovali beli menihi, maševali so pa na Trški gori. Po izjavi lastnika Kosa stoji stavba tako— vseh 300 let—kakor je bila zidana. Prekrita je bila samo streha. Kupil je od stiških gospodov hišo in vinograd njegov
prišel leta 1913. Njegovo zadnje bivališče je bilo v Lafayette, toda v kateri državi, ne vem.
Prosim, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi na sledeči naslov:
Frank ImperI, 1012 S. 60th St., West Allis,
Wis.
(26-27)
Pod hišo je prostorna klet in notri nad 20 sodov. Nekateri so še polni sladke kapljice. Tudi klet ni še nič predelana. Lastnik bo zanimivosti rad pokazal, dal pokusit kapljico pa tudi v denar bi jo seveda rad spravil.
-o-
Ustanavljajte nova krajevna društva!
USODNA PRETEKLOST
SOMAN
Zdelo se mi je, da ne more čutiti okus po razdoru. Opazil sem, kako je v pozabi name in nase, zapirala oči, prevzeta rajši od nekega gona razdiranja kot od večjega občutja življenja. Globoko modrost, katere me je naučila priroda, ugotovitev, da je življenje vselej tesna in tragična zveza bolesti in naslade—radi mene tudi ljubezni in smrti—evo, sem našel in spet potrjeno. Čudoma sem doumel, zakaj ni kljub tej smrtni borbi ljubezniva, okrutna in trpinčena keltska rasa že davno ugasla: Kakor je tudi močna njena želja po smrti, gon življenja je vendarle močnejši!
Ce bi pa sebe skušal razčleniti, bi našel nekak prirojen smisel za disciplino in strasten gon k udejstvovanju. Morda sem bil prav tak sanjač kakor Kelti, a moje sanje so bile sanje svobodnega naroda, sanje dejanj. Dejanje! Dejanje! Dejanje! Gibanje! Kje je nevarnost, da jo premagam? Razsipam in darujem, kar imam, ker čutim v sebi moč, da kaj novega ustvarjam! Skratka, imam poželjenje, da na katerikoli način dosežem občutje nebrzdanega življenja! Tako sem pojmoval svoj temperament. Znabiti, da je moj gon k udejstvovanju bil usmerjen tudi k razdiranju. Če pa ne, pripisujem to dejstvu, da sta latinska kultura in pa krščanstvo vcepili neko spoštovanje do vsega v naše barbarske duše. Bila je neka ponižnost v spoštovanju, ki sem ga čutil do vsega lepega in dragocenega. Morda tudi kot posledica tega, ker sem bil nesposoben sam ustvariti nekaj podobnega. To sem sam sebi zameril.
Naši predniki so imeli manj pomislekov, ko so zažgali gal-sko-rimske čudotvore. In kadar sem pomislil na najino lju bežen, se mi je zdelo, da ji vsakikrat, kadar je prejela Hannah od mene to veselje do razdiranja samega sebe, na drugi strani brez napora in s pomočjo svoje življenjske sile poklonim nekaj novega, globokega in zelo osebnega.
A take misli mi niso mnogo pomagale. Hannah jih ni mogla razumeti. Kako neki naj ji raztolmačim, da prejema od mene življenje, ki ga izpremi-nja v smrt? Če bi sama stala duševno na isti stopnji kakor jaz, bi bila razlika ras še vedno zadosti močna, da bi nama onemogočila medsebojno razumevanje. Kaj naj torej koristi skupna civilizacija? Tako je očitavalo najino ubogo tragično življenje prav tista nasprot-stva, ki vladajo med raznimi narodi ,in v meni zavestno, manj zavestno v Hanni—je rasel v nama neke vrste nacionalizem, ki je še povečal najino trpljenje.
Da! Gozd je bil moj zaupnik.
Tudi tam sem naletel na lju-bavne drame. Bile so celo ostrejše, nji hpotek krajši. Vse žuželke, ki so po oploditvi ubijale samce, so ilustrirale borbo, v katero sem bil sam zapleten. Prav za prav sem moral biti vesel, da ni tudi Hannah taka! Tako recimo kakor samička ščuka, ki s posebnim veseljem požre svojega soproga—če je ka^j manjši od nje. Nazorni nauk iz prirode je imel to prednost, da me je podpihoval v moji zakonski borbi. Ta se je namreč čezdalje bolj razvnemala. Zdaj ni bila več sovražna vojna med rasama, marveč je zrastla v nekako zoperstav-ljanje nasprotnih načel.
Volčja družina, ki je prebivala na nekaj sto metrov oddaljenem peščenem vršiču, me
(Nadaljevsajel
kar od sile glasno svoje rodbinske radosti.
Vedel sem, kje sta v gostem grmičevju volk in volkulja napravila svoj dom v zavetju. Pod koreninami ogromnega bora je bil vhod v njun brlog. Ni bilo treba niti pobliže pogledati, da je človek vedel, s koliko spretnostjo je bil izkopan, v loku, da bi do voljkuljine postelje nobena voda ne prodrla. To ležišče je bilo skrbno postlano s suhim listjem in krpami kož, toplo in mehko. Več kot sto podobnih sem že izkopal!
Tam je torej prišel na svet ves novi rod mladih volkov, za katere sta oče in mati zdaj hodila vsako noč hrupno na lov.
Slišal sem njuno prvo tuljenje, s katerim sta se sporazumela o svojih namerah. Nato je volkulja umolknila—že je torej prežala. Kmalu za tem je dal volk glas od sebe in je gnal preplašeno divjačino na spreten način v željeno smer. Kdor bi stal v bližini, bi kmalu za tem začul umirajoči ui-i-i-i! ubogega zajčka, ki mu je volkulja polomila rebra. To je šele večerja za oba stara. Volk pridirja z vso naglico. Z razkačeno volkuljo vlečeta žrtev vsak z enega konca, jo raztrže-ta. No, kaj pa to renčanje? Ni posebno ljubezniv ta parček! Za večji kos gre pravda! Pa saj je še zajcev dovolj. Ko se do dobra nasitita, odideta oče in mati složno na lov za mladiče. Imenitno rodbinsko veselje! In prav nič več krvavo kot v človeški družini, kjer tudi jemo mrtvo meso!
A tisto grdo renčanje poprej! Tudi v prelepi prirodi, se zdi, ni vse tako popolno—kar se ti če zakonov.
Pa mi je vendar le dal volčji par dragocen človeški nauk. Če sta srečna—in to sta očividno —je njuna sreča posledica tega, da kmalu pozabita na neizogibne nesporazume v prid nežnosti, ki je potrebna, da v dvoje prenašata tovor življenja in smrti. Je li bilo morda že prepozno, slediti temu zgledu? Čeprav sva človeka, Hannah in jaz, ali naj se sramujeva, učiti se česa od živali?
Pripovedoval sem ji malo zgodbico. Ta ženska, ki ni či-tala nobene knjige, je zelo rada videla, da sem zavoljo nje postal pripovednik. Dan£s mi je jasno, da si je priboril Archer njeno naklonjenost, ker je znal na izust vse irske legende, česa bi ne mogel doseči pri irskem dekletu mladenič, ki pripoveduje usodo Deirdrovo? Ali sem rekel "pripoveduje?" Saj to je vendar petje! Keltska rasa ni nikdar izgubila svojih bardov in jih tudi ne bo. Rde čelasec je bil eden izmed njih!
Ta premislek je obudil v meni naval ljubosumnja. Prav brez potrebe sicer, saj je Archer daleč—daleč dovolj, da ni bilo mogoče izvedeti, kje se je ustavil. Kljub temu je na novo obujeno ljubosumje pripomoglo mnogo k zbližan ju med menoj in Hanno. Povedala mi je tragično pripovedko o Deirdru in iz njenega načina izražanja se mi je zdelo, da slišim tu pa tam zveneti poetični polet svojega nekdanjega tekmeca. To odkritje je vsebovalo zame skriven poziv na tajno tekmovanje, pri čemer sem bil seveda že radi njegove odsotnosti zavarovan pred porazom.
Mojim pripovedkam je^manj-kala bolestno pretresljiva nota in kadar sem končal, se je skrila plavolasa glavica, ki m§; je pozorno poslušala, rahlo razočarana ob moji rami. Mislim st, zato, da si pripesni še nekaj Okoliščin, ki bolj pretresajo sr-
je rastogotila. Razglašala je že ce nego brez ovinkov izpeljane
besede moža dejanja.
"Ne vem, kako je to," je čas nekaj časa pripoznala, "a pri tvojih pripovedkah mi ne gre na jok. Jat bi pa rada in mislim, da je. v njih marsikaj, kar bi me moglo pretresti. A ti pripoveduješ tudi najbolj Žalostne stvari tako hladno kakor kak Anglež." . -
•
Bal sem se, da jo tlači samota. Zares, kdor ne ljubi knjig, ne sanjavega razmišljanja, ne gozda, mora imeti strašno pusto življenje. Zatorej sem predlagal Hanni, da si najameva v kateremkoli mestu, na priliko v Winnipegu, sobico, kjer se ka darkoli lahko ustaviva. Tam bi lahko živela cele dneve in tedne, kakor in kadar bi se nama zljubilo. Kar more nuditi gledališče—po mojem mnenju ne posebno veliko—tako rad bi ji vse to poklonil!
V moje največje presenečenje je moj predlog odklonila. Dejala je, da je rojena na kmetih in da ji le življenje na deže li všeč. Nikdar nikoli bi ne prepustila svojih krav komu dru gemu za molžo. O ne! Znabiti da bi ne bile do kraja pomolze-ne, da bi se mleko strdilo in pa kuretina! Ali nima nemara namena, napraviti ograje in goji ti plemensko perutnino? V času njene odsotnosti bi prav gotovo pomešali različne vrste— lepa reč!
"Dete moje," sem dejal, "saj nisem kmet, kakor drugi. Moj bančni konto je hvalabogu ter konjski kupčiji in trgovini s kožami precej visok in živina, ki jo tu gojim, tudi nekaj prinese. Ali imaš potrebo, da se na drobne koščke raztrgaš? Ali se to sploh ujema s tvojim sta njem? Ti potrebuješ nege, da se pripraviš na porod."
Pa nisem obdržal zadnje besede. Vztrajala je pri svojem kmetskem življenju—ne bom ji predbacival, je jezno dejala, da je "ničvrednica in delomržnica, kot so Francozinje," ki drugega ne delajo, kot ves ljubi božji dan čitajo rumeno vezane knjige!
Nobena stvar je ne bo zadrževala, da bi svojih dolžnosti ne izpolnila. Sicer pa, da je zelo nevljudno z moje strani, da tako nesramno podčrtavam njeno stanje. Gotovo sem izgubil čut sramežljivosti. Tako je šlo dalje, s precejšnjim krikom in vikom. Izvedel sem, da bi bilo bolje zame, če bi vzel plug v roke, ko da govorim o bančnem kontu, plug—kot to delajo hvalabogu vsi O'Molloyevi, kakor so to od nekdaj delali in bodo tudi v bodoče.
Kmetska žena! Bila je v tem svojstvu za moj okus nekoliko pretirana. Ne bi mi bilo ne-všečno, če bi se bila obnašala nekoliko bolj koketno. Trpel sem radi njene nemarnosti oblekah.
Pa je rekla:
"Čemu? Saj ne pridemo v stik z drugimi ljudmi kot z mojimi sorodniki. Kaj pa stori, če sem bolje ali slabše oblečena? Za naju dva sem videti dovolj čedna."
(Dalje prihodnjič)
Srečna rešitev iz goreče bolnišnice
Bennington, Vt.—Ker je v tukajšnji Putnam bolnišnici nastala v oddelku X-žarkov velika razstrelba, je ogenj mahoma vse poslopje zajel. Da se reši 45 bolnikov iz drugega nadstropja, so zdravniki in strežniki iste zavili v plahte in v no-silnicah spravili še pravočasno na varno.
Plen suhaških agentov v bližini Pittsburgha, Pa.4
Pittsburgh, Pa.—Meseca maja t. 1. so zvezni prohibicijski agentje v mestu in okolici zasegli in zaprli šest pivovarn. Dalje so zaplenili 6,000 galon piva, 1,800 galon žganja in 1,300 galon vina.
Kobilice ustavile vlak
Winnipeg, Man., Canada. —
Nedavno je neki potniški vlak vozil po južnozapadni strani od tega mesta, je naletel na več milj dolge skupine kobilic, ki so tir popolnoma zakrile, da se je moral vlak ustaviti; nadležen mrčes so končno z vrelo vodo spravili s proge.
Začasni predsednik demokratske narodne konvencije
Chicago, 111.—Iz gotovih virov se poroča, da bo narodno konvencijo demokratov, ki se prične v tem mestu dne 27. junija, otvoril senator Albin W. Barkley iz Kentucky, ki bo zaeno začasni konvenčni predsednik.
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	'	PODRUŽNICA«
6131 St Clair Avenue	15601 Waterloo RcL
OLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV

t' Na tej slovenski banki vložit« denar bres skrbi in lepe obresti
Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljite ga najceneje po nail banki.
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI

..........................................................T f' 11 f 111M T t T T' T T T H111111111J111 f i 1............""""..........."'""...............
Milosrčen sodnik
m
Colorado Springs, Colo.—Ker je 18-letni Bartow Crocker, sin premožnega tovarnarja nedavno kupil nek ukraden avtomobil je obtoženca sodnik mislil poslati za daljši termin v državno poboljševalnico, končno je pa milosrčni sodnik kazen spremenil v toliko, da bo tovarnarjev sin moral pet let zastonj delati na neki farmi v Laks-pur, Colo.
Zaspal med vožnjo v avtomobilu
Wapakoneta, O.—Ko se je 43-letni R. B. Fisher, uradnik Proctor & Gamble milarne s svojim avtomobilom vozil nedaleč od tukaj, je med vožnjo zaspal, vsled česar se je avtomobil zvrnil v neki globok jarek; voznik je bil na mestu ubit.
-o-
Zverinski mož

S
Pred nedavnim je v selu Sre-brnica na Srbskem živeči kmet Miloševič delal s svojo ženo na polju, s katero se je spri. Grozil ji je, naj molči; ker ga pa žena le ni hotela ubogati, jo je privezal k bližnjemu drevesu in ji s svojim žeppim nožem odrezal jezik. Zverinskega kmeta so zaprli.
ITALIAN (g)LINE
"ITAUA" — "COSUUCH" 1 State Street, New York
DIREKTNA ZVEZA V
Trst in Dubrovnik
Razkošni in ogromni parniki. Od New Yorka do Trsta 11 dni. PRIHODNJA PLOVBA:
L Julija...................................Augustus
7. julija........................................Saturnla
16. julija.................Con t* Biancamano
23. julij«.............................................Borna
30. julija..........................C'on te Grande
3 avfucta....................................Vuicania
ZNIŽANE CENE
v eno stran in round trip
Izborne udobnosti. Izvrstna kuhinja Vprašajte lokalnega agenta ali družbo
NAZNANILO IN ZAHVALA.
8 tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da je preminul, oziroma pri ribolovu utonil moj drogi in nadvse ljubljeni soprog in oče treh otrok
JOHN JAMNIK
Pokojni moj dragi John Je bil rojen v vasi Gradišče, fara Žclimlje pri LJubljani, dne 21. septembra, 1889 in bi bil sedaj star 43 let. V Ameriko Je prišel leta 1912; leta 1917 Je bil poklican v armado USA in poslan na Francosko; za časa vojne je bil ujetnik na Nemškem nad leto dni; leta 1919 se je pa zopet vrnil semkaj med svoje drage.
Pokojni moj John je spadal v štiri različna slovenska društva in sicer: sv. Jožefa, št. 56 KSKJ, Planinski bratje, št. 5 ZSZ; Hribski bratje, št. 9 SSPZ in sv. Jurija, št. Ill JSKJ, ki so mu skupno priredila dne 10. junija enega izmed največjih sprevodov v Leadvllle na njegovi zadnji poti proti pokopališču. Spremljala ga Je tudi skupina ameriških legijonarjev, h katerim Je pokojnik spadal.
Zatorej se na tem mestu s potrtim srcem in v imenu svoje družine ter mojih staršev najlepše zahvaljujem vsem društvom za vse njemu storjeno, bodisi že prej, posebno pa zdaj, ko je blagopokojnik ležal na mrtvaškem odru in za časa pogreba. Najlepša hvala tudi častltemu gospodu župniku Rev. George M. Trunku za lepe cerkvene obrede in ganljiv govor pred odhodom in ob odprtem grobu. Še posebna hvala vsem darovalcem lepih vencev, ki ste čull ob mrtvaškem odru, ki ste nas tolažili in ga spremili do groba. Dobri Bog naj vam bo zato obilen plačnik.
Tebi pa, moj nikdar pozabni John in mož, bodi pravični Bog milostljiv sodnik; naj podeli Tvoji blagi duši večno plačilo v raju. In ko se stečejo tudi naše ure, pridi ml naproti, da se zcpet objameva in obnoviva zvestobo sedmega sv. zakramenta na veke! Amen.
Oj zvonovi le donite, svet da tužno vest bo znal; Ljubi mož in dragi oče nam v Gospodu Je zaspal.
V rakeV so ga položili, okrasili s cvetjem vso, sveče mu v spomin prižgali, ml pa se jokali smo.
V grobu tam zdaj mirno sniva, in počiva vedno naj! Bog daj njega duši blagi, večni mir in sveti raj!
Žalujoči ostali: .
Marija Yamnik, neutolažljiva soproga. Emilija, Anna. Karolina, hčerke. Anton in Josipina, moji starši in družina; Anton Praznik, brat moje mamice; Matthew Yamnik, tvoj zvesti brat; Frances Ver-bič, Angela Skerjanc, tvoje sestre; Joseph YurgUch, sin Tvoje sestre; Frances. V stari domovini pa še živeča mati Urfala Yamnik; Jernej, Jože in Alojz, bratje; Marija Purkat, Rozalija Šmuc, sestre.
Leadvllle, Colo., dne 19. Junija, 1932.
DOBER IN ZANESLJIV!
ČASOPIS ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Prinaša dnevno podučne gospodarske in politične članke. Onim, ki nimajo slovenskega duhovnika, prinaša tedensko poljudne nedeljske govore. Prinaša najzanimivejšo povest o življenju v Afriki, o "Tarzanu." Za to povest ima "A. S." izključno pogodbo. Priobčuje zanimive domače slovenske in druge romane in povesti. Iz slovenskih • naselbin prinaša najtočnejša poročila. Kratko, to je list za ameriške Slovence!
Stane letno $5; polletno $2.50. Za Chicago, Canado in Evropo letno $6; polletno $3.
Pošljite na Upravo "Amerikanskega Slovenca," 1849 W. 22d St„ Chicago, I1L, in prejemali boste ta list skozi dva meseca za po-skušnjo.
$1
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
je edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Cenjenim društvom in posameznikom se najtopleje priporoča za naročila raznih tiskovin. Društvene tiskovine so naša posebnost. V zalogi imamo vplačilne knjižice za društva KSKJ, ki jih je odobril glavni tajnik KSKJ. Cene znižane vsem tiskovinam.
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC ima zalogo vseh slovenskih knjig, ki so na trgu. Velika zaloga slovenskih, hrvatskih in angleških molitvenikov. Pišite po cenik. Obenem ima naša knjigarna tudi vse slovenske gramafonske plošče Columbia in Viktor izdelka Slovencem po Ameriki se priporoča
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22d Street	Chicago, 111.
1 if I [i	uj ^ffl^rr rHliF '^i m'' * * * *t* N?riv1 ^IJ *• "ft» ji* * "^phb
F. KERZE,
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, rcgattje In drugo, pazite na moje Ime tn naslov, te hočete dobiti najboljfts blago sa najnižje cena
Načrti In vzorci ZASTONJ I
ŽENITNA PONUDBA
Vdovec, srednje starosti, išče v svrho ženitve pošteno katoliško Slovenko ali Hrvatico, samsko ali vdovo, v starosti od 25 do 45 let; tudi če ima vdova enega otroka. Jaz lastujem svojo hišo in delam še precej stalno. Pismene ponudbe naj se izvolijo pošiljati pod naslovom:
Ženin, care of Glasilo 6117 St. Clair Ave. Cleveland,O.
(23-24-25)
ZA POTNIKE
Vsem rojakom, ki so namenjeni potovati v doglednem času v večji družbi rojakov, nudimo sledeča potovanja:
30. junija—Aquitania na Cherbourg 1. julija—Olympic na Cherbourg 1. julija—Deutscbland na Hamburg 1. julija—Europa na Bremen
6.	julija—Berengaria na Cherbourg
7.	julija—Satnrnia na Duborvnik in
Trst ,
8.	julija—Majestic na Cherbourg
9.	julija—De de France na Havre 9. julija—Bremen na Bremen
14. julija—Albert Ballin na Hamburg 16. julija—Aquitania na Cherbourg 19. julija—Europa na Bremen
21.	julija—Olympic na Cherbourg
22.	julija—Paris na Havre
23.	julija—Berengaria na Cherbourg 28. julija—Deutschland na Hamburg
28.	julija—Bremen na Bremen
29.	julija—ne de France na Havre.
DENAR	V STARI KRAJ
500 dinarjev	$ 9.50 | 100 lir $ 5.90
1,000 dinarjev	18.50 | 200 lir 11.40
2,000 dinarjev	36.75 | 500 Ur 27.00
5,000 dinarjev	91.50 | 1,000 Ur 53.25
Za vsa nadaljna pojasnila, oziroma naročila, obrnite se na:
Alois Češark
MUTUAL LLOYD MARINE CORP.
105 W. 10th St. NEW YORK CITY, N. Y.
25-letna skuinja. 35 let član KSKJ.
i ZANIMIV I
I	I
i slovenski |
i dnevniki
i i | imate v svoji hiši, ako | 1 zahaja v vašo hiio	i
i i i 'Ameriška Domovina' i
ki Izhaja dnevno. Prinaša vse	s
svetovne novice, slovenske vesti	S
iz cele Amerike, krasne, orl-	S
finalne povesti, članke ter dosti	S
n šalo in sa pouk. Naročite	S
se. Naročnina po Ameriki le	s
•5.60 sa celo leta	=
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriike Domovi-= ne," vaxp bodo točno tn po najbolj smernih cenah postregli Be priporočamo.
6117 St. Clair Av«. CLEVELAND, a
POIZVEDBA
Ce je pri naši Jednoti kak član po imenu Joseph Pavig, naj se izvoli pismeno javiti na sledeči naslov:
Mrs. Mary Aljancich, 314 Easten Ave., Peoria, 111.
(25-26)
THINKERS AND DREAMERS
Back of the beating hammer By which the steel is wrought,
Back of the workshop's clamor The seeker may find his thought.
The thought that is ever master Of iron and steam and steel.
That rises above disaster And tramples it undsr heel
The drudge may fret and tinker,
Or labor with heavy blows;
But back of him stands the Thinker, The clear-eyed man who knows.
For into each plow or sabre, Each piece and part and whole,
Must go the brains of Labor Which gives the work a soul
CONTUBCTOBS
In submitting contributions to Our Page, please consider the following:
1.	Use one side of paper only.
2.	Manuscripts written ln pencil will not be considered.
3.	IX possible typewrite material, using double-spacer.
4.	All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request.
5.	Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Saturday prior to Intended publication.
6.	Manuscripts will not be returned. 1. Address communications to
Our Page, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
EVELETH AGAIN
Back of the motor's humming,
. Back of the belts that sing,
Back of the hammer's drumming,
Back of the cranes that swing.
There is the eye that scans them,
Watching through stress and strain,
There is the mind that plans them,
Back of the brawn, the brain.
Might of the roaring boiler, Force of the engine thrust,
Strength of the sweating toiler, Greatly in these we trust.
But back of them stands the Schemer, The Thinker who drives things through;
Back of the job, the Dreamer, Who's makihg the dreams come true.
—Selected.
APPOINTED TO JOLIET PARISH
Word was recently received from His Eminence, George Cardinal Mundelein, Chieago, officially appointing the Rev. George Kuzma as an assistant at St. Joseph's, Joliet. The parishioners of St. Joseph's were eagerly awaiting this news and feel fortunate in being thus favored. Father Kuzma was ordained on April 2 and celebrated his first Solemn High Mass at St. Joseph's the following day.
Bravo to'^. Dee for telling us something about picnicking in Junel Smoke screen motorists, initial-carved trees and empty cans are only a few things mentioned of all the nuisances you encounter during the summer. Keep it up! . . . There is little else on Our Page now but sports. Who can resist the call of sports, that pastime which is becoming more and more popular? . Brooklyn Knight gave us a good description of the knights. A good way for the rest of us to show Our Page readers just who's who . . . Soudan played its first game with Eveleth recently. I hope that Eveleth rooters will be on hand to cheer our gang whenever they play This will be a stockingless summer again. Oh, well, there is more need of economy than ever before .. . Are you following the recipes given by La Sal-lita? Yum, yum, those caramels are better than any you can buy ... What'll be taxed next? Do you know that cats are taxed in Italy? And we thought we were safe from more taxes like that! But, of course, the congressmen have to devise some means of keeping their salaries from getting a cut. They really couldn't afford it, you know! ...
Mitz.
Weeps! Has No Time to Dry Tears
What looks like the remains of a downpour of tears extends from the corners of her eyes down to her cheekb. The lady in the case is one of the two 16-foot statues in front of the Federal Building, Cleveland, O.
But the valley of tears has nothing to do with the strong box that she so securely holds and guards.
The theory that the depression is responsible for the apparent sorrowful countenance has, been discarded. In an exclusive interview with an O. P. reporter, the lady disclosed that she is so busy holding the strong box and torch that it is impossible for her to wash her face.
Although it is not known just Kow the reporter got the information, he revealed that she said, 4If you would wrap me in cellophane so that the rain and dust would not get near me, I wouldn't look such a fright."
"Depression!" she continued, not moving an inch. "Why, there is a job right here for some beauty specialist who can climb a ladder and give me a facial."
The reporter lost his job because he failed to notice whether or not the lady lady needed a manicure and a haircut.
KSKJ ATHLETIC BOARD
John Churnovich, chair* man, 904 N. Hickory St, Joliet, I1L
Anton Grdima Jr., 1053 E. 62d St., Cleveland, O.
F. J. Sumic, 222—87th St, Pittsburgh, Pa.
John J. Kordiah, 328 How. ard St, Chisholm, Minn.
Pauline Treven, 1229 Lincoln St, North Chicago, I1L Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis.
COOKING SCHOOL By Frances Jancer
CREAMY COCOA FUDGE Mi cup cocoa 1 cup brown sugar • 1 cup granulated sugar Vfc cup evaporated milk
cup water 2 tablespoons butter 1 teaspoon vanilla Combine sugar, cocoa. Add milk and water, and place over low flame. Stir constantly until sugar is dissolved and mixture boils. Continue cooking, without stirring, until a small
CATHOLICISM IN DENMARK
Denmark, you may be interested to know, is an apostolic vicariate of which Msgr. Joseph Louis Brems is the spiritual head. The entire popula tion is three and one-half millions, of which slightly less than 23,000 is Catholic. What we call Catholic Action is in a very healthy condition in Denmark. The Danish Catholic Year Book tells us, among other things, that the Catholic Academy, founded in 1896, has, besides other branches, a Bureau for Information on Re ligion. There are 10 Marian societies, a Eucharistic league, a league for the conversion of Israelites, the Danish Catholic Youth Federation, the Mothers of Families Association, a number of young women's organizations with a central federation, Boy Scouts, the St. Andrews' League, the Catholic Radio Club (founded in 1927), a mutual sick benefit association, and three Catholic re-viiews. There are two hospitals —St. Joseph's and St. Eliz-
PICNIC INSTEAD MEETING
OF
CONFIRMS 46
It is good to be together and have a good time once in a while, that is why the Holy Cross Lodge, No. 214, Cleveland, changed its next meeting date to July 10 in favor of a picnic to be held July 3 at Hart-man's farm on Ridge Rd.
The lodge will unfurl and dedicate its new flag Aug. 28 with services at St. Vitus' Church. Festivities will follow in Grdina's Hall.
Invitations to all Cleveland KSKJ lodges will be extended shortly.
-S_
EDITOR'S NQTE
Forms for the July 5 issue of Our Page will be closed Saturday morning, July 2.
Contributors and reporters are* kindly asked to post material so that the Page will not receive them later than July 1.
Co-operation in this matter will be appreciated.
WASHINGTON PAMPHLET
The Most Rev. Thomas A.
Welch, bishop of the diocese of	o-
Duluth, Minn., administered	NOTICE
the Sacrament of Confirmation!	-
to a class of 46 at St. Martin's Members of the Holy Family Church in Tower, Minn., June j Lodge, No. 136, Willard, Wis., 21.	!who did not as yet return the
The church was taxed to i confessional ticket as testimony capacity and the colorful and of having performed their impressive ceremonies were an Easter duty are requested to do
inspiration to all.
CELEBRATE FEAST DAY
and
SS. Cyril Lode, No. 144, Sheboygan, | Wis., will celebrate the feast of its patrons, July 10, by attending the 8 o'clock Mass in a body.
so at once.
Members failing to return the ticket to the secretary of the lodge will be suspended Methodius from the lodge and Union.
o--
FOUR GROUPS IN PICNIC
INVITED TO ANNIVERSARY CELEBRATION
j Members of Frederick Baraga Lodge, No. 93, and St. Ann's Lodge, No. 155, Chisholm, Minn., are urged to — —	attend the 30th anniversary
Four allied Slovenian lodges celebration to commemorate, of Ambridge, Pa., will hold a July 3, the founding of St. Jo-picnic July 3 at the Martin Spec seph's Lodge, No. 30 KSKJ. farm. Transportation will be Members will congregate at free.	7:30 a. m. at the Community
Roasted lamb and refreshing Building and will attend the 8
drinks will be available.
o'clock Mass.
A concise manual for the bicentennial of the birth of Washington, which relates some of the vital contributions made by Catholics to Washington's work, is prepared by the educational department of the National Catholic Welfare Conference. One section of this manual discusses "Washington —A Man of Faith"; another considers Washington's Cath olic friends and associates. The Catholic Address to Washing ton, following the victory at Yorktown, and the Commander-in-Chief's reply are also given. Much else in the manual will prove informative and interesting to Catholic readers. There has been pernicious propaganda by certain types of would-be fact-finding American biographers and historians to belittle Washington's services in the establishment of the republic. We are gratified that the educational department of the National Catholic Welfare Conference is substituting a more appreciative study of the man to whom Americans— Catholics, Jews, Protestants-owe so much.
amount of mixture forms a very soft ball in cold water. Re- |at»eth's; primary, intermediate move from fire. Add butter and and hi*h schools; and numer vanilla. Cool to lukewarm, then ous libraries. There are 31 par beat until mixture begins to »shes, 16 mission, 60 regular thicken and loses iU gloss. Add and 25 secular priests. Hospi-nuts. Pour at once onto greased taIs and schools are cared for platter, and when thoroughly 700 Religious cold, knead until smooth. Pat If it: seem to you that 23,000 into greased pan. When firm. is a sma11 yeast with which to cut into squares.	| leaven three and one-half mil
lions, think of the twelve who TO HOLD CONFAb IN PREP-|set out uPon their bold adven-
Parishioners Honor Rev. John Plevnik on Anniversary Date
ARATION OF JOINT . PROGRAM
ture shortly after the manifestations of P e n t e c o s t—to leaven the whole world.—Ave Maria.
-o-
FLOWER CONUNDRUMS
What flower makes a bright
JOINT PICNIC
The Java Croatian National Home and the Slovenian National Home of Pittsburgh have united to sponsor a joint picnic at Locust Grove in the near future. •	.
The Amer&ktf flofcenlan
Auditorium of Brooklyn issued a request to all societies of the corporation, imploring them each to select two delegates tolday? (Sunflower.) represent their respective or- What flower calls children ganizations at a meeting to be to school? (Bluebell.) called in the very near future. What flower sends them
The object of this meeting is home?- (Four-o'clock.) a discussion of a monster ball What flower ought to be in to be sponsored in the fall or a circus? (Dandelion.) winter by all the clubs com- What lily might be in tha bined. The societies notified next cage? (Tiger-lily.) are the following: Knights of What flower ought to be a Trinity KSKJ, St. Joseph's So- favorite with an unmarried ciety KSKJ, Marija Pomagaj man? (Bachelor button.) KSKJ, St. Peter's Society JSKJ, What flowers do fairies use Bratska Zveza SNPJ, All Amer- for wands? (Golden-rods.) ican SNPJ, Hrvatski Cvijet What flower is best for win-HNZ, Samostojno podporno ter fun? (Snowball.) društvo, and Domovina, pevsko What flower is a great trav društvo.	eler? (Wandering Jew.)
This is one swell opportunity What flower is popular with for the delegates to put their the girls? (Sweet William.) heads together and discuss What flower is the most re-very carefully a way to make ligious? (Jack-in-the-pulpit.) this ball such an overwhelming What flower has the names success so as to surpass all the 0f two girls? (Rosemary.) affairs runs thus far. There is What flower is the name of a absolutely no reason what- parent? (Poppy.) ever, why this cannot be ac- What flower is a color? complished. Just imagine, a (Pink.)
gathering of all the members What flower blooms only in and friends of each individual the morning? (Morning-glory.)
The Rev. Fr. Plevnik, pastor of St. Joseph's Church, Joliet, 111., was honored Sunday, June 19, in a most fitting manner on the 35th anniversary of his ordination to the priesthood. In spite of his wishes to let this day go unnoticed, the parish ioners deemed it an honor to celebrate it with due solemnity At 10 a. m. the members of the societies and sodalities pages, servers and clergy marched to church. St. Joseph's School Band, the realization of the jubilarian's dream of years, played several stirring marches during the procession.
Solemn High Mass was celebrated by Father Plevnik, with the Rev. Fr. Hiti as deacon and the Rev. Fr. Kuzma as subdea-con. Other priests in the sane tuary were the Rev. Wencel Sholar, O. S. B., St. Bede's College, Peru, 111., who delivered the sermon; the Rev. John Fer lin, O. F. M., Lemont, and the Rev. P. J. Hennessy, St. Mary's Church, Joliet.
At 2 p. m. a reception was held at Slovenia Hall, which was filled to its capacity.
After a short introduction by the Rev. Fr. Hiti, the program opened with the playing of "Jubilee March" by the band, directed by Raymond Pluth. Mr. George Stonich, in the name of the parishioners, presented the Rev. Fr. Plevnik with a purse. The band^ also played several concert /numbers. •
A musical selection was given by the newly organized band of the first grade. At the conclusion of the selection, the band members tossed 35 roses from the stage to Father Plevnik. The national dance of the Slovenes was given by the graduates. It was greeted with si^ich enthusiastic applause that it was repeated. Two appropriate numbers were sung by the church choir.
Joseph Zalar, supreme secretary of the KSKJ, extended the felicitations of the KSKJ societies to the celebrant. Mrs. Mary Chulik spoke in behalf of the women, and Miss Mary Gaspich gave a short talk in the name of the Blessed Virgin Mary Sodality and St. Agnes' Sodality.
The Rev. Fr. Sholar, O. S. B., the Rev. Fr. Ferlin, O. F. M., the Rev. Fr. Kuzma, the Rev. Fr. Violich of St. Mary's Croatian Church, Joliet, and the Rev. Fr. Derengowski of Holy Crbss Church, Joliet, extended their greetings and best wishes
to Father Plevnik. Then the jubilarian stepped to the stage and, after a great ovation, addressed all present with a few words.
We pray that our spiritual father, the Rev. John Plevnik, who has been with us for IT years, will continue to enjoy many happy and successful years in the service of the Lord as our pastor.
Correspondent.
ELBOWS
AND A FEW JOINTS
society in one auditorium, on the same night. The hall won't be half large enough.
The knights have already selected their delegates. They are John Ribic and the writer. We are ready for this miniature convention as soon as we are notified of the date. We shall throw in some very modern and peppy ideas in order to give the younger generation an even break. Let's go, young and old, and put our husky shoulders to the wheel and start it a-spin-ning.
Brooklyn Knight.
-o-
PRINCIPAL SPEAKER
The Rev. Fr. Schweigeryof Hibbing, Minn., will be Ahe principal speaker flit the dedicatory exercises to be hefd the morning .of July 4 at Soudan.
What flchver blooms only at night? (Moon Flower.)
What flower blooms very early in the spring? (Tulip.)
-o-
BRIDGEPORT PICNIC
Ivanovoj farm will be the scene of the picnic to be held July 3 by the St. Joseph's Lodge, No. 148, Bridgeport, Conn.
Admission to the grounds is 25 cents per person and includes the round-trip bus ride. Jitney busses will run every 30 minutes and will stop on the same corners as last year.
Teacher of Etiquette to class: "Why does a gentleman allow a lady to enter an elevator first?"
Johnny,- quickly retorting: "So he can get out first."
PROMISE OLD-FASHIONED GOOD TIME AT PICNIC
The Our Lady of Lourdes Lodge, No. 246, Etna, Pa., extends an invitation to all members and friends to attend its first picnic, to be held July 3, at Little Creek Road Camp.
The picnic ground is a little past Bycley's Ice House on Little Creek Road. Those who wish to ride in the truck are asked to wait at the Croatian Home on Bridge St. and at the railroad crossing at Butler St. in Etna. The truck will run from 1:30 p. m. until 6 p. m.
For good things to eat and everything toward having a good old-fashioned time is guaranteed by the committee. A special invitation is extended to the Pitt Boosters.
Thousands, maybe millions of sand flies flew around Cleveland last week ... but they were short-lived ... and did little harm ... yet they always stick to a house that's freshly painted . . . That reminds us that Canadian soldiers, another fly or other that lives but hours, will again pay Cleveland the annual visit... not so long ago, a visitor to Cleveland was told that thousands of "soldiers" came, to Cleveland over night . but the guest was disappointed when the query "What time will ' they parade?" fought the answer that they were flies . . . Turning to another page ... the O. P. refused publication of many depression articles . . . because it believes that so much has been written and said about the depression that the "economic damper" has been buried under the verbiage ... it seems that U. S.
thought that th'e trip to just 'around that corner" was a little too far, so it built another street, "confidence," midway to bring another corner closer Page carries much on Jay baseball teams ... and it is fair to write a little about the folks who are there . . . the sidelines with folks who yell . . . the boosters .. . the rooters ... so, scribes, your eyes and ears direct to them . . . and send in a line to "On the Sidelines" . . . and if co-op ia»extended, it will be a weekly baseball feature . . . for info write to the Page . . . "Schmeling shmiles . . . Schmeling schwings" . . . that's right, it was a fight.. . and one listener fell asleep in the tenth round . . . O. P. had no wires running to Long Island .. . and the sports reporter was out on a vacation, so comment will end with this period.
-o-
CHANGE MEETING DATE
The Mary Help Lodge, No. 165, West Allis, Wis., will meet Thursday, July 7,j*t 7 p. m., instead of July 3.
The change was made to give members the opportunity to attend the church picnic scheduled for Sunday at Saga-din's Park, S. 38th and W. Burnham Streets.
o	' ~
NOTICE, STEPHENS
Members of St. Stephen's Lodge, No. 1, Chicago, are notified that the secretary will be out of town from July 3 to 17, and payments of assessments are to be made to the acting secretary during that time, William B o g o 1 i n, recorder, 1848 W. 22d St.
Collection of assessments will commence at 6:30 p. m. prior to the next meeting scheduled for July 2.
Kmg Baseball Reigns on Stephens' Home Grounds
500 SEE OPENER; HOLIDAY BILL
FILLED; THREE KSKJ TEAMS
CENTERED IN STEPHEN'S PARISH
Now that the St. Stephens. Chicago, have had their ball grounds properly dedicated, baseball reigns as king of sports. Phil Nilles, city engineer, did a nice job of tossing the first ball; it was evident that he has tossed baseballs before.
Through Mr. Nilles' good offices, a scraper was secured that leveled out the humps on the grounds the week before and a steam roller that flattened out the surface so that it resembled the front of a full-dress shirt.
About five hundred people
around St. Stephen's Parish. Five ball teams, three of them KSKJ, should be enough to make things interesting around any parish. .
J. G.
SCHEDULE OF MIDWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE
PITT BOOSTERS WIN AGAIN
Rallying in the eighth, the Pitt Boosters rang up six runs to trip Mt. Albion, 8 to 2, in a game featured by the pitching of "Ribby," Booster twirler, who retired 15 batters via the strikeout route.
The Jays took the lead when Ribby's" three-bagger swept
attended the opening affair uwo runners across the plate, and were treated to one of the I joseph Svau and Matthew
most exciting games of the season, one that seemed to be purposely staged for this auspicious occasion. The St. Stephens Juniors and the St Georges battled to a 3 to 3 tie for eight innings. The tension and excitement was so great that something had to snap, and it did, when a questionable decision of the umpire blew^fe works. Young Tony Prah went the route on the rubber for St. Stephens and made a very good impression.
In the second game, the St. Aloysius had a little easier time of it, scoring their first win of the season from the St. John boys. "Slip" Zefran emerged from comparative obscurity bf pitching a two-hit game. When asked how he did it, "Slip" merely said "Grapenuts," showing that he already has an eye on some of the money paid to stars for advertising.
The St. Stephens Seniors finally won a KSKJ league game, the Waukegan Boosters being the victims. The boys vow that they have turned over a new leaf, the winning side. From.now on they will be "at home" greeting the visiting KSKJ teams on their home grounds. Their games will begin every Sunday afternoon at 3:30. Sunday, Aug. 7, will be Joliet day in Chicago, for on this day the Joliet DSD and the Joliet KSKJ teams Will come to Chicago and hook up with their respective opponents.
On July 3 the St. Stephens Juniors will travel to La Salle for a game with the local Holy Name Juniors.
On our home grounds, games will be played on Sunday, July 3, and the following day, the Fourth. All this is another proof that Chicago is a baseball city, especially that part
Svall, new in the Boosters' lineup, performed welll.
The Sunnysiders will meet the Boosters next Thursday at the Stanton Ave. field.
ATHLETIC HOP WILL FOLLOW JOLIET-BARAGA TILT
The K. L. B. team in conjunction with ? ? ? ? ? will sponsor an athletic hop at Kozmut's Grove, July 10, after the Milwaukee vs. Joliet Midwest KSKJ baseball game.
All friends of the Baragites are cordially invited to attend the hop and to join the happy-go-lucky merrymakers.
-o-
LEADING BATTERS
July 3
Waukegan St. Josephs at Jo
liet.	' "
' July 10 '
Joliet at Milwaukee. 1 Waukegan at Chicago. South Chicago at Waukegan. Boosters.
-o
Soudan Scores
10-4 Win O ver
Aurora K-Jays
Fred Pahula Leads Attack for Winners; To Stage Repeater July 4
Trimming the fast Aurora KSKJ baseball team to the tune of 10 to 4, the Soudan Jays scored their sccond victory of the season before a large crowd of enthusiastic boosters. The game was an interesting one throughout in spite of the difference in the totals.
Fred Pahula led the Soudan swinging attack, getting three hits in four tries, two of which were two-base clouts. Nick Te-kautz, Soudanite, placed on base twice, while J. Deblack and J. Champa did most of the hitting for the losers.
Soudan will meet Aurora at Aurora July 4, instead of July 10, as previously scheduled. Score:
Aurora AB R 1
WAUKEGAN IS SET FOR TOURNlf?
Set July 6 as First Date of Tennis Meet; Mixed Doubles on Card
SCHEDULE Minneeota KSKJ Baseball League
32 .ENTER SINGLES
H PO 1
Waukegan Booster Club Indoor
Anton Kolenc ...................500
John Gercar .....................424
Anton Stritar.....................416
Frank Ogrin ................... ,375
Larry Umek.............,.....*... .357
Team average...............340
-o-
JOLIET KSKJ TEAMS TO MEET JULY 4
The St. Fra'ncis team will battle against the KSKJ Boosters Monday, July 4, in a game that is expected to draw all the Joliet Slovenes to the sidelines The tilt will be staged at Rivals Park, first ball leaves pitcher's box at 12:45.
POSITIVE HEALTH
JUNIORS WIN SEVENTH STRAIGHT
In one of the most spectacular games of the season, the Holy Name Juniors of St. Roch's Church, La Salle, 111., defeated the La Salle Bulldog? to the tune of 5 to 2 in a fast moving game at Hegeler's Park.
Henry and Willie Gergovich, twins, and battery of the team, played a wonderful game. Willie hurls and Henry receives behind the plate. "Co Co" Pod-linski, Frank Ajster and Kozai starred with field catches. The stellar playing of "Reinke" Ur-banch helped the team also.
The Holy Name aggregation is beginning to be the cynosure of other teams in the district, and many have already classed the outfit as the outstanding junior team in the tri-cities.
Much of the credit of the team is due to the manager, William Pearce, and to Father Paschall, who adds spirit by
The personal attitude should be positive, and not negative It is not enough merely to avoid conditions which are conducive to colds. There should be ac tive, positive, personal care of the individual health, with prompt resort to the family physician at the slightest un favorable indication. Some of the best rules for putting this positive regime into operation are very simple. They include eight hours' sleep each night, plenty of exercise daily in the fresh air, a maximum of healthful recreation, a minimum of enervating pleasures and a well balanced diet. Their observance will develop physical resistance to disease.
—Ohio Health News.
UNPREJUDICED OPINION
"Johnny, it was very wrong for you and the boy next door to fight."
"We couldn't help it, fa fther."
. "Could you not have settled your differences by a peaceful discussion of the matter, calling in the assistance of unprej udiced opinion, if need be?"
"No, father. He was sure he could whip me and I was sure I could whip him, and there being an active rooter at all i v/as only one way to find out'*
Marinsek, If	4	{	0	1	0
Deblack, 3b..	4	1	2	3	1
Champa, p....	4	0	2	1	4
Glavan. lb....	4	1	1	8	0
Futchie, c....	4	0	0	6	1
Korench'n, ss	4	0	0	1	0
J. Mar'sek, cf	4	0	0	2	0
Mihelich, rf..	1	0	0	0	0
Kmet, rf	2	0	0	0	0
Totals	34	4	6	24	7
Soudan	AB	R	H	PO	A
J. Vesel, 2b..	5	1	1	2	4
N.Tekautz, If	5	1	2	0	0
Joe Yapel, If	1	0	1	0	0
M. Vesel, rf..	3	2	1	0	0
Yamnick, rf..	1	0	0	0	0
F. Vesel, lb..	4	1	0- 12		0
Skala, cf	2	2	1	0	0
E. Pahula, cf	1	0	0	1	0
C. Tekautz, c	4	1	1	9	0
Jack Yapel, p	5	1	1	2	5
J. Pahula. 3b	4	1	3	1	1
F. Pahula, ss	4	0	1	0	1
Totals ...... 39 10 12 27 11
Errors—Deblack, Korenchan 2, Mihelich, J. Vesel, C. Te-kautz, F. Pahula.
Two-base hits—Turk, Deblack, J. Vesel, M. Vesel, C. Te-kautz, Jack Yapel, J. Pahula Z. Struck out—By Champa 2, by Jack Yapel 2. Bases on balls Off Champa 3, off Jack Yapel 1. Hit by pitcher—Champa 2, Jack Yapel 1.
Mrs. Smith was expressing her regrets to old Epp, whose wife had passed on. She had been Mrs. Smith's washerwoman fofr many year^
"I don't know what I am going to do for another laundress," Mrs. Smith was saying.
"Now nevah you mind, Mrs. Smith. Ah's co'tin' again and Ah co'ts rapid. Jes' you wait a week or so."
Edison, with all his inventions, was a piker compared to the ambitious young photographer who advertised: "Your baby, if you have one, can be enlarged, tinted and framed for $8.79."—Hardware Age.
When the Great Official Scorer comes
To score against our name, t will not be that we lost or won,
But how we "played the game."
Postpone Booster Out ing to Attend Church Carnival
With the closing of entries on June 15, Waukegan is ready for the long awaited tennis tourney.
The matches may be played off at any^ of the local courts and also on the private booster courts, which will be ready for the tournament. The schedule will be posted on the school bulletin board."
Gc Two Brackets Six days will be allotted for the first round, to commence July 6, and to be followed by another bracket during the week of July 13. The mixed doubles pairings will be made after the boys' and girls' sin gles are played off.
The meet promises to be the main attraction for the neat few weeks, judging from the enthusiasm spreading throughout the club. If the tourney proves a success, which no doubt it will, it may be adopted as ah annual event.
32 in Singles Race
The meii$'singles roster includes Vic Petrovič, Dr. L. F. Kompare, John Miks, Tony Starcewicz, John Cankar, Larry Umek, John Gerchar, Joe Zorc. Joe Slana, Frank Ogrin, Matt Slana and Joe Umek.
The young ladies who will vie for singles honors are Pauline Grom, Frantes Petric, An gie Gerchar, Marie Suhadolnik. Helen Podbby, Val Umek, Val Merlak, Mayme Terchek, Ber-nice Kukar, Marie Grom, Millie Gerchar, Jane Barle, Pauline Treven, Antoinette Hladnik, Angela Furlan, Jennie Cepon, Pauline Petric, Theresa Svete, Frances Hart and Anna Slana Postpone Outing
The buting planned by the Booster Club of Waukegan has been indefinitely postponed because the church carnival falls on the same date of the postponed gathering.
Scribe.
A painful scene was being staged, with Johnny, his fathei and a slipper in the principal roles. Father gave voice to the ancient platitude. "This hurts me, Johnny, more than it doe? you," he said.
Johnny gritted his teeth. "Then," he wailed, "keep it up. I" can stand it."
A violinist entered a little music shop in London. "I want an E string," he remarked to the man behind the counter.
Producing a box, the latter said: "Would you mind picking one out for yourself, sir? I ardly know the 'es from the shes."
i July 3
Chisholm at Soudan. Eveleth at Aurora. July 4'
Soudan at Aurora. July 10
Eveleth at Chisholm.
Florians Lead League by Win Over Baragas
JAY TEAMS IN 28 TO 9 TRACK MEET; STEPHENS RALLY IN FIFTH, WIN 7 TO 4; JOLIET MEETS WAUKEGAN JULY 3
Eveleth,Breaks Tie in Sixth,
Trips Chisholm
Kau3ek and Klun Allow Five Safeties; Threat in Sixth Falls Short
Chisholm, Minn.—In a fast game, the Eveleth KSKJ team defeated the Chisholm KSKJ aggregation, G to 4, at the local ball park Sunday afternoon.
A run in the first inning, three in the fourth and one in each of the sixth and seventh gave the local nine thc victory over their opponents, who scored their runs in the second and sixth innings.
Skriner opened the scoring for the locals on a sacrifice by Drobnich, but Chisholm tied the count in the following frame. The Hilltop nine went on a scoring spree in the fourth inning, Drobnich, Kau sek and Kvatemik scoring in fast order.
Chisholm threatened for while in the sixth, scoring three runs, but the locals pulled nut cf danger by chalking up coun ters in the same and following antos.
Kausek and Klun, pitching for the Eveleth team, held their opponents to five hits.
Standings to June 26
W L Pet.
South Chicago ....	4	0	1.000
Milwaukee ........	3	1	.750
Waukegan..........	1	1	.500
Chicago ..............	1	3	.250
Joliet ..................	0	2	.000
Wauk. Boosters..	. 0	2	.000
Chisholm	AB	R	H	PO	A
Mihelich, cf..	4	0	0	1	0
Gregorich, ss	4	1	0	1	1
Rose, lb	4	1	0	2	0
Zganc, 3b ....	4	1	2	1	1
Raushell, 2b	4	1	• 1	1	1
Postovarh, If	4	0	0	1	0
Matetich, cf..	4	0	2	0	3
Fr'kovitch, rf	4	0	0	0	0
Gazvoda, p..	4	0	0	0	4
Totals	36	4	5	7	10
Eveleth	AB	R	H	PO	A
Skriner. ss....	4	1	1	1	1
Ahlin, rf	. 3	0	0	0	0
jiozinka, rf..	' 1	1	1	0	0
Mirosl'ich, cf	4	0	0	2	0
Drobnich, 3b	4	2	2	0	2
Kausek, lb..	3	1	1	7	1
Shukle, lb. ..	1	0	0	1	0
Prebanich, If	4	1	1	1	0
Kvaternik, c	4	0	1	1	0
Peterlin, 2b..	3	0	0	1	0
Klun, p ........	3	0	1	1	3
Kausek, p_____	1	0.	0	1	0
Little Girl: What do you think, Auntie, there's something running across the bathroom floor without legs.
Auntie: Good gracious, child, what is it?
Little Girl: Water, Auntie.
-o-
Tenderfoot: How can I drive a nail without hitting my finger?
First Class: Hold the hammer with both hands.
-—o-
Little Joe was in the yard catching lightning bugs. After catching one he held it in his land, turning it over and over. Finally he called, "Dad, where oes this bug turn on?"-
Totals ...... 35 6 8 16
Errors—Raushell, Postovarh. Skriner, Kausek, Kvaternik 2, Peterlin, Klun. Chisholm .'. 0,1 0 0 0 3 0 0 0—4 Eveleth .... 10030110 *—6 Bases on balls—Off Gazvo da 1, off Klun 3. Struck out— By Gazvoda 11, by Klun 6, by Kausek 6.
He'd Also Have a Hard Time
"Bill," said the teacher, "if your father could save a dollar a week for four weeks, what would he then have?"
"A phonograph, a new suit, a refrigerator and a new set of furniture."
A good reputation is oft the by-product of a good character, but a good character is never the by-product of a good reputation.
. Watch for opportunity—so few people do. It passes us by unnoticed because of our absent vigilance.
Knowledge not in service, not unlike virtue concealed, dies unrecognized and unhonored.
Gathering a total of 33 hits, the St. Florians baseball team went into first place, last week when it defeated the Milwaukee Baragites by an overwhelming score of 28 to 9.
The Boosters started their steam roller attackfin the first inning, when the lead-off man, Tony Link, opened with a sizzling liner, good for three bases. Johnny Franko registered a double, Rudy Konar smashed a hot single into right field clearing the bases. Joe Kucic let go a hot grounder through short, Konar advancing to third. Both men scored when Eddie Kucic banged a three-bagger into center field. Ed Primožič drew a base on balls, but neither Kucic or Primožič could score. F. Janesic, Baraga pitcher, finally got a toe hold and struck out the next three batters.
This first inning appeared as a sample of what the Florians could do, for the succeeding rounds resulted in a complete rout of the Baragites. Lefty Benkovich fairly scintillated in the pitching role for the Boosters. He struck out 14 batters and gave only one free ticket to first base. He was touched for 10 hits, four of which were of the charitable kind.
The Baragites had their little field meet in the sixth inning when they tallied seven runs on five hits. Sadkovich started the frame with a single to center. Banko placed another in the same place, and so did Rudy Janesic, whose swat cleaned the bags. Jaklich and Udovich were hit by pitched balls, filling the bases. J. Janesic and F. Janesic put on the finishing touches by knocking the apple for a couple of bases.
St. Stephens, playing the visitors role, beat the Waukegan Boosters by a 7 to 4 score in the other Midwest contest on June 19.
The Waukeganers drew first blood,by scoring two runs in the first frame. They couldn't keep the edge, for at the end of the fifth Chicago forged ahead with five tallies. The game, however, was played on practically-even terms, with both teams playing heads-up ball.
Ribich was on the mound for the Stephens, allowing only seven hits, three bases on balls, and striking out 14 batsmen. Tony Opeka pitched for the
Boosters, but permitted the generous amount of 15 hits, though he garnered eight strikeouts.
Frank Gerchar of the Boosters led his team in hitting by poling a triple and a double. Katrak of the Chicagoan« did his share by getting three hits to lead the team.
Joliet Kay Jays and St. Joes of Waukegan postponed their scheduled tilt to July 3, when they will cross bats at Joliet.
Kay Jay Booster. •
SEND I!
TALLY LONE HIT
:M!
Joseph Mozina tallied the lone hit made by the Waukegan KSKJ Booster Club while the Jays lost, 8 to 2, to the Miller De Sotas in a city B-l indoor game.
The Liberty Utica Markets lost by a forfeit to the Boosters, and the KSKJ team is now in-second place, winning two in three starts.
HOLDS POSITION AS LIFE GUARD
Matthew Kastello, well-known KSKJ member, has been tendered a position as life guard at the Starved Rock swimming pool for the summer months. The pool is well crowded with swimmers during the summer months.
PREP TOURNEY COURTS
Final touches are being put to the' tennis and horseshoe courts that will be the scene of the tourneys to be staged by the Waukegan KSKJ Booster Club.
-o---
A LAUGH
A laugh is just like sunshine,
It freshens all the day. It tips the peak of life with light,
And drives the clouds away; The soul grows giad that hears it, And feels its courage strong: A laugh is just like sunshine For cheering folks along.
-o-
EFFECTIVE SPIRITUAL HOME REMEDIES
JOLIET, WAUKEGAN PLAY SUNDAY
The Joliet KSKJ Boosters will meet the Waukegan No. 1 team in a baseball game scheduled for 1 p. m., Central Standard Time, on the Richard St. diamond July 3.
The Joliet team will travel by bus July 10 to meet the Milwaukee tJaragitcs. Anyone wishing to make the trip, the cost of which will be very reasonable, is asked to inform John Churnovich, 904 Hickory St. Call 2-8286 and leave message not later than July 10, so hat reservations can be made in time.
Bus will depart at 9 a. m. July 10 from the KSKJ office. 1004 N. Chicago St.
"A little more patience," to bear up with this person, with whom I am compelled to live, and who is not at all congenial to me.
"A little more firmness," to continue this work, which duty demands and which is so repellent to me.
"A little more; humanity." to remain at the post to which God has led me and which does not correspond with my dreams and plans.
"A little more common sense," to take people as they are ,and not as I should like them to be.
"A little more prudence," to bother as little as possible about others and their affairs.
"A little more strength," to endure an event which so suddenly and profoundly disturbs my peace of soul.
"A little more cheerfulness," so as not to show I have been hurt.
"A little more unselfishness" in trying to understand the thoughts and feelings of others.
Above all, "a little more prayer," to draw God to my heart and take counsel with H»®.	—Selected.