Trobla 4/2005 2 Prireditve Program prireditev ČETRTEK, 9. JULIJ Velike Lašče MEDENA TRŽNICA (Čebelarsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 16. JULIJ, ob 10. uri Pri Bajerju, Turjak ODPRTO OBČINSKO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU (LK Turjak) NEDELJA, 31. JULIJ, ob 9. uri Pred župnijsko cerkvijo, Velike Lašče, DAN GOSPODINJ (Društvo podeželskih žena Velike Lašče) SOBOTA, 3. SEPTEMBER Rob OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU (TVD Partizan Velike Lašče) SOBOTA, 10. SEPTEMBER Dvorska vas KRPANOV DAN (KTŠD Krpan) Srečanje urednikov občinskih GLAsiL na Igu Ob 10. obletnici glasila Občine Ig Mostiščar je bil 21. junija v avli OŠ Ig organiziran pogovor z naslovom LOKALNA GLASILA. Na njem so sodelovali Peter Pal, glavni in odgovorni urednik Glasnika (občina Škofljica), Jože Starič, glavni in odg. urednik Troble, in Alenka Jeraj, glavna in odg. urednica Mostiščarja (občina ig). Iz pogovora, ki ga je vodil Aleš Hostnik, je bilo razvidno, da se srečujejo s podobnimi težavami, obiskovalce pa je najbolj zanimalo, koliko so uredniki pri snovanju svojih glasil v resnici neodvisni in svobodni. V nobenem od navedenih glasil (zaenkrat) s cenzuro nimajo težav. Foto MS URADNEURE KRAJEVNEGA URADA V ČASU LETNIH DOPUSTOV Upravna enota Ljubljana obvešča, da bodo zaradi letnih dopustov na Krajevnem uradu Velike Lašče v mesecu juliju in avgustu (od 18. 7. 2005 do 12. 8. 2005) uradne ure samo ob petkih od 8. do 12. ure in od 13. do 14. ure. URADNEURE OBČINSKE UPRAVE PONEDELJEK, PETEK OD 8. DO 12. URE SREDA OD 8. DO 17. URE Telefon: 01 781 0370 Fax: 01 781 0365 E-pošta: obcina.velike-lasce@siol.net TrobLa glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 11, številka 4 7. julij 2005 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Stritar, Anton Zakrajšek Odgovorni urednik: Jože Starič Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Mojca Praznik, Metka Starič, Veronika Vasič Lektoriranje: Majda Samsa Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče Tisk: Kamitex, d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Naslednja številka Troble izide 15. septembra 2005. Prispevke oddajte najkasneje do 1. septembra 2005. Županova stran 3 Trqbla 4/2005 Drage občanke, spoštovani občani Za nami je junij, ki je za marsikoga najbolj delaven mesec v letu. V skladu z načrtom razvojnih programov so že v teku nekatera investicijska dela na posameznih področjih. Izgradnja vodovodnega sistema od vrtine v Podstrmecu do Karlovice v dolžini več kot dva kilometra in vodovodni sistem Gradež (hišne številke nad 100) s povezovalnim cevovodom od Gradeža do Turjaka, sta že v zaključni fazi. Upam, da bodo gospodinjstva, ki se bodo lahko priključila na ta sistema, kmalu prišla do dobre pitne vode. Pred zaključkom je tudi izgradnja športnega centra v Dvorski vasi in garderobe s sanitarijami pri šolskem igrišču. Prav tako že potekajo postavitve novih luči javne razsvetljave po naših vaseh. Nadaljevali bomo z gradnjo dodatnih pločnikov v Velikih Laščah, z asfaltiranjem nekaterih cestnih odsekov (v Javorje, Laze, Medvedjek ...) in prenovo Stritarjeve ceste v Velikih Laščah. Pri izpeljavi nekaterih od teh investicij pomagajo s svojim delom tudi člani raznih društev ali krajevnih odborov. Zato se jim javno zahvaljujem in naj bodo zgled tudi ostalim občanom. Za nami so tudi največje občinske prireditve v letu - občinski praznik, ki je bil letos povezan z obiskom Švicarjev, Turjaški dnevi in v njihovem sklopu občinsko kresovanje s kulturnim programom ob dnevu državnosti. Skupaj z občinama Dobrepolje in Žužemberk smo uspeli v Žužemberku obnoviti spomenik velikolaškemu župniku in šolniku Janezu Brodniku. Za izpeljavo tako obsežnega programa prireditev je bilo potrebno veliko truda, za kar se najlepše zahvaljujem vsem društvom, organizacijam in posameznikom, ki so pri pripravah in organizaciji prireditev kakorkoli sodelovali. Še posebej iskrena zahvala vsem družinam, ki so na svoje domove sprejele goste iz Švice. Lahko rečem, da smo ob kakšni kritiki dobili predvsem ogromno pohval in izrazov zadovoljstva ob teh prireditvah. Pred nami je čas dopustov in vsem želim, da bi ga kar najlepše preživeli in si oddahnili po napornem delu. Še posebej pa želim lepe počitnice našim osnovnošolcem, dijakom in študentom v upanju, da se je v juniju vse dobro izteklo, in z željo, da z novim šolskim letom uspešno zakorakajo proti svojemu zastavljenemu cilju. Župan Anton Zakrajšek SodeLovanje z občino Razkrižje Občina Velike Lašče je z občino Razkrižje dne 3. julija 2005 podpisala sporazum o sodelovanju na področju gospodarstva, turizma, kulture in športa. Več o slovesnosti, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v Razkrižju, pa v naslednji številki Troble. —— v v ZLati odLicnjAki pri zupAnu »Ob uspehih, ki jih človek doseže, se mora zavedati, da ti dobijo svojo veljavo šele takrat, ko jih zna deliti z drugimi, in ko ve, da bi brez staršev, ki so ti stalno ob strani, brez dobrih učiteljev in brez prijateljev, ki spodbujajo k dobremu, tudi takšen rezultat težko dosegel,« je zapisal župan Anton Zakrajšek v knjižico, ki so jo prejeli letošnji zlati odličnjaki: Edita Marolt, Simona Dolšina, Petra Košir, Jure Starič, Aleksandra Šilc, Eva Zakrajšek, Teja Mustar, Nina Virant, Jaka Gašper Pečnik in Declan McPartlin. Krst petorojenega otroka V nedeljo, 26. junija, je zakrament sv. krsta prejela Petra z Rašice. Boter, župan Anton Zakrajšek, upa, da bo to častno in spoštljivo funkcijo botrstva petorojenemu otroku v družini do konca svojega mandata lahko opravil še kdaj. TRQBLA 4/2005 4 Županov sklad 6. DOBRODELNI KONCERT 27. maj 2005, Levstikov dom, Velike Lašče Šesti dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen Županovemu skladu (ŽS), je za nami. Tudi letos je koncert potekal po podobnem scenariju kot vsi dosedanji. Najprej se je predstavilo nekaj mladih glasbenikov. Z Avsenikovo Na Golico je koncert začel harmonikar Miha Juvanec, na kitari pa ga je spremljal Rok Peterlin. Sledila je bolj umirjena glasba kitare, na katero je zaigrala Pavla Lušin. Velik aplavz je požela Meta Kokošinek, ki si je pri igranju klavirja morala pomagati celo s pručko, kajti s šestimi leti je bila najmlajša nastopajoča na koncertu. Za njo so nastopile že bolj izkušene glasbenice klavirskega tria GŠ Ribnica, Nastja Bojc, Zrinka Vlašič in Eva Zakrajšek. Prvi del koncerta sta zaključila solo pevca Petra Vrh in Al Vrezec, ki sta za svojo izvedbo opernih arij požela ogromen aplavz. Na klavirju ju je spremljala prof. Izabela Vlašič. Še enkrat hvala vsem mladim za pogum in odličen nastop. Prvemu delu koncerta je sledila podelitev donatorskih plaket, pri kateri je sodelovala tudi mis Slovenije Živa Vadnov. Bronasto plaketo so prejeli KUD Primož Trubar, Tiskarna Peterlin, Avtostoritve Rogelj in dr. Matjaž Kmecl. Srebrno plaketo sta dobila Komunalne gradnje Grosuplje in Cveto Peterlin, s.p. Zlato plaketo pa so prejeli Radio Zeleni val, Acest Purkat Franc, s.p. in Lobe § CO, d.o.o. Po podelitvi donatorskih plaket je za presenečenje poskrbela gospa Anita Šefer, ki je Županovemu skladu poklonila eno svojo oljno sliko Ljubljane. Le-ta se bo prodajala na dražbi na naslednjem Županovem plesu. V drugem delu koncerta so zapeli in zaigrali že uveljavljeni slovenski glasbeniki in pevci zabavne glasbe. Poslušalcem v dvorani so se najprej predstavili tamburaši iz Sodražice, za njimi Regina, Ansambel bratov Štrukelj, kvintet Polka punce in Ansambel Simona Ceglarja. Koncert pa so sklenili doma in v tujini priznani glasbeniki ansambla Svetlin. Koncert je povezovala prikupna in simpatična voditeljica Nina Wabra, ki je s svojim povezovanjem navdušila vso dvorano. Pri organizaciji koncerta so tudi tokrat pomagali sodelavci Radia Zeleni val, ki je bil tudi medijski pokrovitelj koncerta. Zahvala pa naj gre tudi drugim donatorjem oziroma vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri organizaciji koncerta. Nekaj utrinkov s koncerta si lahko ogledate na posnetkih, ki jih je sponzorsko naredil Franc Markelj iz Ivančne Gorice. Anton Zakrajšek Foto Franc Markelj ŠestLetna Meta Kokošinek za klavirjem Anita Šefer s sliko, ki jo podarja Županovemu skladu PovezovaLka programa Nina Wabra, župan Anton Zakrajšek in mis Slovenije Živa Vadnov pred podelitvijo donatorskih plaket Polka punce Razpoloženo občinstvo Občinske strani 5 Trqbla 4/2005 Novičke iz občinskega sveta Na 21. redni seji Občinskega sveta 25. maja 2005 so svetniki na podlagi odstopne izjave svetnika Roberta Hrena soglasno sprejeli naslednja sklepa: - Robertu Hrenu, roj. 25. 9. 1964, stanujočemu v Javorškovi ul. 11, Velike Lašče, dne 25. maja 2005 preneha mandat člana Občinskega sveta občine Velike Lašče. - Dr. Emil Žagar, roj. 16. 8. 1969, stanujoč na Krpanovi poti 6, Velike Lašče, dne 25. maja 2005 nastopi mandat člana Občinskega sveta občine Velike Lašče. Na podlagi tajnega glasovanja je bil sprejet sklep, da se prelatu Vinku Šegi, župniku v Robu, podeli naziv častnega občana občine Velike Lašče, dr. Tatjani Devjak in Bogomiru Samsi pa priznanje Občine Velike Lašče. Sprejet je bil sklep, da Občina Velike Lašče odproda parcelo št. *85, k.o. Selo pri Robu - stavbišče v izmeri 64 m2 (v naselju Naredi) - na podlagi uradne cenitve in javnega poziva. Jerica Tomšič Lušin, tajnica občine OPOZORILO V nedeljo, 26. junija 2005, popoldne je na Adamovem zaradi udara strele zagorel kozolec. Z ustaljenim načinom obveščanja preko operativno komunikacijskega centra so bila alarmirana društva naše gasilske zveze. V zelo kratkem času so se z gasilskimi avtomobili približali kraju požara. Približali!? Kot ponavadi v takih nesrečah so tudi to nevihtno nedeljo najboljše položaje za ogled že zasedli »firbci«. Svoje jeklene konjičke pa seveda pustili na poti, ki vodi do požarišča. Tako se je ponovno zgodilo, da je gasilska avtocisterna s prepotrebno zalogo vode za gašenje, in vso potrebno opremo obtičala pred parkiranimi avtomobili. Dragocene sekunde in minute, namenjene gašenju, se tako nekoristno porabijo za iskanje lastnikov vozil ali iskanje druge poti. Zato ponovno prosimo in opozarjamo vse, ki ob požarih radi z varne razdalje opazujete in »strokovno« komentirate potek gašenja, da svojih avtomobilov ne puščate na poteh, ki vodijo k požarišču. Pomislite tudi na to, ali je sploh primerno opazovati tujo nesrečo, če sam nočeš ali pa ne moreš pomagati. PGD Velike Lašče Janez Ivanc - poveljnik Mreža koLesarskih poti v LjubLjAnski urbani regiji V Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 je vključen tudi projekt Mreža kolesarskih poti regije. Namen projekta je vzpostaviti celovito kolesarsko mrežo na območju občin Ljubljanske urbane regije. Projekt je razdeljen na tri faze: 1. Idejna zasnova kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji 2. Priprava dokumentacije za označitev kolesarskih povezav 3. Izvedba kolesarskih povezav, oblikovanje ponudbe in priprava informativnega gradiva Junija 2004 se je zaključila 1. faza projekta - zasnova mreže kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji, v katero so se vključile vse občine Ljubljanske urbane regije. V tej fazi je bila na podlagi analize kolesarske infrastrukture v regiji in dogovorjenih kriterijev za oblikovanje kolesarskih povezav regije izdelana idejna zasnova kolesarskih povezav, ki je bila potrjena s strani vseh občin v Ljubljanski urbani regiji. Aprila letos smo začeli z drugo fazo projekta - pripravo dokumentacije za označitev kolesarskih povezav, v kateri sodeluje osemnajst občin Ljubljanske urbane regije. V okviru te faze smo tudi na podlagi pogovora, ki so ga imeli predstavniki RRA LUR s predstavniki Direkcije RS za ceste, pripravili predlog oštevilčenja za posamezne odseke, ki so vključeni v idejno zasnovo mreže kolesarskih povezav regije. Predlog oštevilčenja in rezultate pogovora s predstavniki Direkcije RS za ceste smo predstavili predstavnikom občin in turističnih društev v regiji na delavnici, ki jo je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije organizirala 9. junija 2005 na Pristavi v Podpeči pod Krimom. Do konca letošnjega leta, ko bo druga faza projekta predvidoma zaključena, bomo opredelili natančne lokacije tabel za označitev kolesarskih povezav in tabel s predstavitvami kolesarskih povezav, določili vsebino dopolnilnih tabel, pridobili soglasja za postavitev označb, naredili pregled tabel in pripravili naročilo. Informacijo pripravila Vesna Resinovič POPRAVEK GLEDE NA PREJŠNJO OBJAVO O REZULTATIH ANALIZ VZORCEV PITNE VODE Letno poročilo o rezultatih mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz vzorcev pitne vode po posameznih vodovodih v občini Velike Lašče in ocena zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo se nanaša na leto 2004 in ne na leto 2005 kot je bilo napisano v prejšnji števili Troble. Za napako se vam opravičujemo. Občinska uprava TRQBLA 4/2005 6 Prometna varnost CESTNOPROMETNA VARNOST OTROK Starši otrok Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, izvoljeni v Svet staršev, smo zaradi vse večjega prometa na cesti Ljubljana-Kočevje, ki vodi skozi Velike Lašče, in zaradi vse manjšega spoštovanja cestnoprometnih predpisov voznikov zaskrbljeni za varnost naših otrok na poti v šolo in iz nje. Zato smo se odločili za izvedbo ankete. Na osnovi rezultatov ankete bi poskušali doseči nekatere rešitve, s katerimi bi povečali varnost naših otrok. Rezultati ankete: 1. Ali odobravate, da bi na nevarnih mestih ob prehodu magistralne ceste pred in po pouku postavili določene osebe, ki bi skrbele za varen prehod otrok? DA - 234 NE - 28 NE VEM - 1 2. Kdo naj bi bile te osebe? UPOKOJENCI - 110 ŠTUDENTI- 83 DRUGO - 65 (policisti, javna dela, prostovoljci itd.) 3. Ali bi pomagali sofinancirati merilec hitrosti (kot je bil na Pijavi Gorici), ki bi ga postavili v Velikih Laščah? DA - 95 NE - 156 NE VEM, MOGOČE - 4 BREZ ODGOVORA - 8 4. Ali bi po vašem mnenju bilo potrebno postaviti merilec hitrosti še kje? Napišite! RAŠICA - 23 TURJAK - 22 MALE LAŠČE - 18 RETJE - 3 ROB - 1 5. Ali podpirate pobudo za izgradnjo podhoda pod magistralno cesto v Velikih Laščah? DA - 140 NE - 108 NE VEM - 7 BREZ ODGOVORA - 8 6. Ali podpirate pobudo za pešpot Velike Lašče-Male Lašče-Rašica, ki bi bila speljana stran od magistralne ceste? DA - 227 NE - 27 BREZ ODGOVORA - 9 7. Prosimo, predlagajte karkoli, kar bi izboljšalo cestnoprometno varnost na območju naše občine. SEMAFOR - 57 OBVOZNICA MIMO VELIKIH LAŠČ - 37 VEČJA PRISOTNOST POLICIJE - 23 RADARSKA KONTROLA - 16 PREHOD ZA PEŠCE Z USTREZNO SIGNALIZACIJO (Rašica, Male Lašče, Prilesje, Retje, Rob) - 8 PROMETNI ZNAKI, OPOZORILA - 13 PLOČNIKI - 10 LEŽEČI POLICAJI - 11 PEŠPOTI - 15 KOLESARSKE STEZE - 4 UREJENOST CEST - 7 OMEJITVE HITROSTI - 5 POSTAJALIŠČA - 4 KRIŽIŠČA - 7 PARKIRANJE - 9 VZGOJA IN PREVENTIVA - 11 POMOČ DRŽAVE - 3 NI TAKO SLABO, VEDNO PA BO NEKAJ NEVZGOJENIH - 1 Obdelanih je bilo 263 vprašalnikov, ki jih je analizirala ga. Irena Budič Pavlič. Starši apeliramo in prosimo vse udeležence v prometu, da so v prometu strpni in pazljivi do vseh udeležencev, še posebej do otrok, ki bodo v poletnih mesecih na počitnicah. Naj se jeseni zdravi vrnejo v šolske klopi. Tomaž Koren KOLESARSKI IZPITI V 5. RAZREDU V ŠOLSKEM LETU 2004/05 Tudi v šolskem letu 2004/05 smo na OŠ Primoža Trubarja opravljali kolesarke izpite v 5. a in 5. b razredu. Skozi celo leto smo se dobivali v okviru prometnega krožka. V jesenskih in zimskih mesecih smo obravnavali predvsem teoretične vsebine (oprema kolesa in kolesarja, prometni znaki, prometna pravila) in ta sklop zaključili konec aprila s teoretičnim izpitom na računalniku. Po prvomajskih počitnicah pa smo pričeli z vadbo praktične vožnje s kolesom. Preko spretnostnega poligona smo na šolskem igrišču izboljšali tehniko vožnje, nato pa na prometnem poligonu opravili praktični del izpita, ki smo ga na predzadnji šolski dan potrdili z vožnjo po cestah Velikih Lašč. Učenci so zelo resno pristopili k izpitu in ga tudi vsi naredili. Nekateri so za to porabili nekaj več vaje, vendar je bila vztrajnost na koncu poplačana. Ob prejemu kolesarske izkaznice so učenci dobili tudi simbolično nagrado (odsevniki za kolo, odsevni trak in knjižico Varni v cestnem prometu), ki jo je podaril Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Za to se jim najlepše zahvaljujem. Vsem petošolcem želimo srečno in varno vožnjo, starši pa poskrbite, da bo vaš otrok vedno na glavi imel kolesarsko čelado. Morda je čas zaključka šolskega leta primeren za to koristno darilo. SREČNO. Bojan Novak Učenci 5.a razreda s KOLesArsKiimi izKAznicami Sociala 7 Trobla 4/2005 ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM ALKOHOLIZEM V SLOVENIJI Vstopamo v čas raznih praznovanj, veselic, piknikov, ki je vse prepogosto povezan tudi s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač, kar lahko vodi v zasvojenost. Problematika zasvojenosti z alkoholom je v slovenskem prostoru zelo razširjena. Ocene števila zasvojenih z alkoholom se gibljejo od 130.000 posameznikov pa vse do 200.000. To je za tako majhno državo, kot je Slovenija, res veliko. Ob zasvojenem posamezniku pa nedvomno trpijo vsaj še ožji družinski člani, in če računamo, da povprečna slovenska družina šteje štiri člane, v Sloveniji zaradi zasvojenosti z alkoholom trpi kar 800.000 oseb. Našo kulturo zato imenujemo kar »mokra kultura«, kot imenujemo vse kulture, kjer je visok odstotek prebivalstva zasvojen z alkoholom in kjer je pitje alkoholnih pijač široko razširjena navada. Pitje alkohola v taki kulturi je tudi družbeno sprejemljiva navada in se izvaja ob vsaki priložnosti, ob rojstvih, praznovanjih, kadar imamo razlog za veselje ali pa smo preprosto žalostni in skrbi »utapljamo v alkoholu«. Zaradi te splošne družbene sprejemljivosti pitja alkoholnih pijač je alkoholizem težje prepoznati, saj smo pitja vajeni, otežuje pa to tudi odločitev za urejanje z alkoholom zasvojenega posameznika in njegove družine, kajti če »tako ali tako pijejo vsi«, težave nimamo oz. se nam tako zdi. NEKAJ DEJSTEV O ALKOHOLIZMU Odločitev za urejanje zasvojenega z alkoholom otežujejo poleg dejstva, da živimo v »pivski kulturi«, tudi njegovi t. i. obrambni mehanizmi, kot so zanikanje, da težavo imam, projekcija - valjenje krivde na druge (V službi je tako stresno, da moram piti.), zmanjševanje (minimalizacija) - vse v zvezi s pitjem alkohola zasvojeni zmanjša na minimalne dele (Saj sem spil samo kozarček.), drobljenje - zasvojeni posameznik gleda in opisuje tisto svoje ravnanje, ko ni pil, iz konteksta iztrga lepe stvari (Saj cel mesec nisem niti poskusil alkohola. Vsak konec tedna pospravim po hiši.), manipulacija - laganje, nasilno vedenje, grožnje s samomorom itd. Obrambni mehanizmi zasvojenega imajo svojo funkcijo, ki je v tem, da zasvojenega ščitijo pred kruto resnico, kako globoko je že zabredel in kakšne negativne posledice že ima njegova zasvojenost v njegovem življenju. Človek z njimi sam pri sebi rešuje svoj ugled, hkrati pa tudi pred okolico, ki ga že opozarja, da ima težavo. Obrambni mehanizmi tudi omogočajo zasvojenemu od alkohola, da lahko s pitjem nadaljuje. Nadaljevati pa mora, to ni stvar njegove svobodne izbire, ampak je zanj nuja, umetno nastala potreba. Omeniti velja še, da se obrambni mehanizmi razvijejo tudi pri družinskih članih zasvojenega (Saj ni tako hudo.), s čimer družina varuje samo sebe. Priznati, da je v naši družini alkoholizem, je nedvomno težko. Družine se tudi pogosto zaprejo pred ljudmi -obiskov več ne vabijo, prijatelje počasi izgubljajo ... Zavedati pa se moramo, da je prvi korak na poti reševanja tega problema najtežji, kasneje se klobčič začne odvijati sam od sebe, seveda ob naši trdni volji, da se bomo težave rešili, ter pripravljenosti, da bomo »delali na sebi«, spremenili svoj slog življenja in se vsestransko potrudili - tako aktivni alkoholik (tisti, ki pije) kot »suhi alkoholik« (partner, na katerega je zasvojenost ogromno vplivala in bo v zdravljenju ravno tako aktivno udeležen kot aktivni alkoholik). KDAJ LAHKO GOVORIMO, DA JE NEKDO ZASVOJEN Z ALKOHOLOM? To vprašanje si postavlja mnogo ljudi. Praviloma je okolica tista, ki še pred samim zasvojenim človekom opazi, da ima težavo. Kot smo omenili prej, je razlog tudi v obrambnih mehanizmih alkoholika, ki zasvojenost zanika. Ravno tako lahko telesne posledice prekomernega pitja pri K MfA i} v f posamezniku nastopijo šele čez več let in zato to, ali ima nekdo zdravstvene težave ali ne, ni zanesljiv pokazatelj zasvojenosti. Telo je včasih res neverjetno in zdrži dolga leta preden »nam vrne« za vse hudo, kar smo mu storili. Težave zaradi prekomernega pitja praviloma najprej nastopijo na področju medosebnih odnosov (težave v družini, prepiri zaradi pitja alkoholnih pijač, opozorila znotraj delovne organizacije in drugih družbenih skupin - prijateljev, znancev itd). O zasvojenosti z alkoholom govorimo, ko človek ne more več svobodno odločati o tem, ali bo pil ali ne, ampak piti MORA, pijačo potrebuje. Zato zasvojeni posameznik to vedenje (pitje) tudi ponavlja, čeprav mu škoduje. KDAJ SE ZASVOJENI ODLOČI ZA REŠEVANJE ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM? S tem vprašanjem se spopada mnogo ljudi, predvsem tistih, ki trpijo ob zasvojenem in se sprašujejo, kaj narediti, da se bo zasvojeni le odločil za socialno urejanje oz. zdravljenje. V strokovnih krogih pravimo, da alkoholik to odločitev sprejme, ko doseže dno, ko je najglobje v stiski. Kdaj je to, se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri dosežejo dno, ko partner zagrozi z ločitvijo ali se loči, drugi, ko izgubijo službo, spet tretji, ko izgubijo dom. Nekateri pa žal umrejo, preden so dosegli svoje dno. Zasvojeni se praviloma odločijo za socialno urejanje, ko so pritiski iz okolice tako hudi, da ne vidijo drugega izhoda. Na tej točki pride včasih že do uvida, da imajo težavo, včasih pa to spoznajo šele kasneje, ko so že vključeni v neko obliko pomoči. VRSTE POMOČI V SLOVENIJI V Sloveniji imamo že razvite različne oblike pomoči. Prva je zdravljenje v bolnicah za zasvojene z alkoholom. Tu je Trobla 4/2005 8 Sociala zdravljenje intenzivno in poteka približno tri mesece. V Ljubljani bolnišnično zdravljenje poteka na Centru za zdravljenje odvisnih od alkohola, na Poljanskem nasipu 58. Ko posameznik konča bolnišnično zdravljenje, nadaljuje socialno urejanje ali v klubu zdravljenih alkoholikov (KZA) ali v skupinah anonimnih alkoholikov (AA). V vseh fazah zdravljenja ima zelo pomembno vlogo partner zasvojenega oz. drugi družinski član ali druga pomembna oseba v posameznikovem življenju, če je zasvojeni posameznik samski. Pri uspešnem socialnem urejanju je sprememba vedenja, življenjskega sloga, komuniciranja itd. enako pomembna pri obeh, sicer urejanje ne bo uspešno. Partnerjem zasvojenega in drugim svojcem se na začetku socialnega urejanja pogosto zdi, da mora svoje vedenje spremeniti le zasvojeni, kasneje pa spoznajo svojo vlogo v procesu urejanja in kakovostnega življenja v prihodnosti. Če je tudi v vaši družini problem alkoholizem, vedite, da vaš boj bije mnogo družin. Kar pogumno stopite po pomoč! Vaše življenje in življenje vaše družine je tega vredno. Eno samo imate. Naj ne bo zamegljeno z omamo, ampak prežeto z veseljem, zdravim načinom življenja in pristnimi odnosi. Ne pozabite, vsaka pot se začne s prvim korakom! Kam po pomoč? Konkretne informacije o tem kam se lahko obrnete po pomoč, lahko dobite na centru za socialno delo, v zdravstvenih domovih ter v dnevnem časopisju. Tudi na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik se je možno vključiti v skupino za začetno urejanje zasvojenih z alkoholom in njihovih svojcev (vodita strokovni delavki Andreja Vukovič Virant in Cvetka Habinc), kasneje pa v klub zdravljenih alkoholikov, ki ga vodi strokovna delavka Breda Lepoša. Za prve informacije in nasvet se lahko obrnete osebno (v času uradnih ur Centra za socialno delo) ali preko telefona (01/200 21 60) na socialno delavko Bredo Lepoša. Napisala Klara Škvarč, univ. dipl. socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik RegijA enAKih možnosti 26. maja 2005 je v Kulturnem domu Mengeš potekal posvet o zagotavljanju enakih možnosti vseh prebivalcev Ljubljanske urbane regije. Posvet je bil organiziran v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 20072013, udeležili pa so se ga predstavniki občin, društev, zavodov, invalidskih organizacij, centrov za socialno delo, Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, predstavniki Zveze Romov Slovenije in drugi. Na posvetu je bila uvodoma podana osnovna informacija o novi kohezijski politiki. Udeleženci razprave so predstavili aktualne probleme, povezane z zagotavljanjem enakih možnosti vsem socialnim skupinam. Največ pozornosti so namenili problematiki izobraževanja in zagotavljanju enakih možnosti pri dostopu do dela in kapitala. Strinjali so se, da je pri zagotavljanju enakih možnosti nujna širša medijska podpora, s ciljem ozaveščanja širšega kroga ljudi. Dotaknili so se tudi zagotavljanja boljše dostopnosti javnega potniškega prometa za depriviligirane skupine in problemov, povezanih z ureditvijo stanovanjskih razmer za Rome. V drugem delu srečanja je potekala predstavitev projektnih idej, ki so vsebinsko povezane z zagotavljanjem enakih možnosti. Na kratko jih lahko povzamemo v željo po vzpostavitvi večnamenskih informativnih središč v regiji, ki bodo nudile storitve s področja izobraževanja, svetovanja in informiranja glede možnosti zaposlovanja. Prav tako je bila izražena tudi potreba po vzpostavitvi skupnega portala, ki bi bil namenjen racionalizaciji nekaterih postopkov s področja socialnega varstva. Posvet se je zaključil z željo udeležencev po večjem povezovanju med partnerji v regiji, saj je le to pogoj za uspeh. Pripravila mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) UstanavLjanje LAS (Lokame akcijske skupine) v občini Velike Lašče V občini je bila 1. junija 2005 okrogla miza na temo preprečevanje zasvojenosti. Vabilo na okroglo mizo je bilo objavljeno v občinskem glasilu Trobla, vendar je bil odziv občanov skromen, udeležili pa so se tega srečanja skoraj vsi vabljeni predstavniki različnih inštitucij, ki delujejo v občini, kar dokazuje, da se je tudi na ravni lokalne skupnostio tej temi potrebno pogovarjati in v okviru možnosti tudi aktivno delovati predvsem na področju preventive. Po končani razpravi so prisotni ocenili, da je ustanovitev LAS v občini Velike Lašče potrebna, in sicer, da se LAS ustanovi kot posvetovalno telo župana ali Občinskega sveta (odločitev sprejme župan oz. Občinski svet). Prisotni so v odbor LAS izmed prisotnih predlagali pet članov, in sicer dr. Darinko Grmek Štrukelj za predsednico, Gregorja Grešaka za podpredsednika, Alenko Žagar, Stanko Mustar in Majdo Kovačič Cimperman. V sklepu se opredeli osnovne naloge LAS: - usklajevanje dela ustanov, organizacij, strokovnjakov z različnih področij, posameznikov ter interesnih skupin pri preprečevanju zasvojenosti v občini; - priprava, izvajanje in vrednotenje strategij in akcijskih načrtov na področju preprečevanja zasvojenosti v občini; - priprava in izvedba raziskav oziroma analiz stanja glede uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti v občini; - razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje programov s področja preventive, zmanjševanja škode zaradi uporabe drog, zdravljenja in socialne obravnave v občini; - sodelovanje z organi pregona pri preprečevanju ponudbe drog na lokalni ravni; - informiranje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva o problematiki drog in zasvojenosti. Veronika Vasič, občinska uprava Razvoj podeželja 9 Trobla 4/2005 Na podeželju je priložnost zame Kdo je lahko nosilec dopolnilnih DEJAVNOSTI NA KMETIJI? Vse več kmečkih družin išče dodaten vir dohodka, ki bi zagotovil višji življenjski standard in socialno varnost. Kmetije so majhne in razdrobljene, pogoji za pridelavo so manj primerni, nezanesljiv je kmetijski trg. Kako izkoristiti naravne pogoje, razpoložljive stroje, znanja in spretnosti? Kako obdržati kmetijsko pridelavo in poiskati nov način trženja? Možnosti je veliko: od predelave doma pridelanih pridelkov, - mesa, mleka, sadja, do peke kruha, potic, peciva in izdelave testenin, prodaje pridelkov z drugih kmetij. Na kmetiji je mogoče organizirati izobraževanje, urejati ceste, plužiti sneg, proizvajati in prodajati energijo ali sprejeti goste, če je to urejena turistična kmetija. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer ni nujno, da je hkrati tudi lastnik kmetije. Lahko je solastnik, zakupnik, družinski član ali drugačen uporabnik kmetije. Za ustrezno usposobljenost nosilca dopolnilne dejavnosti, se šteje: - če ima najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali - ima opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo fizična oseba opravlja oz. namerava opravljati ali - ima najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji ali posamezni kmetijski dejavnosti. Pri nekaterih dejavnosti je potrebna tudi najmanj srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri ali ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem ter preizkusom strokovne usposobljenosti po programu poklicne kvalifikacije za dejavnost, ki jo bo opravljal kot dopolnilno dejavnost. Tovrstna usposobljenost je potrebna pri predelavi mesa, mleka, sadja, pri peki kruha in potic ter čebelarstvu. Pri turistični dejavnosti na kmetiji kot ustrezen certifikat velja potrdilo o opravljenem 70-urnem tečaju po programu kmetijske svetovalne službe. V našem okolju je (in bo še) potekal v okviru projekta Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Pri predelavi živil rastlinskega in živalskega izvora je potrebno urediti tudi prostore, v katerih se bo izvajala dejavnost. Prostori morajo biti primerno zaščiteni pred vstopom glodalcev, priključeni na vir pitne vode, imeti morajo čisti in nečisti del, tla in stene do višine 1,8 m morajo biti iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje, prostori morajo biti naravno prezračevani in primerno osvetljeni, živila skladiščena dvignjeno od tal, na voljo morajo biti posode za odlaganje odpadkov. Povzetih je večina glavnih pogojev ureditve prostorov, ki pa so za predelavo živil živalskega izvora še nekoliko zaostreni in detajlno popisani. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Oblika vloge za izdajo dovoljenja je predpisana, upravna enota na podlagi vloge in dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Svetovni splet ponuja možnost prodaje izdelkov v okviru spletne trgovine www.enaa.com. V kategoriji S podeželja so predstavljeni izdelki, ki so bili oblikovani v okviru podeželskih razvojnih jeder iz celotne Slovenije. Naročilo poteka prek spleta k skupnemu skrbniku, ki nato posreduje naročilo ponudniku oz. izdelovalcu izdelka. Ponudnik nato pripravi naročeni izdelek (običajno ga zapakira v kartonsko škatlo) in priloži račun za kupljeno blago. Vse naročene izdelke dostavlja naročnikom podjetje, ki se ukvarja z dostavo paketov. Prodaja preko spleta je primerna predvsem za izdelke , ki niso hitro pokvarljive narave in so morebiti nekoliko večjih vrednosti (nad 1000 SIT). Začetek je res težak. Toda izkušnje od drugod, ne nazadnje tudi iz pobratenega švicarskega Luetzelflueha, dokazujejo, da so naravno pridelana hrana in prepoznavni izdelki s podeželja ne le dobra turistična ponudba, pač pa tudi realna možnost za dodaten zaslužek. Čedalje težje bo tovrstne dejavnosti opravljati brez ustreznih dovoljenj in dokazil. Delovanje društev na tem področju predstavlja lahko le prehodno fazo, v kateri dobijo posamezniki spodbudo in pogum pa tudi znanje, nikakor pa to ne more zamenjati resnih poslovnih priložnosti. A največji korak moramo vedno narediti sami - odločiti se in začeti. Tega ne more nihče napraviti namesto nas. Metka Starič, zavod Parnas (Vsebina je povzeta po gradivu Zadruge za razvoj podeželja, Jarina, z.o.o, Dole pri Litiji) Vloga društev je pri vzgoji zavesti in ohranjanju dediščine izredno pomembna in še kako potrebna. Obstaja pa nevarnost, da bomo brez posameznikov, ki bodo v pripravi izdelkov s podeželja videli tudi svojo poslovno priložnost, ostali zgolj pri promociji. Foto MS TRQBLA 4/2005 10 Knjižnica Knjižnica Prežihov Voranc - enota Velike Lašče za p0kušin0 KNJIŽNE NOVOSTI kveta Ugatova: JozovA HAnuLE leposlovje za odrasle FAHRNER, Martin: Steiner ali Kaj smo počeli DARDENNE, Sabine: Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala v šolo ... CHRISTIE, Agatha: In potem ni bilo nikogar več PAASILINNA, Arto: Gozd obešenih lisic JUNGE, Gertraud: Do zadnjega trenutka: Hitlerjeva tajnica pripoveduje o svojem življenju MCCALL Smith, Alexander: Žirafine solze Zbirka Oddih; kriminalka JANSSON, Tove: Poletna knjiga HARRIS, Joanne: Pet četrtin pomaranče RUSHDIE, Salman: Satanski stihi FULLERTON, John: Hiša opic Zbirka Črni meander; kriminalka HANDKE, Peter: Don Juan (pripoveduje sam) Moderni klasiki; 26. knjiga MURAKAMI, Ryu: Skoraj prosojna modrina Moderni klasiki; 25. knjiga MAKANIN, Vladimir: Underground ali Junak našega časa Moderni klasiki; 27. knjiga ŽAGAR, France: Vojna, kaj pa je to? Spomini OPLOTNIK, Joža: Dve zlati srci Biografija strokovna literatura za odrasle ŠTIFTER, Janko: Spremenimo samega sebe, in spremenili bomo svet: program za zdravljenje zasvojenosti ANNADURAT, M.G.: Magneto terapija: z magneti in magnetnimi pasovi PRETNER, Tadej: Mala enciklopedija zdravilnih kamnov CAMPBELL, Stuart: Glej, kako rastem: tridimenzionalni pogled v razvoj in rast v maternici po tednih STERLE, Marko: Živeti modro: sprostitve, meditacije, akupresura KOSTER, Helga: Dietna kuhinja: vam s programom "1000 kalorij dnevno" v več kot 400 receptih svetuje, kako postanete in ostanete vitki KOCJAN Ačko, Darja: Krompir FALLACI, Oriana: Apokalipsa RYAN, Mary Jane: Stališče: radodarnost: preobražujoča moč radodarnega srca CAJNKO, Zvonko: Nacizem: Adolf Hitler in Tretji rajh 2., dopolnjena izdaja KAPŠ, Peter: Mleko za zdravje MIHELIČ, Tine: Klic gora ŠTAMPAR, Franci: Sadjarstvo leposlovje za mladino KACER, Katy: Skrivnost Gabijine omarice JOHNSTON, Julie: Ubijalskim čebelam navkljub CABOT, Meg: Princeskin dnevnik KAYE, Marilyn: Andyjeva zgodba Replika; 22. knjiga KAYE, Marilyn: Virtualna amy Replika; 21. knjiga STINE, R.L.: Strašljive igre Soba nočne more; 1 STINE, R.L.: Česa te je najbolj strah? Soba nočne more; 2 STINE, R.L.: Brez preživelih Soba nočne more 3 FREY, Jane: Velike zelene oči Odisej FRIEDRICH, Joachim: Krik iz zbornice Zbierka 4 ? prijatelji RODE, Jože: Ostali so samo še spomini Najhit SNICKET, Lemony: Grozeča akademija Zaporedje nesrečnih prigod; 5. knjiga SIMON, Francesca: Grozni Gašper in prekletstvo mumije Zbirka Grozni Gašper STINE, R.L.: Šola groze Soba nočne more; 12. knjiga STILTON, Geronimo: Nasmeh mišje Mone Lize Zabavne zgodbe APPLEGATE, Katherine: Mojstri prevare Vsesvet; 8. knjiga BODE, Ann de: Dedka ni več PETIGNY, Aline de: Katja noče v posteljo PETIGNY, Aline de: Katja naredi neumnost strokovna literatura za mladino DREWS, Gerald: Samo za fante: vse, kar bi radi vedeli o odraščanju, ljubezni in spolnosti KAUFMAN, Gershen: Dvigni glavo, zate gre! Vodnik k osebni moči in zdravi samozavesti MURRAY, Stuart: Mars Svet okrog nas BUCKINGHAM, Alen: Fotografija Svet okrog nas CUCCHIARINI, Ferruccio: Življenje na travniku SEARS, William: Jej zdravo za počutje pravo! COOPER, Alison: Otroški slikovni atlas Kveta Legatova je psevdonim Vere Hofmanove, češke pisateljice. Zgodba se dogaja med drugo svetovno vojno. Govori o mladi zdravnici iz Prage, ki je sodelovala pri odporniškem gibanju. Ker pa je postala Praga zanjo prenevarna, se je z rešilcem in s svojim pacientom Jozom odpeljala v njegovo hribovsko vas Želari. Ponarejeni dokumenti so bili naslovljeni na ime Hana Novakova. Da bi še bolj prikrila svojo identiteto, sta se z Jozom poročila. Joza je prevzela v oskrbo na priporočilo kolega Richarda. Hana se je počasi privajala na življenje v Žilarih, kjer so moški preganjali ženske s krepelcem v roki. Nekoč se je znašla pred podobno situacijo le nekaj korakov vstran.«Pustite jo pri miru! Razumete! Pustite jo!« se je vmešala. »Kaj pa se tebe tiče, lajdra,« je dobila v odgovor. Od nekod se je pojavil Jozo. Z enim udarcem je spravil moškega na kolena in mu zmečkal ramo. »Že dobro, Jozo, dobro,« ga je le-ta proseče pogledal. Prvinski svet in življenje v tej zakotni vasi sta počasi izpodrivala mestne stereotipe in nazadnje jo je popolnoma prevzelo. Nemci so prišli tudi v vas Želari, kjer so naleteli na hud odpor. Vsi so se bojevali, tudi ženske. Hana je delala v lazaretu. Neenakovreden boj je trajal le nekaj dni, končno je zmagala bojna tehnika. Po končani vojni se je Hana vrnila v Prago. Kar nekaj časa je trajalo, da se je pobrala. Končno je le prišla k sebi. Vrnila se je k svojemu poklicu. Zopet je srečala Richarda (svojo veliko ljubezen), ki je med vojno emigriral. Že drugi Richardov zakon je bil pred razpadom. Mlada Američanka, šokirana nad Češkoslovaško (kot nekoč Hana v Želarih), je spakirala kovčke. S Hanine strani bi bilo potrebno zelo malo, da bi postala Richardova tretja žena. Imela bi pozornega, izobraženega, sedaj morda tudi zvestega moža. Dobro sta se poznala in vedela je , da bi v njem našla oporo in razumevanje. Za eno stvar pa ne bi imel razumevanja. »Ko bi se mu posvetilo - in posvetilo bi se mu kmalu - da v njegovem naročju hlipam po Jozu.« Pripravlja Mihaela Andromako Rihar Predšolska bralna značka PALČEK BRALČEK Že kar nekaj let potekajo v Sloveniji prizadevanja, da bi starše vzpodbudili k branju svojim otrokom. Ta prizadevanja se dogajajo v številnih vrtcih (v sodelovanju s splošnimi knjižnicami) ali v splošnih knjižnicah (v sodelovanju z vrtci). V Knjižnici Prežihov Voranc smo to dejavnost poimenovali Palček bralček. Knjižnica Prežihov Voranc Enota Velike Lašče zgledno sodeluje z vrtcem Sončni žarek iz Velikih Lašč. Tako smo letos podelili štiriintrideset priznanj za opravljeno Predšolsko bralno značko. Podelitev je potekala v dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah. Po uvodnem pozdravu zbranim staršem, babicam, dedkom, sestricam, bratcem, vzgojiteljicam, nastopajočim in vsem, ki so pričakovali svoja prva priznanja, so najprej nastopili učenci petega razreda Osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč. Zaigrali so odlomek iz igrice Kajetana Koviča Maček Muri pod vodstvom mentorice Marjetke Koprivec. S svojo sproščenostjo in suverenim nastopom so odigrali odlično predstavo. Nato so se predstavili predšolski otroci iz vrtca, ki smo jim pozneje podelili priznanja. V imenu Knjižnice Velike Lašče sem se zahvalila vzgojiteljicam za posluh pri sodelovanju s splošno knjižnico in hkrati poudarila pomen njihovega dela za razvijanje bralne kulture. Še posebej pa sem se zahvalila staršem, ki so brali svojim otrokom in v njih budili navdušenje za branje in spodbujali čudenje. Branje otroku vsestransko koristi, saj vzpodbuja njegov čustveni, socialni in intelektualni razvoj. Zaupnost, ki se rojeva ob branju knjig, krepi čustvene vezi med otrokom in starši. Otroci, ki jim starši berejo in se pogovarjajo z njimi, imajo trdnejši temelj za uspešno branje in učenje v kasnejšem življenju, saj razvijajo sposobnost izražanja velikega števila življenjskih situacij in lastnih izkušenj. Ob tej priložnosti sem tudi opozorila na napako, ki jo dela veliko staršev. Z vso vnemo prebirajo zgodbice še čisto majhnim otrokom (to je vsekakor potrebno), z leti pa to navdušenje pojenjuje. Pri velikem številu staršev skupno branje preneha kmalu, ko zna otrok sam brati. Od takrat naprej prepuščajo otroka samega s knjigo. Le otrokovi iznajdljivosti in vztrajnosti lahko pripišemo premagovanje nerazumljivih mest v knjigah, če ga te že prej ne odvrnejo od branja. Tako je otrok ob začetku samostojnega branja prepuščen sam sebi. Zato ne bere s takim veseljem. Vse manj časa preživlja ob knjigi in tako postane v višjih razredih branje pravi bav-bav. Kako pa knjižničarji gledamo na Palčka bralčka? Zdi se nam prav, da s to dejavnostjo vzpodbujamo k branju tudi tiste družine, ki predšolskim otrokom sicer ne bi brale. Posebej poudarjamo pomen glasnega branja. Čas televizije je prekinil lepo navado glasnega družinskega branja. Kako enostavno je preprečiti odpor do obveznega šolskega branja, ki ga poznajo celo pridni bralci, če starši priskočijo na pomoč in preberejo kakšno stran skupaj z otrokom. Strašljivo debela knjiga takoj postane tanjša. Povabila sem starše, naj pridejo z otroki v knjižnico, ko izbirajo knjige za Palčka bralčka. Naj imajo tudi otroci veselje, da lahko sami brskajo med knjigami. Skupaj uživajmo ob knjigah, saj je zdaj na voljo velika izbira kakovostnih knjig. Še bolj bomo mlade bralce navdušili za branje, če bomo tudi sami prebirali knjige. Sledila je podelitev priznanj. Srečni in ponosni smo si stiskali roke. Za vse prisotne in nagrajence je bil to praznični dogodek, ki se ga bomo radi spominjali in še raje posegali po čudovitih knjigah. Zahvaljujem se Občini Velike Lašče, ki nam je za to prireditev odstopila dvorano Levstikovega doma ter matični knjižnici na Viču za podporo pri izvedbi Palčka bralčka. Mihaela. Andromako Rihar, vodja. Enote Velike Lašče Vrtec praznuje z Damjano Golavšek Vrtec Sončni žarek je praznoval zaključek šolskega leta 2004/ 2005. Ob tej priložnosti so se v sredo, 1. 6. 2005, na šolskem igrišču zbrali otroci ter njihovi starši, bratci, sestrice. Na srečanje se je vrtec pridno pripravljal, k sodelovanju pa povabil Damjano Golavšek. Potek srečanja je bil zasnovan z ustvarjalnimi delavnicami in rajanjem ob živi glasbi. Vsak otrok je imel možnost, da prehaja od ene delavnice k drugi ali pa vztraja pri delavnici svoje skupine. V skupini Muckov so izdelovali vetrnice, skupina Račke je pripravila material za izdelavo pokrivala iz papirja. V skupini Ježki so nastajale svojevrstne risbe. Otroci so risali z voščenimi barvami ter sodelovali v likovni razstavi. Mucki so svojo delavnico počitniško obarvali. Izdelovali so ladjice iz naravnega materiala. Plovnost le-teh pa preizkušali v vodnem igralu. V »medvedovi« skupini so nizali nakit, najmlajši pa so uživali v igralno-gibalnem poligonu. Spuščali so se po toboganu, se vozili z avtomobili, jih potiskali, se »lovili« s starši. Zaslužili smo si osvežitev s sladoledom Po delavnicah se je pridružila Damjana. S svojim petjem je kot morska sirena zapeljala v pozibavanje telesa. Otroci so se prepustili zvokom glasbe in tudi starši niso ostali ravnodušni. Skupaj z Damjano so plesali, rajali ter »kuhali« bonbone. Vsi, ki so prišli na veseli živ-žav, so se pogostili z mrzlim presenečenjem - s sladoledom. Kolektiv vrtca Sončni žarek se iskreno zahvaljuje, da ste se srečanja udeležili v tolikšnem številu ter tako poplačali naš trud in prizadevanja. Jožica Planinšek Starši so z nami zaplesali "vlakec" Počitnice -čas za igro Igra je izrednega pomena za otrokov razvoj. Otrok skozi igro raziskuje realnost, ustvarja si pravila obnašanja, simulira svet odraslih, sprošča svojo napetost in »razumeva«. Otrok skozi igro spoznava tudi samega sebe, svoje telo, ki se ga zave v odnosu do okolja, ki ga raziskuje in postopoma osvaja; vključuje vse svoje sposobnosti raziskovanja, ustvarjalnosti in kreativnosti ter istočasno izkazuje svoje tendence in notranje potrebe. Vse to pa se dogaja skozi aktivnost, ki otroku zagotavlja veselje, kajti igra se v njem rodi zaradi veselja do igranja in to je tudi pravo bistvo njenega izvora. Življenje današnjega človeka je polno hitenja, hrupa, prenasičenosti, nenehnega tekmovanja in dokazovanja, stresov v šoli, službi in doma, celo medsebojne odtujenosti. V številnih družinah sta zaposlena oba starša in časa za intenzivno ukvarjanje z otrokom je vse manj. Vse manj je uric, ki jih starši in otroci preživijo skupaj. Spodbujanje otrokove domišljije izgublja pomen. Na življenjske vrednote kar nekako pozabljamo. V takšno življenje so nehote vključeni tudi otroci, čeprav se marsikateri odrasli trudijo, da bi jih obvarovali pred vsemi temi vplivi. Narava nam nudi številne priložnosti za igro. V njej se nam igrače in igralne možnosti kar same ponujajo. Zakaj jih ne bi izkoristili? Kako bo otrok odkrival svet, ga zaznaval in vsrkaval vase, je odvisno predvsem od nas odraslih, vzgojiteljev in staršev. Ne dopustimo, da bodo televizija, računalnik, video igre in igralni avtomati nadomestili nas starše. Še posebno v poletnih mesecih, ko se odpravljamo v naravo, na morje, v hribe, na deželo ... Psihologi ugotavljajo, da se otrok igra, ker se razvija oziroma da se razvija zato, ker se igra. Tako lahko z gibalno igro vplivamo na celosten razvoj otroka: * razvijajo se čutilni organi; * pridobivajo se potrebna izkustva; * vplivamo na domišljijo otroka; * dviguje se izobrazbeni nivo (otrok se uči preko igre); * razvija se intelektualno; * razvijajo se osebnostne lastnosti; * krepijo se nagibi za nadaljnjo dejavnost; * v igri se čustveno izživlja in hkrati socializira čustva; * pridobiva si pozitivne moralne lastnosti; * navaja se na samostojnost in premagovanje težav; * pravilno se usmerjajo otrokove želje in zavestnost njegovega ravnanja; * igra odkriva otrokovo duševnost, da ga lahko prepoznamo. Gibanje je vir zadovoljstva in sprostitve. Naravna želja po gibanju in občutek, da otrok svoje telo obvladuje, povzroča ugodno duševno počutje. V današnjem času imajo mnogi otroci, ki odraščajo v mestu pa tudi tisti iz predmestij, vedno manj možnosti za prosto gibanje. Otrok se v predšolskem in deloma tudi v šolskem obdobju preko igre uči gibati, uči pa se tudi z gibanjem. Posebno pri predšolskih otrocih je gibanje v centru njihovega življenja, saj se vpleta v vsa področja njihovega razvoja (psihomotorično, kognitivno, čustveno-socialno). Z gibanjem se otrok uči spoznavati značilnosti okolja, zave se, da je drugačen od okolice, uči se spreminjati svoj telesni položaj, se gibati v prostoru, plezati, hoditi, uči se premikati predmete, jih prijemati, metati in ravnati z njimi po svoji volji. Obvladanost teh osnovnih čutno-gibalnih spretnosti je otrokov prvi korak k neodvisnosti, k sposobnosti obvladanja zunanjega sveta in prilagoditve zahtevam okolja. IgrA otrok se s starostjo spreminjA, vendAR pa niKoLi ne izgine. Z gibalno aktivnostjo lahko spodbujamo otrokovo ustvarjalnost in domišljijo. Vsaka gibalna aktivnost vsebuje poleg razvijanja gibalnih spretnosti tudi elemente spodbujanja in razvijanja otrokove ustvarjalnosti. Te gibalne aktivnosti niso vezane na vnaprej določene oblike, temveč dopuščajo svobodo izražanja in neprestano prilagajanje trenutnim nepredvidenim situacijam med zaposlitvijo in odstopanjem od predvidenega poteka. V otrokovih željah je največkrat izražena težnja biti takšen in delati tako kot odrasli iz njegovega okolja. Ker so njegove dejanske zmogljivosti omejene, najdejo take želje izhod v igri. Predvsem pridejo do izraza tiste želje, ki nastanejo v stiku z realnim svetom in ljudmi. Zaradi različnih družbenih okoliščin pa se igre razlikujejo po vsebini. V vlogo, ki jo otrok posnema v igri, se spretno vnašajo tisti elementi dejavnosti, ki označujejo človekov odnos do stvarnosti in soljudi, s tem pa uspešno vplivamo tudi na razvoj novih želja, zanimanj in drugih motivov. Igre se med seboj razlikujejo glede na otrokovo dejavnost in njegovo socialno udeležbo, vse pa so izrednega pomena za otrokov razvoj. Otrok namreč v igri razvija svoje sposobnosti ter si pridobiva izkušnje. Igra otrok se s starostjo spreminja, vendar pa nikoli ne izgine. Igra je podrejena posameznikovi stopnji razvoja, tako telesnega kot tudi mentalnega. Za vsako obdobje so značilne specifične oblike igre in dominantnost določene aktivnosti, ki praviloma najbolj na splošno tudi opredeljuje posamezno razvojno stopnjo. Število igrač, s katerimi se otrok igra prva tri leta življenja, narašča, nato pa s starostjo stalno upada. Morda pa bi otrokom pokazali igre in igrače, s katerimi so se nekoč igrali slovenski otroci, naše babice, prababice in dedki, ter tiste, s katerimi smo se nekoč igrali sami. Veliko iger je odšlo v pozabo. Morda pa bi v poletnem času našli priložnost tudi za te in jih v družbi starih staršev in drugih sorodnikov znova oživili. Patricia Clofford je zapisala: "Delo bo počakalo, da boste otroku pokazali mavrico, toda mavrica ne bo počakala, da opravite delo." Zato ne pozabimo, da otroška igrača in otroška igra zaznamujeta otroštvo vsakega človeka. Igrati se pomeni biti srečen. In vzemimo si čas za igro in srečo, da ne bodo odšle počitnice kar mimo nas. Majda Kovačič Cimperman OsemLetka je odšLa v zgodovino Sredi junija 2005 smo poslali v novo življenje zadnjo generacijo osmošolcev, poslovili smo se od dobre stare osemletke in v novem šolskem letu 2005/2006 pričenjamo s programom devetletke od 1. do vključno 9. razreda. Iz leta v leto, iz razreda v razred smo postopno orali ledino devetletnega programa, kar je bilo zagotovo bolje, kot če bi krenili hkrati v 1. in 7. razredu devetletke. Na ta način smo pridobili na sistematičnosti in izkušnjah. Trudili smo se, da smo se sproti pripravljali, strokovno izpeljali pouk in vse naloge, ki so vezane na razvejanost programov. Zaključek vsakega šolskega leta je in mora biti velik dogodek, dogodek za vsakega učenca, starše, učitelje, krajane in šole kot celote. Nikoli nam ne sme biti vseeno, kakšen je učni uspeh posameznika, razreda, šole, kaj so učenci pridobili in kakšne skupne rezultate smo dosegli. Žal bo takšnega in podobnega merjenja, primerjanja vedno več. Postali smo del združene Evrope in v kruti konkurenci bodo odločali kakovostno znanje in spretnosti, če bomo hoteli biti zraven. Prav zaradi vsega tega poskušamo ob pouku vnašati razne programe skozi projekte, mednarodna srečanja v povezavi s sorodnimi šolami, skozi šole v naravi, informacijski sistem, ekskurzije, srečanja z raznimi strokovnjaki, študijskimi skupinami in podobno. Nekaj nam je zagotovo uspelo, nekaj manj. Pri tem sta zelo pomembni volja in motivacija učiteljev, ki naj bi bili videni s strani raznih ocenjevalcev našega dela. Najtežje je, ko sami sebi dokazujemo, predstavljamo rezultate našega dela. Žalostni smo, ker nismo vredni toliko, da bi si ogledali rezultate dela predvsem tisti, na katere najbolj računamo. In tako se znajdemo pred dejstvom, ko začne padati motivacija. Vložiti moraš ogromno truda, da spet premakneš stanje v pogon. Najslabše in nedopustno bi bilo kapitulirati in se oprijeti linije najmanjšega napora. To ne bi bila več šola z dušo in širino, temveč neko zdolgočaseno ždenje v veliko škodo otrok. Vsak dan se na šoli in ob šoli rojeva toliko zgodb, kot je učencev, učiteljev. In vedno nekaj novega v dobrem in tudi v slabem. Vsak dan otroci vedo več, pridobivajo na raznih spretnostih. Vprašanje, ki si ga moramo vedno postavljati je, ali je novega znanja, vedenja in spretnosti dovolj, preveč, premalo. Ta ocena bi morala ostati v presoji stroke, učiteljev, ki imajo tudi glede tega vse več odgovornosti in zahtevnih strokovnih nalog. Učitelji so bili in so strokovnjaki za delo pri pouku in ob njem z učenci, to jim moramo priznati, čeprav vselej ni tako. Izjemno pomembno je, da vsi poznamo meje, do kod se vtikamo v strokovnost učiteljev in učitelji v družinske razmere, intimo staršev in otrok. Ko prestopimo meje, ■ 1 se pojavijo problemi, ki največ težav prinesejo otrokom. V prihodnje združimo sile, odprimo se eden drugemu in ugotovili bomo veliko možnosti povezovanja, sodelovanja, ustvarjanja. Otrokov uspeh naj postane naš cilj. Otroka pripravljamo na življenje v postindustrijski informacijski multikulturni družbi. Naučimo otroka tekmovati s samim seboj in ne s svojimi vrstniki. Obstajajo porazi. Nihče jim ne ubeži, zato je bolje izgubiti kakšno bitko v boju za svoje sanje, kakor pa biti poražen, ne da bi sploh vedel, za kaj se boriš. Za konec nekaj rezultatov učnega uspeha vseh učencev centralne šole in obeh podružničnih šol. Zajete so vse ocene od 4. do 8. razreda za vsakega učenca posebej. Najpomembnejše je to, da so vsi izdelali, dosežen je pomemben zastavljen celoletni cilj. 129 učencev (47,60 %) je odličnih, 78 (28,87 %) je prav dobrih, 52 (19,18 %) dobrih, 12 (4,42 %) zadostnih. Povprečna ocena je 4,19, kar je izjemen dosežek. Rezultati nacionalnega preverjanja znanja iz SLO in MAT za osmošolce, zadnjo generacijo osemletke, so bili sledeči: SLO 75,10 %; MAT 65,10 %, tudi več kot dobro. Rezultati preverjanja znanja iz SLO, MAT in TJA v 6. razredu (prvič v devetletki) so bili sledeči: SLO 80 %, MAT 78,50 %, TJA 78,25 %. Tudi to so obetajoči rezultati, ki nas dvigujejo nad slovenskim povprečjem. Rezultati preverjanja znanja iz SLO in MAT v 3. razredu so bili naravnost fantastični, nad 90 %. Žal je bilo to preverjanje zadnjič. Ob koncu tega razgibanega in uspešnega šolskega leta bi se iskreno zahvalil vsakemu učencu posebej, mojim učiteljem, svetovalnim delavkam, staršem, svetnikom, županu Antonu Zakrajšku, društvom in vsem krajanom, ki so karkoli dobrega postorili v dobrobit otrok in šole. Zelo aktivni so svet staršev, šolski sklad in svet šole. Nadvse smo veseli stopniščnega vzpenjalca in objekta nad garažami. V imenu vseh zaposlenih se opravičujem za hote ali nehote storjene napake, stiske, površnosti, nedoslednosti ali karkoli, kar vas je prizadelo. Skušali se bomo poboljšati. Naj bodo počitnice lepe in dolge, polne doživetij, zdravja in zadovoljstva. Kakovost doživetega in drobne navade, ki jih boste morda pridobili med počitnicami, naj bodo dobra popotnica za prihodnje šolsko leto. Ravnatelj Edi Zgonc, prof. LetošNjA geNerAcijA 8. rAzredA skupAj z učiTelji Trobla 4/2005 14 Šola Kulturna dediščina Trubarjevih šol Na osnovnih šolah, ki nosijo ime po Primoža Trubarju, smo se odločili za sodelovanje v skupnem projektu Kulturna dediščina. V projektnem delu so povezane tri šole, dve slovenski, ena iz Velikih Lašč in druga iz Laškega, ter italijanska šola iz Bazovice pri Trstu. Sodelovanje med omenjenimi šolami je že tradicionalno in je iz leta v leto tesnejše. Naše druženje želimo še okrepiti s projektom PRIMERJAVA KULTURNE DEDIŠČINE MED OSNOVNIMA ŠOLAMA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO IN VELIKE LAŠČE. Cilj projekta je ohranjanje znamenitosti naših krajev, starih običajev ter bogate kulturne dediščine. S tem projektom želimo obeležiti petstoletnico rojstva Primoža Trubarja, ki bo leta 2008. Gradivo, ki ga bomo pripravili na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško in na Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče, bomo razstavili tudi na osnovni šoli v Bazovici. Vsebine projektnega dela bomo predstavili na razstavah, ki bodo na vseh treh osnovnih šolah, pripravili bomo publikacijo in brošuro o projektu ter plakate. Informacije o projektu so dostopne na http://www2.arnes.si/~osljptvl1s/nikd/ nikd.html Projekt je razdeljen na tematske sklope: Furmanstvo, Ohcet po kmečko, Izštevanke in otroške igre, Ljudske pesmi in glasbila in Zgodbe o nastanku ... Nova prepotrebna pridobitev na igrišču pri OŠ Primoža Trubarja Zelo smo zadovoljni, da smo v okviru občinskega praznika pridobili funkcionalen nadstrešek nad šolskimi garažami. Nadstrešek bo nudil streho nad garažami, klubski prostor nogometašem, sanitarije, prho, prostor za rekvizite za športne aktivnosti pri šoli, prostor za postavitev mize za namizni tenis, podstrešje za skladiščenje raznega uporabnega materiala in prostor za izvajanje določenih oblik OPB v primeru slabega vremena. Posebej se moramo zahvaliti županu Antonu Zakrajšku in svetnikom ter vsem izvajalcem in prostovoljcem, ki so z veliko mero prizadevnosti in inovativnosti postavili ta objekt. Vsekakor sta pri delu prednjačila naša hišnika Janez Peterlin in Janez Zakrajšek. Ta objekt bo na voljo vsem društvom, ki organizirano izvajajo športno rekreativno vadbo in treninge. Za brezglavo, neorganizirano zadrževanje na igrišču prostori nadstreška ne bodo na voljo. Čas je, da se končno naredi red na igrišču, da pristopimo k organizirani rekreaciji, treningom, tekmovanjem. Na ta način bomo dosegli tisto stopnjo športne rekreacije, ki je najbližje orgnizirani potrebi občanov. Tudi popoldansko individualno razmetavanje mivke v šolskem peskovniku in doskočni jami za skok v daljino ni tisto, kar se lahko dogaja na igrišču. Ravnatelj Edi Zgonc, prof. Povabilo na izlet in zaključno srečanje sveta šole in sveta staršev Člani sveta šole in sveta staršev smo načrtovali naše zaključno srečanje ob koncu šolskega leta za zadnjo junijsko nedeljo. Ker se je veliko članov opravičilo, smo srečanje prestavili na mesec september. Povabilo velja še enkrat. V soboto, 17. septembra 2005, bi odšli izpred osnovne šole v Velikih Laščah ob 7. uri. Pot nas bo vodila mimo Bloške planote skozi Grahovo-Cerknico, nato skozi Podskrajnik, Zelše (ogled cerkve sv. Volbenka), Rakov Škocjan (ogled). Po lokalni cesti bomo nadaljevali pot skozi Postojno, Hruševje, Razdrto in se ustavili pri gostišču Ravne, kjer bomo malicali. Po malici bomo nadaljevali pot skozi Senožeče, Divačo, Lokev, do mejnega prehoda Lipica in se ustavili na Bazovici. Sledil bo krajši sprehod, ogled zanimivosti in spomenika Bazoviškim žrtvam. Iz Bazovice se bomo podali na Katinaro k cerkvi sv. Trojice, nato do gradu Miramare (ogled). Vožnjo bomo nadaljevali mimo Devina v Oglej (ogled). Iz Ogleja bomo potovali mimo Sredipolja, Gradiške in Doberdobske planote proti Stari Gorici in skozi Vipavsko dolino proti Razdrtem do Postojne, Cerknice in do Velikih Lašč. Predvideni prihod okoli 21. ure. Na celodnevnem izletu bomo imeli dovolj časa za druženje in sproščen pogovor. Vzeli pa si bomo čas tudi za kosilo. Tako bomo uresničili cilj izleta, da spoznamo ZAMEJSKO SLOVENIJO, da neformalno zaključimo oziroma začnemo naša srečanja in se tako bolje spoznamo, saj delamo vsi v dobro naših otrok. Že vnaprej iskrena hvala Občini Velike Lašče in gospodu županu Antonu Zakrajšku, ki se je odzval povabilu na izlet in naši prošnji za sofinanciranje stroškov prevoza. Hvala tudi gospodu ravnatelju Ediju Zgoncu za vso pomoč pri organizaciji izleta. Vesela bom, če si vzamete čas in se nam pridružite. Za Svet OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Majda Kovačič Cimperman Kmečka ohcet Jaz nisem Franc, jaz sem Miha, če veš. Samo da sem igral Franca v ohceti po kmečko. S takim starinskim klobukom. Od mojega dedka. No, najprej nisem bil najbolj navdušen, ko sta Jožica in Marjetka naš šesti be in še enega sedmarja, »muzkontarja«, zbrali skupaj. Za vaje. Onidve sta učiteljici, če veš. In zelo dobro sta sestavili scenarij. Tega ne povej naprej, če ne, umreš. Pa plesati smo se naučili. Ne verjameš? Ja, pa smo. Veliko smo nastopali. V Bazovici, Laškem, Laščah, na Karlovici. Bilo je super, če veš. V naši vasi sem tako ohcet že videl. Pri sosedovih. So tudi »šrangali«. In v nedeljo smo dobili »šajdasn«, če veš. »Ja, take ohceti že dougu ni blu u naš'm kraji,« je rekla ena izmed vaških klepetulj. In vsi, ki ste ohcet videli, se tudi strinjate z njo, kajne? Malo po Matjažu Pikalu (op. Luža) spisal Miha Lavrič, šesti be Od 2. do 6. junija je 43 otrok četrtega razreda centralne šole ter podružničnih šol Rob in Turjak preživelo šolo v naravi v čudovitem kotičku naše obale na Debelem Rtiču. Že kar nekaj časa prej so otroci navdušeno pričakovali te dneve in jih v mislih že načrtovali na različne načine. In končno je prišel četrtek, ko so v šolo namesto s torbicami prišli s potovalkami in s svojimi starši. Slovo od njih so opravili pred avtobusom in v marsikaterih očeh mamic se je zalesketala solzica. Sedaj smo učitelji prevzeli vso odgovornost zanje za dolgih pet dni. Pot je hitro minila in že smo zagledali morje. Debeli Rtič nas je pozdravil s čudovitim zrakom, ki ga oddaja nešteto rastlin in tudi sonček nam je potrjeval, da smo res na morju. Na vrsti je bila razdelitev po sobah, urejanje prtljage, predstavitev reda v paviljonu ... Potem pa hitro v kopalke in v morje na preizkus plavanja, da smo popoldne že lahko začeli delati v skupinah. Naš cilj je bil, da bi otroci čim več plavali. Med nami je bilo tudi nekaj neplavalcev, zato je bila vsaka ura v vodi zelo dragocena, kajti postati plavalec ni tako enostavno. Ker zunanji bazen zaradi obnovitvenih del še ni bil napolnjen, smo plavali v notranjem bazenu, boljši plavalci pa tudi v morju. Seveda ves čas nismo samo plavali. Večeri so bili namenjeni športu: košarki, odbojki na mivki, badmintonu, namiznemu tenisu ... ,pa brez zabave na igralih tudi ni šlo. Zanimivi so bili tudi sprehodi po okolici, kjer smo ob zanimivi ravnateljevi razlagi spoznavali rastlinstvo, opazovali mesta, zgradbe ... Vse podatke si je bilo potrebno dobro zapomniti, kajti za zadnji večer je bil že pripravljen kviz. Otroci imajo ogromno energije in ne utrudijo se kar tako, zato je bilo potrebno vedno znova načrtovati nove in nove aktivnosti. Tudi zvečer se ni dalo kar tako zaspati, ko pa se je bilo v sobah lepo pogovarjati, se zabavati in predvsem veliko smejati. Deklice so si zaželele pravljico za lahko noč, dečki pa ... so že »preveliki« za te reči. Med našim bivanjem smo srečali tudi slavnega plavalca Martina Strela, ki je prijatelj našega ravnatelja in en večer nas je prišel obiskat v paviljon ter potrpežljivo delil avtograme in se pogovarjal z nami. Drugo jutro pa smo se skupaj z njim slikali pred ladjico, ki nas je popeljala v Koper. Ta izlet je bil res čudovit; mirno morje, prijazen kapitan in pa seveda lepi stari del mesta Koper, kjer smo se povzpeli tudi na stolp, kupovali spominke, se najedli sladoleda in še in še, potem pa spet nazaj na ladjico, kakšno doživetje. No, in tako se je že mrzlično bližal naš zadnji večer, ki so ga otroci z malo naše spodbude čudovito oblikovali. Začeli smo s kvizom, ki ga je vodil ravnatelj in potrebno je bilo pokazati kar veliko znanja o stvareh, ki smo jih slišali in si jih ogledali v teh dneh. Modna revija je pritegnila tako punce kot tudi fante in zares je bila enkratna. Punce so bile prave lepotičke, s seboj so imele namreč ogromno lepotilnih pripomočkov. Med nami je bilo veliko dobrih pevcev, humoristov, igralcev, plesalcev . Ob programu smo se nasmejali in se odlično zabavali. Res veliko zmorejo tile naši otroci, smo bili sklepčni vsi učitelji. Podelili smo nagrade za najlepše urejene sobe, za prva tri mesta v kvizu ter za zmagovalno skupino na orientacijskem pohodu. Zadnji dan nas je čakalo preverjanje v plavanju. In kakšni so rezultati? Vsi neplavalci so splavali, tudi naša Lara, s katero je bila vse dni mamica Martina, ki nam je res veliko pomagala pri različnih zdravstvenih oskrbah, za kar se ji še enkrat prisrčno zahvaljujemo. Pravih plavalcev po danih normativih pa je kar Pred vkrcanjem smo se slikali z Martinom Strelom OGLedALi smo si veLiKo zanimivosti TRQBLA 4/2005 16 Kultura 38, in to je odličen rezultat. In ko smo se pripeljali domov, so otroci odhiteli v objem svojih staršev. Skupaj smo letno šolo v naravi zaključili V avli šole so otroci prejeli osvojene diplome za plavanje. Preživeti pet skupnih dni z otroki je posebno doživetje, ki nas povezuje in bogati, saj se imamo priložnost spoznati na mnoge načine, za katere v razredu ni priložnosti. Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. Katarina Polzelnik Foto Renata Gradišar RazstAvA TrubArjevi kraji V zibelki slovenstva, na Trubarjevi rojstni Rašici, so se v soboto, 21. maja, zbrali slovenski slikarji, da počastijo velikega Slovenca. Že vrsto let je povezovalka likovnih srečanj Helena Grebenc Gruden, ki ji je tudi letos upelo pripeljati naslednje avtorje: Lojzeta Adamljeta, Marino Bahovec, Skenderja Bajrovica, Nikolaja Beera, Branka Bosino, Lucijana Bratuša, Jožeta Cento, Ireno Hegler, Janeza Kneza, Martino Koritnik Fajt, Suzano Komel, Sama Kovača, Dušana Laharnarja, Marjana Miklavca, Janeza Mohoriča - Mokrnka, Tomaža Perka, Milana Razborška, Marjana Skumavca, Saško Strnad, Pavleta Ščurka, Veljka Tomana, Danijela Tudjino, Vanjo Vuga, Huiqin Wang - Saje, Dušana Zekoviča - Hazeja, Eriko Železnik. V popoldanskih urah je sledil kratek izlet po okolici (ogled stare kovačije, Velikega Osolnika s cerkvico in razgledom po okolici; koristne informacije in zgodovino je podal g. Tekavec), nato pa so se zbrali na prijetnem družabnem srečanju ob hrani in pijači ter zagotovili, da se drugo leto ponovno zberejo na Rašici. HGG Jože Centa razstavLjaL v Cerknici V sodelovanju z Društvom notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice je v galeriji Krpan v juniju razstavil svoja dela naš rojak, akademski slikar Jože Centa. O razstavi in umetniku je spregovorila Polona Škodič, nastopili pa so Ljoba Jenče, ohranjevalka ljudskega spomina, Marino Kranjac, istrski ljudski godec, in Logaški kvartet. Slikar je razstavo posvetil 25. obletnici smrti slikarja, prijatelja Lojza Perka. V spremnem listu je Polona Škodič med drugim zapisala: "Jože Centa je bil rojen 1934. leta v Dvorski vasi. Leta 1960 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v razredu prof. A. G. Kosa. Od leta 1962 dalje je delal kot likovni pedagog v Ljubljani. Njegova široko razvejana umetniška likovna dejavnost je naletela na vrsto pohvalnih kritik tudi v mednarodnem prostoru. V obsežnem slikarskem opusu je med drugim prepoznaven tudi kot ilustrator in avtor velikih stenskih kompozicij. Samostojno in na skupinskih razstavah se je mnogokrat predstavil občinstvu v Sloveniji, Avstriji, Italiji in ZDA. Udeležil se je številnih likovnih kolonij ne le kot slikar, temveč tudi kot pobudnik, idejni vodja in mentor. Za svoje delo na likovnem, organizacijskem in dolgoletnem pedagoškem področju je dobil več nagrad in priznanj. V slikarstvu ostaja trajno in trdno vpet v krajinarstvo, ki ostaja ena izmed njegovih temeljnih izraznih vsebin. Je mojster barve in risbe, kjer se poetika in ekspresija združujeta v izrazno moč umetniške pripovedi. V svojem dokaj . Jože ceNTa - idejNi oče ukovNe kolonije TruBarjevi kraji obsežnem slikarskem delu je upodobil mnogo tistega, kar je postalo ljudem blizu in priljubljeno, tistega, za čimer se oziramo še danes, ko odkrivamo vrednote svojih korenin. Nič manj kot krajina pa ga ne prevzameta tudi klasični temi tihožitja ali portreta in človeškega lika, kjer se vsakega motiva loti z enako umetniško vnemo, virtuoznostjo in prepoznavnimi likovnimi pristopi. " Jože Centa je tudi idejni oče in začetnik likovne kolonije Trubarjevi kraji, ki jo na Trubarjevi domačiji vsako leto pripravijo v mesecu maju ter ob občinskem prazniku v mesecu juniju razstavijo ustvarjena dela. Pohvalno gleda na prizadevanja Helene Grebenc Gruden in Matjaža Grudna, ki sta v okviru SPD-Primož Trubar glavna pobudnika, da se vsako leto, tokrat že triindvajsetič srečujejo slikarji od blizu in daleč, a obenem kritično ocenjuje razstavljena dela, rekoč: "Vedno sem si prizadeval, da bi bila galerija Skedenj na vrhunskem nivoju, tako glede razstavljalcev kot razstavljenih del, kot se spodobi za Trubarjevo domačijo. V tej smeri bo potrebno v naslednjih letih še marsikaj doreči in izboljšati." Z dvema deloma se tudi sam predstavlja na letošnji razstavi, ki je bila na ogled v mesecu juniju na Trubarjevi domačiji. Trenutno precej ustvarja in je obenem že v pripravah na svojo monografijo in kot sam pravi: "Ko prideš tja do sedemdesetih, se pa že spodobi, da napraviš malce pregleda nad svojim delom." Zaželimo mu še veliko ustvarjalnih zamisli. Metka Starič Kultura 17 JANEZ BRODNIK POZABLJEN,ODKRIT IN ZAPISAN V ZGODOVINO Človekova usoda je praviloma taka, da postanejo njegova dela in zasluge cenjena šele po smrti ali pa ostanejo skrita širši javnosti za vedno. Nekaj posameznikom gre zahvala, da ne bo ostal list z imenom Janeza Brodnika v zgodovini slovenskega naroda nepopisan. Bil je velik človek. Tako kot večina duhovnikov tistega časa, je dal pečat tudi šolstvu in je pomembno prispeval k opismenjevanju mladine v krajih, kjer je služboval. Živel je v obdobju, ki je bilo za slovenski narod eno težjih. Konec je bilo Napoleonove vladavine in habsburška monarhija je začela politične in ekonomske pritiske na slovenski narod. V takih časih so za preprosto, tlačeno ljudstvo tako kleni možje, kot je bil gospod Janez Brodnik, neprecenljiva opora v duhovnem in posvetnem smislu. Ko je leta 1848 postal farni vikar v Velikih Laščah, sta mu visok položaj in dobro poznanstvo s takratno gosposko odprla možnost, da uresniči svoje sanje na dušnopastirskem področju in udejani gradbeni talent. Ni pretirano, če rečemo, da si je prvi velikolaški župnik sam postavil spomenik. Pa ne samo enega. Še danes služijo svojemu namenu in dajejo svojstven pečat krajem, kjer stojijo, tri, po njegovi zaslugi zgrajene stavbe: velikolaška cerkev in župnišče ter šola v Žužemberku. Zob časa je močno načel nagrobni spomenik, ki so ga farani postavili Janezu Brodniku na žužemberškem pokopališču. Ideji posameznikov o obnovi je najprej prisluhnil velikolaški župan Anton Zakrajšek, za njim žužemberški župan Franc Škufca. Pozitivno se je odzval tudi dobrepoljski župan Anton Jakopič. Svoj »žegen« so dali tudi vsi trije župniki: Vladimir Jaksetič, Franc Povirk in Franc Škulj. Ustanovljen je bil koordinacijski odbor v sestavi: Manfred Deterding, Vlado Kostevc, Edi Zgonc in Katarina Polzelnik. Po dobrega pol leta trajajočem delu na zanimivem in občasno precej napornem projektu, je bil trud poplačan. Ideja je obrodila sad. Strokovnjak -restavrator Ljubo Zidar je končal svoje delo. Trobla 4/2005 V nedeljo, 19. junija 2005, je v Žužemberku potekala slovesnost ob odprtju obnovljenega nagrobnega spomenika Janezu Brodniku. Sveto mašo v žužemberški farni cerkvi je vodil prior stiškega samostana Anton Nadrah. Somaševali so žužemberški, velikolaški, dobrepoljski župnik in župniki iz sosednjih župnij. Pri bogoslužju sta prepevala mešana pevska zbora iz Velikih Lašč in Žužemberka. Na pokopališču so s kulturnim programom sodelovali učenci OŠ Velike Lašče in OŠ Žužemberk ter moški pevski zbor iz Dobrepolja. Obnovljeni spomenik so odkrili župani občin Velike Lašče, Žužemberk in Dobrepolje. Razveseljiv je bil pogled na polno cerkev, še posebej zato, ker so se pri zahvalni slovesnosti zbrali verniki iz vseh treh župnij. Množico je lepo popestril šopek narodnih noš. Tako velik človek, kot je bil duhovnik Janez Brodnik, si resnično zasluži priti tudi v pisano zgodovino. Skromen začetek je tu. Ob priložnosti odprtja obnovljenega nagrobnega spomenika je bila izdana zgibanka s kratkim opisom življenjske poti prvega velikolaškega župnika. Ladka Deterding Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Odkritje spomenika Janezu Brodnikuv Žužemberku TROBLA: V današnjem večeru se niste kaj dosti dotaknili Primoža Trubarja. Kakšen pa je vaš odnos do slovenskega jezika? Žarko Petan: V svojem nastopu nisem govoril o Trubarju, ker bi bilo vse skupaj predolgo. Moj problem tiči globje. V Slovenijo sem prišel, ne da bi dobro znal slovensko (Žarko Petan je večino svoje mladosti preživel na Hrvaškem in v Italiji, op. pis.). Doma smo sicer govorili slovensko, vendar pa sem bil vsa šolska leta, razen v prvih štirih razredih osnovne šole, v internatih, tako da sem takrat bolje govoril hrvaško in italijansko. Ko sem leta 1945 prišel v Ljubljano, sem praktično prvič prišel v Slovenijo, kajti zapustili smo jo, ko sem bil star štiri leta. Zame je bilo to nekaj čisto novega. Po eni plati sem bil razočaran nad načinom življenja, ki je bil posledica vojne pa tudi režima, ki po mojem mnenju ni bil ustrezen. Po drugi strani pa je bil slovenski jezik zame nekaj neverjetnega, saj nisem poznal njegovega bogastva. Še posebej je bilo zame težko, ker sem se moral preživljati s pisanjem. Dogajalo se je celo, da nekaterih stvari nisem vedel. Vedno sem pisal smetlar, kajti tako rečejo Hrvatje. Korektorica me je nekoč vprašala: »Petan, ali je to kak vic, ki nam ga hočete povedati?« Pa sem ji odgovoril, da se tako pač reče, ona pa je vztrajala, da se tako ne reče ... Potem sem začel uporabljati besedo smetar. Enako se mi je zgodilo z nemščino. V ta jezik sem namreč sam prevajal, vendar pa je bilo moje znanje pomanjkljivo, saj nisem imel nobene šole, jezika sem se naučil kot režiser v Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer sem režiral deset ali dvanajst predstav. Tudi tam me je nemška korektorica opozorila: »Petan, to ni tako, kot mislite vi, prav je drugače.« Pa se je nekajkrat celo izkazalo, da je boljše, če obrnem malo po svoje, kajti aforizem je nekaj šaljivega. Skratka, moj odnos do jezika je drugačen in tudi zaradi odnosa do jezika zelo spoštujem mojega prijatelja Toneta Kuntnerja, s katerim sva skupaj delala v gledališču. Sedaj se mi dogaja, da ne znam več dobro hrvaško. TROBLA: Zaradi tako imenovanega novoreka? Žarko Petan: Novoreka seveda ne znam, ampak ta je bil že med vojno (19411945, op. pis.), ko so ga uvedli ustaši. Ustaši so celo trdili, da Hrvatje niso Slovani, ampak Goti. Takrat so začeli z novorekom. In seveda smo se norčevali in rekli, da se moškemu spolnemu organu reče potpupak. TROBLA: Danes učitelji slovenskim šolarjem vcepljajo odnos do jezika. Pa vendar imajo mladi večkrat slabši odnos do jezika, kakor tisti, ki jim v mladosti slovenskega jezika ni bilo dano uporabljati. Žarko Petan: Imam dva vnuka in oba imata težave, eden zlasti s slovenščino, česar ne morem verjeti, res pa je, da sem se jaz s tem ukvarjal poklicno. Ko sem maturiral, nisem imel štipendije, oče pa je imel tak princip, da mi ni dal denarja. Kot mlad fant sem začel pisati za časopise in se s tem preživljal. Tudi ko sem šel na akademijo in začel režirati, sem imel opravka z jezikom - vse, kar sam delal, je imelo opravka z jezikom. Jezik je med drugim tudi moje orodje ... TROBLA: ... ki ga seveda morate znati in ga tudi znate uporabljati. Žarko Petan: Seveda. Vendar se mi na stara leta dogaja, o tem bi moral povprašati kakega psihologa, da mi kar naenkrat v spomin prihajajo hrvaške besede in se slovenskih težko spomnim. TROBLA: Poznamo vas predvsem kot pisca aforizmov, ukvarjate pa se tudi z drugimi zvrstmi pisanja. Aforizem je najbrž še posebno težka zvrst - z malo besedami povedati veliko. Žarko Petan: Verjetno tudi praksa nekaj pomeni. Naj omenim zanimiv dogodek, ko sem bil leto in pol zaprt v vojaškem zaporu, od tega skoraj celo leto v samici. Samica je zelo huda reč, v njej ne smeš biti več kot štirinajst dni, tam je popolna tema, imaš pograd, nobene odeje, skozi luknjo ti dajejo hrano. Po štirinajstih dneh so me za en dan dali v normalno celico, potem pa spet v samico. In tako skoraj celo leto, to je bilo grozno. V tem času sem hotel pisati, pa nisem imel pisala. Pisalo in papir sem dobil samo, če sem hotel nekaj sporočiti sodišču ali odvetniku. Rekel sem si, da moram v samici nekaj početi in začel sem pisati aforizme. Pisal sem jih lahko samo v svoj spomin, kajti to je lažje. Vzel sem naprimer žensko in si izmislil celo vrsto aforizmov na to temo. To si je lahko zapomniti, ker ima neko povezavo. Ko sem prišel iz zapora, sem šel na Pokljuko in tam po spominu napisal prvo knjigo. TROBLA: Posredno, kot direktor RTV Slovenija, ste se srečali tudi s politiko. Kakšni so vaši vtisi iz tega obdobja? Žarko Petan: Izjemno slabi. V kakšnem smislu? Seveda nisem prijatelj prejšnjega režima zaradi vsega, kar je doživela moja družina in zaradi tega, kar sem sam doživel - brez krivde kriv. Nisem bil simpatizer, pa tudi nikoli nisem s prstom mignil proti prejšnjemu režimu. Samo pisal sem to, kar sem mislil in seveda so mi črtali, kar jim ni bilo všeč. Takrat je bilo tako: napisal sem deset aforizmov in jih dal prebrati uredniku. Urednik, ki je v bistvu moral braniti državo, mi jih je nekaj črtal in objavil štiri ali pet. Vzel sem tiste, ki jih je ta urednik črtal, napisal zraven še drugih pet in jih dal drugemu uredniku, ki jih je spet nekaj črtal, ampak druge. Na koncu so mi v različnih časopisih vendarle objavili vse aforizme. Hočem povedati, da je bil takratni režim tak, da ljudem ni dovoljeval popolne samostojnosti. Tudi danes je tak, vendar pa je pritisk drugačen - ljudem grozi izguba službe, kar je seveda tudi grozno. Takrat pa nisi mogel dobiti nobenega položaja. Moj prvi položaj je bil položaj generalnega direktorja RTV in dvakrat so me odstavili. Dvakrat! Brez razloga! Zaradi tega tudi nisem prebral predloga zakona o RTV. Morda res ni prav dober. Sem vprašal Manco Košir, mojo veliko prijateljico, ki je velika nasprotnica novega zakona o RTV, zakaj ni protestirala takrat, ko so mene vrgli s položaja? Prvi sem jo spravil k filmu, ko je prišel k meni režiser iz Zagreba, ki je snemal film Breza, zelo dober hrvaški film, in me je vprašal ali poznam kako igralko, pa sem mu predlagal Manco rekoč, da je takšna kot breza. In res jo je izbral. Ona pa se tako glasno kot se zavzema proti novemu zakonu, zame ni zavzemala. TROBLA: V življenju vam ni bilo vedno mehko postlano, pa vendar v vašem nastopu niste govorili o slabih in težkih stvareh, ampak je bil cel večer veder. Žarko Petan: To je velika sprememba. Obstajajo tudi zelo tragične stvari, eno leto v samici ni enostavno. Ko sem mi je to zgodilo, sem bil mlad, star sem bil 29 let, in to je bilo grozno. Ampak zgodila se je tudi cela vrsta komičnih stvari in te so mi ostale v spominu. Imam zelo selektiven spomin. Veliko berem, kajti aforizmov si ne moreš izmišljevati iz nič. In te stvari si skušam nekako zapomniti. Zadnjič sem srečal Majdo Š., ki je zelo proti (novemuzakonu o RTV, op. pis.), je pa moja dobra prijateljica, bila je zelo dobra novinarka na televiziji, in ji rekel: »Poslušaj Majda, odkar se ukvarjaš s politiko, si grša.« Včasih je bila lepa punca. Ampak ko govori, to dela s takšno ihto, da kar naenkrat ni več lepa. TROBLA: Gospod Petan, zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim, da bi vam še naprej ostajali samo lepi spomini. Pogovarjal se je Jože Starič KuLtura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji Prve delavnice v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 Ljubljanska urbana regija (LUR) je 19. 5. 2005 v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 v Galeriji Veronika v Kamniku organizirala delavnico Kultura in njena konkurenčnost v Ljubljanski urbani regiji. LUR je kot prva izmed slovenskih regij začela s pripravo novega regionalnega programa za obdobje 2007-2013, s ciljem, da bi pravočasno pripravili ustrezno število projektov, ki ustrezajo novim ciljem kohezijske politike. V okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa se organizirajo srečanja in posveti s ključnimi partnerji in nosilci razvoja v regiji, saj je njihovo sodelovanje pri pripravi programa ključnega pomena, če želimo, da program vključuje prave vsebine in projekte. Projekti z opredeljenimi nosilci in finančnimi viri so pogoj za uspešno izvajanje in realizacijo vsakega razvojnega programa, tudi regionalnega. Na posvetu, na katerem so bile uvodoma predstavljene pričakovane spremembe kohezijske politike EU, so udeleženci posveta skupaj pregledali že obstoječe vsebine v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 in realizacijo posameznih projektov s področja kulture v regiji. Udeleženci so se strinjali, da je v regiji nujno medsebojno povezovanje akterjev s področja kulture tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, če želimo povečati konkurenčnost kulture v regiji; pri tem ima pomembno vlogo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prav tako udeleženci razprave puščajo odprte možnosti za morebitna nova sodelovanja z drugimi organizacijami, tudi s področja turizma. V prihodnosti pa je potrebno več pozornosti nameniti tudi tržni naravnanost žive kulturne produkcije z namenom vključevanja novih partnerjev v projekte s področja kulture. mag. Lorena Korošec Podelitev občiNSKiH prizNANj 2005 V skladu z občinskim Odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 21. redni seji 25. maja 2005 sprejel sklep o podelitvi občinskih priznanj za leto 2005 in podelitvi naziva častni občan Občine Velike Lašče. NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE VELIKE LAŠČE je bil na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku podeljen gOSPODu PrELATu VINKU ŠEGI, župniku župnije ROb, za predano in zgledno služenje v župniji Rob. G. prelat Vinko Šega že več kot desetletje službuje v župniji Rob. Svojo službo kljub visoki starosti opravlja s predanostjo Bogu in ljudem. Odločen v odločitvah, prijazen do drugače mislečih. Brez velikih besed, tiho in ponižno, z veselim in optimističnim pogledom na svet g. Šega daje vsem nam svetal zgled, kako je potrebno v današnjem času delovati v dobro vseh ljudi. Gospod prelat v družbi ostalih letošnjih nagrajencev in častne občanke Marije Perhaj PRIZNANJE OBČINE VELIKE LAŠČE je prejel BOGOMIR SAMSA zaradi vseh njegovih dosežkov in zaslug. Bogomir Samsa v gasilstvu aktivno sodeluje že od leta 1949, najprej kot član operativne desetine v Dolnjih Retjah, ki je takrat še spadala v PGD Velike Lašče, od leta 1951 pa kot ustanovni član PGD Dolnje Retje. Od leta 1952 do danes je tajnik PGD Dolnje Retje in pri vseh akcijah vedno aktivno sodeluje. Bogomir Samsa je šel v gasilstvu skozi vse faze strokovnega usposabljanja in dosegel čin visokega gasilskega častnika. Leta 1955 je bil med ustanovitelji in nato tajnik Občinske gasilske zveze Velike Lašče. Po združitvi Občinske GZ Velike Lašče v Občinsko zvezo Ljubljana Vič-Rudnik je prevzel mesto podpredsednika predsedstva in to ostal vse do ukinitve te zveze leta 1995. Zaradi njegovega prizadevanja je bila v tem letu ustanovljena Gasilska zveza Velike Lašče, ki povezuje devet prostovoljnih gasilskih društev na območju občine Velike Lašče. GZ Velike Lašče preudarno vodi že 10 let. V tem času so se prostovoljna gasilska društva tudi s pomočjo Gasilske zveze Velike Lašče opremila z novo opremo. Kot predsednik se je Bogomir Samsa vedno zavzemal za usposabljanje članstva na vseh gasilskih področjih, na izobraževanjih pa sodeluje tudi kot predavatelj. Za svoje požrtvovalno in nesebično delovanje v gasilskih organizacijah je dobil več gasilskih in drugih priznanj, med drugim najvišje priznanje v gasilstvu, Nagrado Matevža Haceta. Bogomir Samsa se je poleg delovanja v gasilskih organizacijah odlikoval tudi z delom v kulturi. Zlasti so pomembna njegova prizadevanja pri odkupu Temkovega mlina in ureditvi Trubarjeve domačije in ostalih objektov kulturne dediščine ter njegove aktivnosti ob praznovanju pomembnih obletnic naših književnikov. PRIZNANJE OBČINE VELIKE LAŠČE je prejela dr. TATJANA DEVJAK za njene poklicne dosežke in aktivno sodelovanje v delovanju občine Velike Lašče. Dr. Tatjana Devjak že vrsto let pomembno zaznamuje družbeno in kulturno življenje v občini Velike Lašče. Šest let je z njej svojsko energijo opravljala naloge podžupanje. V tem času je odločilno vplivala na to, da je danes kulturno življenje v naši občini na zavidljivem nivoju. Svojo poklicno pot je v lanskem letu okronala z doktoratom pedagoških znanosti. In ne nazadnje, poleg zahtevne poklicne poti, aktivnega angažiranja v občini, svetu OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče ..., dr. Tatjana Devjak ne zanemarja svoje družine. Za moža in sinove si vedno vzame čas, in to je v današnjem času še posebna vrlina. Po občinskem odloku o priznanjih in nagradah ima tudi župan možnost podeliti le-te. Za leto 2005 je tako podelil pohvalo župana, ki jo je prejela EDITA MAROLT za izredne dosežke v šoli. Učenko 8. a razreda EDITO MAROLT je učiteljski zbor soglasno izbral za najboljšo učenko šole v iztekajočem se šolskem letu 2004/2005. Edita je odlična učenka vseh osem let, v letošnjem šolskem letu pa pri nobenem predmetu ni dobila slabše ocene od odlično. Tudi pri vseh vzgojnih predmetih je ocenjena z oceno zelo uspešno. Poleg odličnega uspeha jo odlikuje tudi prizadevnost za druge učence in prijeten značaj. Po potrebi je aktivno sodelovala v razredni skupnosti. Nadgradnja šolskemu življenju je bilo udeleževanje na tekmovanjih. Tako je v letošnjem letu dosegla zlato priznanje v tekmovanju iz angleškega jezika in srebrno Cankarjevo priznanje. Slavnostno akademijo sta povezovala Senta Kolar (v nemščini) in Jože Starič (v slovenščini). V kulturnem programu slavnostne akademije je sodelovala Pihalna godba Grunenmatt-Waldhaus PoHod po VeLikoLAŠki kULTurNi poti se je kLjuB dežju Lepo odvijAL. Zanimivo predSTAViTev so priprAViLi Tudi na Mali SLevici. Ob odprtju slikarske razstave Trubarjevi kraji je spregovoriLA HeLeNA GreBeNC GrudeN. Na TrškeM dNevu so se predsTAviLi MLAdi in sTArejši, MNogi so na stojnicah poNudiLi svoje izdeLke. Manjkal ni niti MArtiN KrpAN. FoLkLorNA skupina, ki jo sesTAvLjAjo čLANiCe DPZ iN čLANi KoNjerejskegA društvA VeLike LAšče, je s svojim prviM nastopom NAvdušiLA oBiskovALce trškegA dNe. ENegA od vrHuNcev TrškegA dNe je predsTAvLjAL nastop TreBušNe pLesALke TiNe Jaklič z RAšice. NAvdušiLA je Tudi predsedNikA oBčiNe LUTzeLFLUH Christiana Nussbauma in veLikoLAškegA župana Antona Zakrajška. UčeNci OŠ Primoža Trubarja so se predsTAviLi s KMečko oHcetjo. Opoldne stažupana izpustilaioo golobov. Vslavnostni povorki so se predstavili tudi predstavniki društev s svojimi prApori. DeL povorke je Letos predstAvLjALA tudi švicArskA GodBA. Na sLAvnostni AKAdemiji je bilo svecAno potrjeno sodeLovAnje med oBčino LutzeLFLUh v Švici ter oBčino VeLike LAšče. Med izmenjAnimi dAriLi med švicArsKimi Gosti in GostiteLji je bila tudi svečAnA uniFormA za predsedniKA GZ VeLike LAšče ter gasilska čeLAdA za predsedniKA oBčine g. NussBAumA. Ob sLAvnostnem koncertu pri Sv. Primožu je tAKtirsko paličico poprijeL KAr veLikoLAški župAn, a zdeLo se je, dA RAje diRiGiRA Ljudstvu Kot GodBenikom. Obisk Švicarjev iz Emmentala v Velikih Laščah Spominski posnetek gostov iz Švice in njihovih gostiteljev pri Svetem Primožu (v prvi vrsti čepijo od leve proti desni: Walter Müller, tajnik švic. društva, Irena Indihar, predsednica slov. društva, Marianne Flückiger, predsednica švic. društva, Christian Nussbaum, predsednik občine Lützelflüh, Beatrice Stettler, predsednica občinskega sveta občine Lützelflüh in velikolaški župan Anton Zakrajšek) Letošnje občinsko praznovanje so s svojim obiskom obogatili Švicarji iz pobratene občine Lützelflüh iz doline Emmental. Skupino obiskovalcev so sestavljali predstavniki Občine Lützelflüh, pihalna godba Grünenmatt-Waldhaus in člani upravnega odbora društva Kulturni most Velike Lašče - Lützelflüh, skupaj 54 oseb. Letošnji obisk je bil že sedmo večje medsebojno sodelovanje v verigi obiskov, ki potekajo že od leta 1997. Po vseh stikih, druženjih in izmenjavah je bila avgusta 2004 podpisana listina o pobratenju obeh občin. V pripravo obiska smo se aktivno vključili tudi člani novoustanovljenega društva Kulturni most Lützelflüh-Velike Lašče. Naloge društva so ohranjanje in poglabljanje stikov med Velikimi Laščami in Lützelflühem, pomoč Občini Velike Lašče pri organiziranju sodelovanja s pobrateno občino, predvsem pa negovanje medsebojnih osebnih in prijateljskih odnosov. Društvo ima trenutno štirideset članov. Enaindvajset družin je gostoljubno prenočevalo petinštirideset gostov, predstavniki Občine Lützelflüh pa so skupaj prenočevali v Grosupljem. Švicarje smo pričakali v četrtek, 9. 6. 2005, pred Osnovno šolo Primoža Trubarja Velike Lašče. Prispeli so točno - kot švicarska ura - ob dogovorjeni 19. uri. Po kratkih pozdravih župana, ravnatelja in predstavnice društva Kulturni most Velike Lašče-Lutzelfluh ter manjšem okrepčilu so se z gostitelji odpravili na domove, kjer jih je čakala večerja. V petek so se gostje iz Švice v spremstvu ravnatelja Edija Zgonca odpeljali v Postojno, kjer so pred Postojnsko jamo imeli 45-minutni nastop, nato pa so si ogledali njene lepote. Po kosilu so se odpravili v Dolenjske Toplice, kjer so v okviru Poletnega festivala v Zdraviliškem parku ob 19. uri izvedli še en koncert. Zadovoljni in polni vtisov so se zvečer vrnili v Velike Lašče. Obisk Postojne in Dolenjskih Toplic je organizirala Občina Velike Lašče. V soboto je bil v Velikih Laščah trški dan. Dopoldne so si gostje iz Švice ogledali predstavitev gasilcev pred gasilskim domom v Velikih Laščah, nato pa stojnice in zanimiv program na trškem dnevu. Godba se je že dopoldne aktivno vključila in izvedla dva nastopa. Po dobrem kosilu pri Kuklju, kjer so spoznali, da naša kulinarična ponudba ni od muh, smo obiskali še sušilnico sadja na Gradežu in Trubarjevo domačijo. Zvečer je bila v Levstikovem domu slavnostna akademija ob občinskem prazniku. Program je pripravil KUD Primož Trubar. Tudi to prireditev je obogatila švicarska pihalna godba z izbranim igranjem, posebno svečana je bila podelitev občinskih priznanj in potrditev podpisa listine o pobratenju obeh občin. Naše društvo Kulturni most je ob tej priložnosti od Švicarjev prejelo spominsko darilo - izvod Gotthelfovega Črnega Pajka, natisnjenega l. 1942 ob stoletnici prve izdaje v nakladi 1000 izvodov s petinštiridesetimi risbami Gunterja Bohmerja. Program je potekal dvojezično, za prevajanje je poskrbela prof. nemščine Senta Kolar. Po uradnem delu so se gostje in gostitelji pogovarjali in družili na velikolaškem trgu. Gostje iz Švice so se vključili v vsebine trškega dne Zadnji dan obiska, v nedeljo, 12. 6. 2005, so gostitelji svoje goste pripeljali k Sv. Primožu. Ker je bila žegnanjska nedelja, smo se ob 10. uri udeležili svete maše, nato pa smo poslušali pihalno godbo Grunenmatt-Waldhaus v prelepem okolju, z razgledom na velikolaško pokrajino. Skupno kosilo je bilo v avli Osnovne šole Primoža Trubarja. Po kosilu smo se poslovili od švicarskih prijateljev, ki so se večinoma vrnili domov, nekateri pa so obisk v Sloveniji podaljšali in si ogledali še druge dele naše domovine. Med obiskom na Gradežu Letošnji obisk Švicarjev je sovpadal s praznovanjem občinskega praznika. Pri pripravi praznovanj so kot vedno z Občino Velike Lašče sodelovala različna društva. V imenu društva Kulturni most Lutzelfluh-Velike Lašče se za pomoč pri pripravi programa za Švicarje lepo zahvaljujem Občini Velike Lašče in županu Antonu Mladi in še mlajši ustvarjalci v Velikih Laščah Na trški dan, 11. junija 2005, so se med živahnim vrvežem občinskega praznika zbrali tudi mladi in najmlajši ustvarjalci, ki so pod okriljem Parnasa, zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče, in budnim očesom mladih prostovoljcev, ustvarjali različne izdelke ročnih spretnosti. Pod prsti in prstki so nastajali pisan nakit, zapestnice, živopisne podobe. Mimoidoči so tako lahko spremljali ustvarjalni proces ali pa preprosto kupili kak izdelek s prodajne stojnice, ki so jo pripravili prostovoljci. Otroci, ki so se udeležili ustvarjalnega dopoldneva, pa niso le barvali in ustvarjali, temveč so se lahko tudi pozabavali ob družabnih igricah, ki so jih pripravili Dobrodelčki iz Roba, ali se polepšali in si uredili pričesko pri mladih stilistkah iz frizerskega salona Margit. Ustvarjalni vrvež uric se bo nadaljeval tudi letos jeseni; vabljeni so prav vsi - mladi in tisti najmlajši. GP Zakrajšku, Osnovni šoli Primoža Trubarja in ravnatelju Ediju Zgoncu, Društvu podeželskih žena Velike Lašče, ki je pripravilo pecivo, Društvu za ohranjanje kulturne dediščine - sušilnici Gradež, gasilcem, KUD Primož Trubar Velike Lašče, prof. Senti Kolar, predvsem pa vsem gostiteljskim družinam. Švicarji so v svoji zahvali napisali, da jim je bilo tridnevno bivanje v Velikih Laščah zelo všeč, predvsem so bili navdušeni nad gostoljubnostjo, pozornostjo, radodarnostjo, spontanostjo in veselim značajem ljudi. V teh štirih dneh smo spet spoznali, da kilometri in meje - tiste geografske in tiste jezikovne in kulturne - niso nepremagljive ter da prestopanje teh bogati ljudi obeh občin. Irena Indihar Foto Jože in Metka Starič Švicarji pri gasilcih Ob obisku Švicarjev iz pobratene občine Lutzelfluh smo tudi gasilci pripravili kratko predstavitev naše dejavnosti in organiziranosti. V soboto smo se ob 9. uri zjutraj zbrali pred gasilskim domom v Velikih Laščah, kjer je bilo pripravljeno člansko moštvo PGD Velike Lašče in pionirska desetina PGD Dvorska vas - Mala Slevica. V uvodu sta predsednik GZ Velike Lašče Bogomir Samsa in poveljnik GZ Drago Mustar na kratko predstavila organiziranost gasilcev v naši občini in v Sloveniji ter dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo gasilci. Med gosti iz Švice je nemajhno začudenje izzvalo dejstvo, da imamo pri nas gasilce od sedmega leta starosti dalje in da se že s tako majhnimi gasilci udeležujemo različnih tekmovanj. Gostje iz Švice so poveljniku GZ Velike Lašče izročili priložnostno darilo (gasilski pas z zelo domiselno vgrajeno uro) in spominske značke, predstavniki GZ Velike Lašče pa so Švicarjem izročili našitke z občinskim grbom in napisom GZ Velike Lašče. Po predstavitvi in izmenjavi so najprej pionirji iz PGD Dvorska vas - Mala Slevica prikazali izvedbo vaje z vedrovko, za njimi pa so hitro izvedbo suhe vaje z motorno brizgalno prikazali še člani PGD Velike Lašče. Švicarjem smo pokazali tudi del opreme, s katero razpolagamo v GZ Velike Lašče. Poleg opreme, ki jo ima PGD Velike Lašče sta bila na ogled tudi kombinirano vozilo PGD Dvorska vas - Mala Slevica in cisterna PGD Karlovica. Ogledali so si tudi notranjost gasilskega doma, ki je popolnoma drugačna, kot so gasilski domovi v Švici, kajti tam gasilski dom služi samo shranjevanju in vzdrževanju opreme. Za organizacijo predstavitve dejavnosti in opreme se zahvaljujemo PGD Velike Lašče in PGD Dvorska vas - Mala Slevica ter prevajalcem, ki so nam pomagali pri sporazumevanju z gosti iz Švice: Milanu Grainerju, Ireni Indihar in Janezu Šajnu. Jože Starič, tajnik GZ Velike Lašče rn • vi • J • Turjaški dnevi Striček Vanja iz Argentine Slovensko gledališče iz Buenos Airesa se je med tedni, preživetimi v Sloveniji, predstavilo tudi v Velikih Laščah s predstavo Čehova Striček Vanja. V klasični postavitvi, z izrisanimi liki in dodelano scenografijo, v poltretjo uro trajajoči predstavi, smo ob liričnih, ponotranjenih in dobro izpeljanih dialogih prisluhnili govorici. Slovenski, ki se je razvijala v drugem okolju, pogosto le za domačimi zidovi in v kulturnih domovih, ki skrbijo za šolanje že tretje generacije. Večina mladih namreč poleg argentinske šole ob sobotah obiskuje slovensko osnovno in kasneje srednjo šolo, v kateri učijo prostovoljci pa tudi učitejice in učitelji, ki so se izobraževali v domovini. Njihova govorica je podobna primorski, široki, nasmejani vokali, melodija, ki zmehča še tako črne misli, grenka spoznanja, ki jih v Stričku Vanji ni malo. Po predstavi smo kramljali. Argentinski Slovenci pravijo, da jim je pri nas najbolj osupljivo to, da hodijo po ulici, po mestu in vse okrog njih se sliši slovenska govorica. Ljubiteljski igralci in režiser so se zahvalili za topel sprejem ter ogled njihove predstave, predsednik KUD Primož Trubar pa je pohvalil predstavo, saj imamo v našem kraju vse manj možnosti za ogled umetniških stvaritev, ki se ukvarjajo z resnejšimi življenjskimi okoliščinami in notranjimi boji. Med vso lahkotnostjo, ki jo sicer prinašajo gostujoča gledališča na naš oder, smo gledalci ta večer tudi razmišljali o razdaljah in bližinah, ki se izrisujejo med svetovnimi prebivalci. Ana Porenta Turjaški dnevi 2005 OD 24. DO 26. JUNIJA 2005 Osrednje dogajanje letošnjega programa prireditev Turjaški dnevi 2005 je bilo umeščeno na petkovo popoldne in predvečer dneva državnosti. Starejši pravijo, da toliko ljudi na Turjaku še ni bilo. Z njimi se vsekakor strinjajo tudi organizatorji iz turističnega in drugih sodelujočih društev. Na prireditvenem prostoru pri Domu krajanov v Turjaku se je najprej pričel odvijati zaključek šolskega leta Osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč. Množici otrok in njihovih staršev iz velikolaške občine so se kmalu pridružili tudi obiskovalci iz sosednjih občin ter seveda Čuki in animatorji iz Plesnega mesta. Pričela se je množična zabavno-plesna prireditev za otroke ob zaključku letošnjega šolskega leta. Ob 21. uri je množica prisluhnila županu občine Velike Lašče Antonu Zakrajšku in njegovemu pozdravu državnemu prazniku ter krajšemu kulturnemu programu. Sledil je prižig kresa. K prazničnemu vzdušju je nekoliko kasneje prispeval še izredno lep ognjemet. Praznovanje državnega praznika in Turjaških dni se je nadaljevalo z rajanjem ob glasbi ansambla Čuki, ki je trajalo nekaj čez polnoč. Na praznični dan so se nekateri odpravili na 16. pohod po turjaški turistični poti, na kateri so obiskali nekatere naravne, kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti na Turjaškem. Prvi daljši postanek so imeli pri sušilnici sadja Gradež, kjer so jih lepo sprejeli člani društva za ohranjanje dediščine. Na najvišji točki pri cerkvi sv. Ahaca pa je društvo Viteški dvorni red Andreja Turjaškega pripravilo kratek program. V soboto in nedeljo je potekalo tudi tekmovanje v malem nogometu in odbojki na mivki v organizaciji ŠMD Turjak. Še vedno pa ste si lahko ogledali tudi razstavo v dvorani Doma krajanov na Turjaku, ki jo je organiziral KUD Marij Kogoj in katere odprtje je bilo že v petek. Boris Zore Foto Jože Starič Ob dnevu državnosti je zagorel kres Čukom se je na odru pridružil harmonikar Miha Juvanec Za požarno varnost so poskrbeli turjaški gasilci rp • vi • J • Turjaški dnevi Likovna razstava na Turjaku KRPANOVE NOVIČKE Ob letošnjih Turjaških dnevih so v KUD Marij Kogoj pripravili razstavo domačih samorastnikov Irene Hegler, Draga Petroviča in gostje Slavke Bavdek iz Ljubljane. Svoja slikarska dela so razstavili v dvorani Doma krajanov na Turjaku in jo odprli v petek, 24. junija. Ob odprtju razstave so sodelovali violinistka Lara Petrič, moški pevski kvartet Zvon (Ciril Petelin, Ivan Šega, Božo Zalar in Jože Štrukelj), program pa je povezoval Matko Zdešar. Razstava, s katero so se spomnili na bogastvo tukajšnje preteklosti, je bila na ogled do 1. julija. Foto MS Od leve proti desni: Slavka BAvdek, DrAgo Petrovič in IrenA HegLer V času počitnic smo zaradi letnih dopustov organizirali dva termina tečajev, in sicer bo prvi 13. julija in drugi 8. avgusta ob 17. uri v prostorih OŠ Velike Lašče. Novice: v mesecu juliju odpiramo poslovno enoto avto šole tudi v centru Ribnice (prejšnja AMD avto šola). Vljudno vabljeni! ® A i A/ T i Informacije in prijave: 041/33 65 65 031/36 66 67 Kaj vse pripravljamo in kaj vse se dogaja v društvu Krpan boste sedaj izvedeli v Krpanovih novičkah. Tokrat bomo poročali za obdobje od marca do konca junija. Smučarski skoki 6. marca 2005 smo izpeljali 3. odprto prvenstvo občine Velike Lašče v smučarskih skokih. Odziv tekmovalcev je bil presenetljivo dober pa tudi obiskovalcev je bilo veliko. Več o tem ste že prebrali v eni prejšnjih številk. VeLikonočna butara Tradicionalno smo 20. marca 2005 pred farno cerkvijo v Velikih Laščah že petič postavili velikonočno butaro. S pripravami smo pričeli že nekaj dni prej, ko smo nabrali bršljan. Samo pletenje pa je potekalo v soboto zvečer na Veliki Slevici. Tudi najmlajši nam že pomagajo in se pridno učijo. Tarok Člani tarok sekcije so društvo aktivno zastopali na tekmovanjih, ki jih organizira Tarok zveza Slovenije. Tako so se udeležili: - V. turnirja za državno prvenstvo v taroku 5. marca 2005 v Izoli, - V. turnirja za državno prvenstvo v tarok 19. marca 2005 v Kranju, - VI. turnir za državno prvenstvo v taroku 2. aprila 2005 v Ljubljani, - VII. turnirja za državno prvenstvo v taroku 16. aprila 2005 v Ormožu, - pokala TARZS 2005 21. aprila 2005 v Postojni in - VIII. turnirja za državno prvenstvo v taroku 7. maja 2005 v Postojni. Aktivno pa že potekajo priprave na X. turnir državnega prvenstva v taroku, katerega organizator je naše društvo. Tekmovanje je predvideno 22. oktobra 2005. Za točno lokacijo boste izvedeli v naslednji številki. Krpanov dan Z letošnjim letom bomo v društvu pričeli in tradicionalno nadaljevali tudi s Krpanovim dnevom. In kaj to sploh je? To je dan, ki je namenjen druženju in tekmovanju v različnih športno-zabavnih disciplinah. To pa ne bodo običajne športne discipline. Vse se bo navezovalo na Levstikovega junaka Martina Krpana. Merili bomo moči in razdalje. Naj omenim nekaj disciplin, kot so vlečenje vrvi, nošenje vreče s soljo, dvigovanje uteži, pa še kaj se bomo spomnili. V društvu smo mnenja, da se krajevni odbori, ki so ustanovljeni v občini Velike Lašče, vse premalo povezujejo. Zato smo si zamislili, da bi bilo to tekmovanje krajevnih odborov občine Velike Lašče. Vsak krajevni odbor bi zastopala ekipa desetih tekmovalcev, ki bi tekmovali in se potegovali za prehodni pokal. In tako smo se odločili, da bomo 1. Krpanov dan organizirali v soboto, 10. septembra 2005, predvidoma v Dvorski vasi. Pred tem bomo pisno pozvali vse krajevne odbore, da se na tekmovanje prijavijo, podrobneje pa jim bo predstavljeno tudi samo tekmovanje. Zato, dragi občani in občanke, zberite pogum in se na tekmovanje prijavite. Zmagovalna ekipa bo dobila prehodni pokal in naslednje leto bomo tekmovanje priredili na območju krajevnega odbora zmagovalcev. Novičke vam sporoča Urša Vesel DeLOvna briGaDa ŠTuDEnTSKE orGanizacijE UniVErzE MariBor V VELikiH Laščah Študentska organizacija Univerze Maribor vsako leto organizira študentske delovne brigade po različnih krajih Slovenije. Z njimi želi utrditi vlogo volonterskega dela med študenti in ostalo populacijo, okrepiti medregionalno sodelovanje in vzpodbuditi občutek do soljudi. Pri organizaciji delovnega tabora ji pomaga Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki poskrbi za njihovo nastanitev. Letošnja brigada, že šesta po vrsti, bo potekala od 22. do 31. julija v Velikih Laščah, in sicer v sodelovanju z OZ VVS Velike Lašče in Občino Velike Lašče. Študentje bodo nastanjeni v Krvavi Peči, v Domu veteranov. Od 8. do 15. ure bodo opravljali različna koristna dela (barvanje obcestnih ograj na mostovih, pomoč družinam na kmetiji ...), nato pa bodo sledile različne popoldanske aktivnosti v sodelovanju z našimi mladinskimi, športnimi in ostalimi društvi. Kaj več o tem, kako bo delovni tabor potekal, boste izvedeli v naslednji številki Troble. Občinska uprava Društvo podeželske MLADine na STrokovni EKSKurziji Kot smo napovedali že prejšnjič, smo se tokrat zares odpravili na strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Vozili smo se dolgo, a se je vožnja izplačala, saj smo si ogledali veliko zanimivosti. Obiskali smo več kmetij s specializiranimi dejavnostmi: ribogojstvom, čebelarstvom, vinogradništvom. Po ogledih in kosilu pa smo dan zaključili z obiskom prireditve Vinska vigred v Metliki. Zahvaljujemo se Občini Velike Lašče za financiranje prevoza g. Cvetu Peterlinu, ki nas je varno peljal tja in nazaj. Alenka Vasič Osvajanje TUrjAŠKE RoZAMUnDE in skavtske obljube Letos smo imeli skavtsle obljube na Gori pri sv. Ahacu. Da pa bi se dobro pripravili na obljube, smo se že v petek odpravili na pot. Volčiči so odšli na Gradeške Senožeti, izvidniki na Mali Ločnik, kjer so tudi prespali. Popotniki pa smo pripravili vse potrebno za soboto. V soboto zjutraj smo imeli veliko igro: Osvajanje turjaške Rozamunde. Razdelili smo se v skupine, ki so jih sestavljali vitez, oproda, služabnik in konj. Naše naloge so bile: narediti vitezu oklep, ščit, meč, šopek, sestaviti pesem in narediti darilo, s katerim bi osvojili Rozamundino srce. Med potjo pa smo opravljali še dodatne naloge, kot so pikado, streljanje z lokom, prenašali smo žogice z žličko v ustih, plezali smo po vrveh (Pujsek) in po lestvi, ki smo jo naredili z vrvmi ter naštevali vrste dreves. Po prihodu na vrh smo razglasili zmagovalce, se malo odpočili in pripravili na sv. mašo. Med mašo smo sprejeli petnajst novih skavtov (sedem volčičev, šest izvidnikov in dva popotnika). Zelo smo bili veseli tudi naših staršev in vseh ljudi, ki so bili z nami ob tem veselem dogodku. Sedaj so pred nami počitnice, čas taborov, v jeseni pa se spet vidimo. Upamo, da bodo med nami zopet novi obrazi in da se bomo skupaj vživeli v skavtsko življenje. Vabimo vse mlade, predvsem pa srednješolce, da se nam pridružijo. Morebitne informacije na tel. 040/223-497(Marko); 041 /418-324 (Melita) e-mail: marko.savli@skavt.net melita.strukelj@skavt.net Skavti skavtske skupine Škocjan - Turjak 1 T v • 1 v • • Iz naših župnij Romanje v Rim Vsako romanje je nekaj posebnega, romanje v Rim, središče krščanskega sveta, pa je še prav posebno. Tokratno romanje v Rim je izvedla agencija Zora, duhovni voditelj pa je bil velikolaški župnik Vladimir Jasetič. Prva postaja našega romanja je bil Assisi, kjer je deloval sv. Frančišek Asiški. Pot smo nadaljevali proti Rimu, kjer smo nekje v okolici prenočevali, od tam pa smo se vsako jutro vozili na oglede večnega mesta. Rim ima toliko zgodovinskih objektov povezanih s krščanstvom, da lahko v treh dneh dobiš samo občutek, da je tega veliko in že po prvih treh bazilikah pomešaš vse podatke o njih. S podatki nas je neutrudno zalagala vodička Marinka, ki ima Rim v malem prstu. V ogromnih bazilikah, ki so jih papeži in takratni dostojanstveniki gradili Bogu v čast in sebi v slavo, romar začuti svojo majhnost in mir, s katerim so prepojene kljub množicam ljudi, ki si jih neutrudno ogledujejo. Vrhunec našega romanja je bil obisk vatikanske bazilike svetega Petra in groba papeža Janeza Pavla II. Mimo groba se ves čas v tišini spoštljivo pomika množica ljudi. Ta mimohod je bil zame trenutek slovesa od pokojnega papeža, s katerim sem se prvič srečal ob njegovem obisku v Postojni. Zadnj dan romanja pa smo se v Vatikanu udeležili še splošne avdience papeža Benedikta XVI. Besedilo in foto: Jože Starič Robarska župnija obnavLja cerkve Robarska župnija upravlja podružnične cerkve na Osolniku, pri svetem Primožu in v Krvavi Peči. Letos so že obnovili podružnično cerkev na Osolniku. Obnovili so fasado in zvonik, ki so ga prekrili z bakrom. Z deli so končali pred kratkim, sedaj pa so se že lotili obnove cerkve pri Svetem Primožu oziroma Zgončah. Tudi tu bodo obnovili fasado. Z deli so pričeli ta teden, izvajalec pa bo isti kot na Osolniku. Kot je povedal Jože Juvanec, ki je v Gospodarskem svetu Robarske župnije, bodo dela stala okoli 3.000.000 SIT. Denar so in bodo še prispevali verniki, nekaj bo prispevala tudi Občina Velike Lašče. Letos je to zadnja obnova cerkva v robarski župniji, drugo leto pa bodo nujna dela na cerkvi v Krvavi Peči, ki je v zelo slabem stanju. Mojca Praznik Prenove v župniji Velike Lašče V župniji Velike Lašče je bila zaključena prenova strehe na podružnični cerkvi sv. Ožbolta na Lužarjih. Prenove so bodo lotili tudi v župnijski cerkvi v Velikih Laščah. Položili bodo nove tlake, napeljali centralno kurjavo in izdelali nove klopi po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. Z deli bodo pričeli po 11. juliju. FD Škofijski pastoraLni dan v Stični 4. junija je v Stični potekal škofijski pastoralni dan z naslovom Evharistija, sonce našega življenja. S to temo smo počastili spomin na kandidata za svetnika, mučenca Lojzeta Grozdeta, ki je imel te besede za svoje življenjsko vodilo. Iz župnije Velike Lašče se je odpravilo kar nekaj otrok, mladih ter članov župnijskega pastoralnega sveta. Otroci so imeli pripravljen poseben program - Sončen dan, mladi smo bili zbrani v mlinu, odrasli pa so imeli na samostanskem dvorišču pripravljenih petnajst delavnic. Dan smo zaključili s slovesno sveto mašo in procesijo. Alenka Vasič Trobla 4/2005 Majski izLeT upokojencev v NezNANo Majski izlet upokojencev so organizatorji poimenovali izlet v neznano. Ali je neznano sploh mogoče, če ve za skrivnost večje število ljudi? Nekomu se na uho prišepne kraje potepanja, novica se širi in načrt izleta je že znan skupini udeležencev. Nekateri pa smo šele v avtobusu s šoferjem Alešem, ki nas je odpeljal v lepem majskem jutru, izvedeli, da potujemo proti Gorenjski v smeri proti Škofji Loki. Ustavili smo se na Suhi pri Škofji Loki, kjer smo si pod vodstvom in z razlago gospoda župnika Zupanca ogledali cerkev - umetnostni spomenik naše kulture. Oltarji cerkve so pozlačeni, okrašeni z bogatimi kipi sv. Petra in Pavla, Marijinega oznanjenja in rezbarijami. Okrog oltarjev in nad njimi so številne poslikave z motivom Kristusa, Janeza Krstnika, obrezovanjem in darovanjem v templju, šestimi apostoli in mučenci. So najpopolnejši primerek kranjskih poslikav, ki so nastale v 15. stoletju. Z vožnjo smo nadaljevali skozi stari del Škofje Loke in ogledovali arhitekturno zanimive, lepe stare hiše. Zavili smo v Poljansko dolino, ki je bila od nekdaj zelo pomembna za pretok blaga, ljudi in kulture med osrednjo Slovenijo, kraji severne Primorske in Italijo. Poljanska dolina ima nedoumljiv čar z njenim hribovjem, reko Poljanščico in z ustvarjalnimi, podjetnimi in prijaznimi ljudmi. Iz Poljanske doline so številni umetniki slikarji: Sedeji, Šubici, Ažbe, Peterneli, in pisatelj Tavčar. Zato smo si v osrčju Poljanske doline v Gorenji vasi ogledali Galerijo Krvina, kjer so razstavljene umetniške slike številnih domačih in tujih slikarjev, Gasparija, Ažbeta, Tesarja, Severja, Sedejev, Šubicev, Peternela, Berbera itd., in kipi Batiča. Umetnine prodajajo, ukvarjajo pa se tudi z drugimi umetniškimi dejavnostmi in izobraževanjem. Galerija je prava paša za oči in dušo. V neposredni bližini galerije se nahaja turistična kmetija pri Pustotniku, kjer izdelujejo sir in mlečne izdelke na naraven, zdravju koristen način. Pot nas je nato vodila v Žiri, ki so znani po obutveni industriji Alpina. Nekateri so obiskali prodajalno, drugi pa so se poživljali s kavo in gasili žejo. 30 V prijazni domači gostilni z dobro hrano smo imeli kosilo, ob katerem ni manjkalo pogovorov, šal, smeha, glasu harmonike in plesa. Po okusnem kosilu smo se odpeljali na kmetijo Matic v Hotavlje, kjer pridelujejo po moderni tehnologiji naravne sokove iz jabolk in hrušk, mošt, jabolčni kis, žgane pijače ter sušijo sadje. Sledila je izčrpna razlaga o delu na kmetiji, pokušina dobrot, nakupi in darilo kmetije vsakemu udeležencu izleta. Vožnjo smo nadaljevali po poti proti Logatcu. Ustavili smo se v kraju Rovte na nadmorski višini 700 m, od koder je lep razgled, tudi na Triglav. Kraj se je v zadnjih letih razširil, moderniziral s številnimi objekti, obnovljeno cerkvijo in spomeniki, padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Izleta pa še ni bilo konec. Peljali smo se še v čudovit naraven, zaščiten park Rakov Škocjan, ki ima naravno varstvo že od leta 1949. Leži med Cerkniškim in Planinskim poljem. Potok Rak v Rakovem Škocjanu uprizarja pravo parado kraških čudežev: jame, izvire, udarnice, naravne mostove. Veliki in Mali naravni most, ki smo si ju ogledali, štejeta med znamenitosti slovenskega Krasa. Še malo smo posedeli v hotelu ter se pogovarjali o lepotah in dobrotah izleta, ki je bil pravi balzam za oči, dušo in telo. Izletov si upokojenci še želimo, saj prav ti ohranjajo naše dobro počutje, voljo, moč, sproščenost, veselje in srečo. Zato zahvala vsem organizatorjem, še posebej pa odličnemu načrtovalcu in vodiču izletov gospodu Jožetu Škulju. Marija Šolar - Merjasec Upokojenci BiLi smo na obisku Minilo je že več kot deset let, ko smo sklenili, da bomo dvakrat letno obiskovali naše bolne člane na domu in v domovih za starejše občane. Le tako lahko ohranimo neposredne stike z njimi. Čas in denar izgubita vrednost, ko se dotakneš roke in se od hvaležnosti orosi oko. Kratek klepet o zdravju, novicah iz domačega kraja in slovo z obljubo, da kmalu spet pridemo. V povprečju obiščemo okoli dvajset oseb. Pot nas vodi po Velikih Laščah, Turjaku, Dvorski vasi, Kaplanovem, Grmu... V domači oskrbi, med svojimi ljudmi, v znanem okolju se vsi dobro počutijo, ker so lepo oskrbovani. V domovih za starejše občane pa so v Ponikvah, Ljubljani Bežigrad in Vič, ter na Vrhniki, v zadnjem času pa še v Vojniku in Sežani. Kot vidite, je to zelo obsežno področje in brez naših požrtvovalnih voznikov ne bi šlo. Prav je, da jih vsaj omenimo. Francka Jamnik pomaga pri nabavi in pripravi daril, ter omogoči prevoz po domačem terenu. Franci Ivanc je vzel v zakup Ljubljano, Vrhniko in Sežano, Jože Ivančič pa Vojnik . Vsi oskrbovanci, ki to želijo, prejemajo občinsko glasilo TROBLO - lepa gesta Občine Velike Lašče. Mnogim pomeni vez z domačim krajem, zanimajo jih novosti in spremembe. Vozniki in spremljevalci se z vsakega obiska vračamo bogatejši za nova spoznanja in zadovoljni, da smo se ponovno srečali. Danijela Vrh Na zAdNjeM obisku pri OLgi TekAvec, ki je za Troblo večkrAT prispevALA LiterARNe prispevke. Spominjali se je bomo. Foto F. Ivanc Turizem 31 TRQBLA 4/2005 Spoznajmo vasi v Občini Velike Lašče Bane Če si zaželite miru in prečudovite narave, potem se podajte k Svetemu Primožu. A ne veste, kje je to? Od Rašice se peljete proti Robu, v Kneju zavijete na levo in se peljete po Mišji dolini. Kmalu boste prispeli do vasi Logarji in tam se vzpnete v hrib. Peljali se boste približno 10 minut in že boste lahko pod sabo zagledali prečudoviti košček naše Slovenije - Velikolaško pokrajino, obdano s potoki, hribčki in prelepimi gozdovi. Nekaj ljudi je že reklo, da daje Rutarska planota - tako se imenuje celotno področje v hribih nad Robom, posebno energijo. Deležni jo boste že, ko se pričnete vzpenjati v hribe. Če se peljete po makadamski cesti kar naprej v notranjost, boste prispeli v vas Bane. Vas leta 1968 Evropa za mizo Popotovanje po slovenskih priznanih gostilnah se je za gibanje SLOW FOOD -Ljubljansko omizje tudi letos uspešno zaključilo v naših krajih. Lansko leto so zaključili na turjaškem gradu, kjer jih je postregla priznana Gostilna pri Kuklju. Tudi letos jim je Gostilna pri Kuklju pripravila večerjo s tradicionalnimi jedmi iz knjige European Cookery, postregli pa so jih kar v sami gostilni. Ker je gospa Vanja Damjanič sodelovala pri nastanku knjige European Cookery, je bil to tudi glavni povod za sestavo jedilnika. Jedilnik sta s simpatičnimi idejami o samem poimenovanju in izboru jedi sestavila Vanja Damjanič in priznani etnolog dr. Janez Bogataj. Tradicionalne jedi iz šestih evropskih držav članic je obogatilo vino slovenskega Bane so majhna vasica, ki ima le še dve hiši pa tudi prebivalcev je tu bore malo. Vas leži na nadmorski višini 830 m. Če se ustavite 100 m naprej iz vasi, imate čudovit pogled na okolico. Vas ni zanimiva po turističnih in kulturnih znamenitostih, pa vseeno se turisti lahko popeljejo skoznjo. V vasi stoji kozolec, ki ima kar lepo starost, saj je bil postavljen že leta 1873. Včasih je bil krit s slamo, danes pa je streha povsem druge oblike, pa vendar je še vedno zanimiv. Olga Sernel, po domače Banova Olga, je rekla, da bi o sami vasi povedala le to, da se je svet okoli močno spremenil. Včasih so bile vse senožeti pokošene in počiščene, danes je vse zaraščeno. Senožet pod njihovo hišo je kosilo kar štiriindvajset koscev, danes ljudje sploh ne vemo, kaj to pomeni, saj je kmetijstvo močno modernizirano. Pod vasjo je bil in je še vedno »Bč«, kjer so napajali živino; zanimivo je, da voda tu ni nikoli usahnila. Pot do vasi ni asfaltirana. Asfalta je le nekaj metrov v vasi. Turisti se lahko podate na nedeljski izlet po Rutah. Pot vas vodi od Svetega Primoža, kjer je na ogled tudi cerkvica, skozi Bane in naprej po celotnem predelu Rut. Lahko naredite kolesarski krog. V Logarjih se podate v hrib, pridete v Rute, končate pa v Robu. Vmes je lahko še vinarja Stojana Ščurka, ki je k vsaki jedi dodal svoj izbor vrhunskih vin, ki so se k hrani najbolj podajali. Dr. Janez Bogataj je predstavil jedi in tradicijo hrane teh držav. Vse je popestrila še glasba, ki se je ujemala z državo, iz katere je jed prihajala. Gibanje SLOW FOOD ali Polžki, kot se sami imenujejo, so bili s predstavitvijo in postrežbo zadovoljni. Ob koncu pa je sledilo še presenečenje Vanje Damjanič in glavnega kuharja Marjana Čampe. Pripeljala sta kukljevo velikanko, tokrat je bila to luštrekova potica. Polžki so po končanem obedu odhiteli vsak na svoj konec Slovenije, v njihovih hišicah pa se je sigurno še nekaj časa govorilo o enkratnem zaključku letošnje sezone. Mojca Praznik Banov kozolec postanek pod češnjo v Dedniku (beri prejšnjo Troblo) in Kobiljem curku. Nabrali si boste nove energije in moči, ki vam bo še kako prišla prav v vročih poletnih mesecih. Mojca Praznik *** * + * * * + * ^ * EVROPA ZA MIZO veiefl* 1 iibraniml trídl(lon»|n¡nil Jntml Iz knjig* "European í üqIíí rv" Tradition ¡4 Innovation UtrochT 3004 Velite laš« maj ?noj Pa začnimo po madžarsko Vitaminska solata ¡j ovčjega shs Župca je kar naša! Gobova juha s Cvičkom Muha španska ne ve, kje je dežela DansKa Polerovka na tradicionalni (lanski način Charles nagaja tamil 11 med kuhanjem Pastírjeva pira V avstrijskem gozdu Hrbet mladega jelena z ohrDviom Sladka španska bikoborba Jabolčna toda z namazom črnih oliv Turjaški vitezi v Beogradu Člani Viteško dvornega reda Andreja Turjaškega so se od 17. do 19. junija udeležili prvega mednarodnega viteškega turnirja Svibor "Duhovi 2005" v Beogradu. Pisana druščina je sestavljala turjaško gospodo - člani VDRAT so ob tej priložnosti povabili k sodelovanju tudi ljubljansko društvo Tolkien in zavod Parnas. Dvodnevna prireditev se je začela v petek zvečer s povorko gostujočih skupin po Beogradu ter se nadaljevala v soboto in nedeljo v srednjeveškem okolju beograjske trdnjave, na obsežni ravnici pod Kalemegdanom. Na turnirju je sodelovalo več kot dvesto vitezov, slovenska štirinajstčlanska ekipa se je predstavila v družbi domačih vitezov iz Srbije ter ostalih gostov iz Poljske, Francije in Avstrije. Poleg predstavitve v sprevodu so na prizorišču večkrat prikazali renesančne plese in borbo ter vedno poželi velik aplavz. Tudi dogajanje na turjaški stojnici, kjer je bila prikazana ročna vezava knjige (otroci so lahko tudi izdelali vsak svojo mini knjižico) ter izdelava nakita, je zbudila veliko pozornosti. V nedeljo dopoldne so člani VDRAT v srednjeveški opravi sodelovali tudi pri obredu v pravoslavni cerkvi. Tovrstne prireditve so za Beograjčane novost, čeprav njihovo društvo Svibor obstaja že od leta 1987 (Svibor je skrajšano ime za srbsko viteško borbo). Za članstvo v Sviborju sta potrebna dobra volja in hrabrost, to je športna in duhovna disciplina, v kateri lahko sodelujejo tudi otroci in dekleta. Zaradi gospodarske situacije si v Srbiji sicer težje privoščijo vrhunsko srednjeveško opremo, odlikujejo pa se v borbenosti in neverjetno velikem številu članov. Njihova glavna atrakcija so boji mož na moža, tekmovanje v metu kopja na konju, streljanje z lokom itd. Beograjski gostitelji so »turjaški gospodi« omogočili brezplačno bivanje v hotelu Slavija in bili ves čas zelo pozorni. Topel sprejem pa smo doživeli tudi pri obiskovalcih prireditve. Atraktivnost »turjaške gospode in njihovih podanikov« je vzbudila tudi precejšnjo medijsko pozornost, kar dva dneva so se pojavljali na prvih in notranjih straneh časopisov ter sodelovali v intervjuju na nacionalni televiziji. VDRAT se lepo zahvaljuje Občini Velike Lašče, ki je krila prevoz v Beograd. Barve velikolaške občine so bile v Beogradu dostojno zastopane, med viteškimi prapori se je namreč znašla tudi velikolaška zastava. Člani VDRAT so ob zaključku turnirja od gostiteljev prejeli mnogo zahval in obenem tudi že nova povabila. Naj omenim še to, da so Beograjčani turjaške viteze opazili in povabili k sodelovanju ob predstavitvi na letošnjem sejmu Počitnice v Ljubljani. Metka Starič Foto Jože Starič TuriZEM od iDrijCE DO Kolpe V okviru Zavoda PO-PPD od Idrijce do Kolpe, ki skrbi za regionalno povezovanje naravne in kulturne dediščine trinajst občin na območju med reko Idrijco in Kolpo, želimo izboljšati pretok informacij s področja turizma na lokalnem, regionalnem in tudi širšem nivoju. V ta namen začenjamo z zbiranjem in objavljanjem turističnih informacij v časopisih posameznih občin. V člankih bodo predstavljeni turistično razvojni projekti, turistične lokacije, ponudniki, primeri dobrih praks, aktualne informacije, razvojni trendi na področju turizma v Evropi in ostale zanimivosti. V tej številki vam predstavljamo razvojni projekt z južnega dela območja med Idrijco in Kolpo. Namenjen je spoznavanju naravnih in kulturnih vrednot prostora, v katerem živimo, da bi do njega izboljšali svoj odnos in ga s spoštovanjem uredili tako, da bi se v njem bolje počutili najprej domačini, ki bi bili pripravljeni te danosti deliti tudi z drugimi obiskovalci. SVET KOLPE Projekt celostne turistično-regenerativne ponudbe na obeh straneh državne meje vzdolž gornje Kolpe Ideja projekta se je razvila v občini Kostel s sodelovanjem občin ob Kolpi (Kostel, Delnice, Čabar, Osilnica, Kočevje, Skrad, Brod Moravice, Črnomelj) in predstavlja nadgradnjo v maju 2004 nastale Turistične cone Po Kolpi in Gorjancih. Projekt je bil 1. marca 2005 prijavljen na razpis Pobude skupnosti INTERREG III A, Sosedski program Slovenija/ Madžarska/Hrvaška 2004 - 2006. Rezultati razpisa za zdaj še niso znani, vendar se posamezne aktivnosti že izvajajo. V nadaljevanju vam predstavljamo ozadje projekta, povzeto iz predhodnih geomantičnih raziskav območja, ki jih je opravil svetovno znani geomant Marko Pogačnik. V posameznih pokrajinah delujejo specifične sile, ki so izrazitejše kot kjerkoli drugod. V tem smislu ima pokrajina vzdolž zgornjega toka reke Kolpe izrazito razvito funkcijo regeneracije, preobrazbe in obnavljanja ter omogoča visoko kakovostni zdravilni turizem. Vzdolž Kolpe na obeh straneh meje med Hrvaško in Slovenijo so razporejeni posebni vitalno-energijski centri, ki delujejo tako, da spodbujajo preobrazbo in regeneracijo v naravi in pri ljudeh, ki tam živijo. Na osnovi teh izjemnih darov, ki jih hrani dolina Kolpe skupaj z dolino Čabranke je nastala zamisel, da se ta prostor primerno opremi in ponudi Evropi kot pokrajino, kamor lahko pridejo gostovat ljudje, ki potrebujejo obnovitev svojih življenjskih sil, ker so utrujeni od hitrega življenjskega tempa v mestih, regeneracijo po prestani bolezni ali šoku, ki jih je prizadel, obnovitev stika s svojim bistvom in komunikacijo s silami narave ipd. Namen geomantične študije, ki je v pripravi, je, da razišče vse centre življenjskih sil in določi njihove funkcije v procesu zdravljenja. Na koncu bo za vsak kraj predlagala način, kako naj bi ljudje te kraje obiskovali, da bodo osrečili sebe in naravo Kolpe. Svet Kolpe je razvojni projekt območja. Hitrost uresničevanja zamisli je odvisna od finančnih podpore, tako domače kot tuje. V letu 2005 bo izvedenih več aktivnosti, ki bodo ustvarile izhodišča za trženje skupnega turističnega produkta, in sicer se v avgustu začnejo RAZISKOVALNE DELAVNICE Šola Geomanitje in Marko Pogačnik, prvi vikend v avgustu bo TABOR LJUDSKIH PESMI bo namenjen povezavi izbranih energijskih krajev z ljudskim izročilom, za zakjuček tabora bo 12. avgusta 2005 koncert na mednarodnem etno festivalu na tradicionalni prireditvi "TAMBURANJE VA KOSTELE". Konec avgusta bo izveden prvi sklop DELAVNIC ZA JAVNOST na področju zgornje Kolpske doline, začele se bodo študije in priprave SELO-SELA-SELE Letos malo drugače! Tudi letos smo odšli na srečanje Selanov , ki je bilo v Selu pri Šmarju pri Grosuplju. To Selo je v sosednji občini in je nam najbljižje, zato se mi je porodila ideja, da bi šli na to srečanje s kolesi. Zanimanje je bilo veliko, a na pot smo se podali le najvztrajnejši, starostno od deset do petinpetdeset let. Na pot smo odšli v spremstvu dveh kombijev, ki sta skrbela za varnost in prevoz koles in kolesarjev proti domu. Zjutraj ob pol sedmih smo se odpeljali iz Sela. V Robu sta se priključila še dva kolesarja. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, vzdušje enkratno. Za nekatere je bilo zelo zanimivo, saj so šli prvič skozi te kraje. Seveda ni šlo brez postankov in osvežitve. Bili smo dobro pripravljeni in imeli smo dovolj časa. V vasi Pece smo imeli enourni postanek, kjer smo malicali ter imeli manjši srečelov za mlade kolesarje. Vse to so nam omogočili sponzorji. Šerjakova družina nas je lepo sprejela in nas še dodatno pogostila. S Pec nas je gospod Šerjak spremljal z ZAPRAVLJIVČKOM, na katerem so se peljali naši trije Selani. V prijetnem vzdušju nam je pot hitro minila. Tam so nas že čakali ostali vaščani, ki so prišli z avtobusom. Celodnevno srečanje je bilo zelo zanimivo, najprej na uradnem delu, po kosilu pa na ogledu Taborske jame in spremljanju športne igre. Sledila je zabava s plesom. Tako smo zaključili en lep kolesarski izlet, ki je minil brez poškodb. Občini Velike Lašče ter trgovini TRGOUP se zahvaljujemo za prevoze, pekarni Blatnik, pa za malico za kolesarje. Vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali pri zvedbi izleta in pri nakupu darila organizatorju srečanja, se najlepše zahvaljujemo. Janez Cimperman Trobla 4/2005 34 Varstvo narave Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije Tretja delavnica v okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 Ljubljana, 24. maja 2005 - V okviru priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je 10.5.2005 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) organizirala delavnico Varovanje narave v območju Ljubljanske urbane regije. za idejno rešitev ter lokacijsko dokumentacijo za zdraviliško vas FARA -BROD NA KOLPI. ARHEOLOŠKI PARK DIVJE BABE Projekt ureditve arheološkega parka Divje babe v Cerknem Gre za arheološko najdišče, ki je eno izmed najzanimivejših paleolitskih arheoloških najdišč v Sloveniji in v svetu, svetovno znano po najdbi neandertalčeve piščali, narejene iz kosti jamskega medveda. Projekt poteka pod okriljem Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije (ICRA), občine Cerkno in lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno. Septembra 2004 je ICRA na razpisu sklada malih projektov Phare CBC Slovenija/Italija za omenjeni projekt pridobila mednarodna sredstva. Z aktivnostmi se je pričelo oktobra lansko leto. V prvi fazi je bil izdelan elaborat ureditve samega najdišča in dostopov ter načrt ureditve celotnega območja v zanimiv arheološki park. Od spomladi na projektu poteka fizična ureditev parka za turistični obisk. V sami jami se bo z igro senc in zvoka piščali ter predstavitvijo najdb obiskovalcem predstavilo življenje pred 40.000 leti. Poleg urejanja jame se ureja tudi varovana pot z razglednimi točkami, ki bodo z izhodišč na Reki in v Šebreljah tudi ustrezno označeni. Obiskovalci bodo tako ključne informacije dobili že na poti do jame in se bodo v sami jami lahko popolnoma prepustili doživetju vrnitve v preteklost. Vzporedno s fizično ureditvijo lokacije potekajo tudi aktivnosti trženja. Pripravljajo se strokovni vodnik, promocijska zloženka ter spletna stran, izdelan bo tudi načrt trženja in upravljanja. Konec poletja bo v Šebreljah organizirana velika prireditev z otvoritvijo jame in s tem bo arheološki park tudi uradno na voljo obiskovalcem. Skupaj z dodatno ponudbo Šebreljske planote na Cerknem bo vsekakor vreden doživetja. Za zavod PO-PPD od Idrijce do Kolpe Ljuba Južnič, TIC Kostel, Gorazd LTO Laufar Cerkno Z namenom, da razvojni program LUR vključuje prave vsebine in prave projekte ter da bi pravočasno pripravili ustrezno število projektov, ki ustrezajo ciljem kohezijske politike EU, se v okviru priprave novega regionalnega razvojnega programa organizirajo srečanja in posveti z nosilci razvoja in ključnimi partnerji v regiji, katerih sodelovanje je nujno. Na posvetu, kjer je udeležence pozdravil župan občine Logatec Janez Nagode, so bili v uvodu predstavljeni pričakovane spremembe kohezijske politike EU, ozadje za varovanje narave na območju Ljubljanske urbane regije (nov regionalni razvojni program, postavljen v okvir nove kohezijske politike, finančni instrumenti in cilji in lizbonska strategija, ki vključuje usmeritev razvoja celotne Evrope), regionalni razvojni program LUR za programsko obdobje 2002-2006 s prioritetami, med katere je vključena tudi ekološka mreža s projekti varovanja naravnih vrednot, vizija varovanja narave v LUR (ohranjene naravne vrednote, upravljana območja naravnih vrednot, o pomenu ohranjanja narave izobraženi prebivalci) ter prednostne naloge, cilji in strategije v novem programskem obdobju. Udeleženci so se strinjali, da se v RRP LUR vključijo projekti, ki so že vključeni v RRP LUR 2002-2006: zavarovanje Ljubljanskega barja, zavarovanje Kamniško Savinjskih Alp in zavarovanje manjših naravnih vrednot v Ljubljanski urbani regiji; da je potrebno projekte zavarovanja manjših naravnih območij konkretizirati ter v ta namen oblikovati seznam prioritetnih območij v LUR na podlagi strokovnih podlag. Načrtovanje projektov mora biti nujno usklajeno s prostorskim načrtovanjem, saj drugače razvojni projekti ne morejo biti uresničljivi. Zato morajo biti vsi projekti, ki bodo vključeni v RRP LUR za obdobje 2007-2013 med seboj usklajeni v smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja. Za program je potrebno izpeljati postopek strateške presoje vplivov na okolje oz širše na trajnostni razvoj. V RRP LUR 2007-2013 naj se vključi tudi projekt ustanovitve mednarodne pisarne v Bruslju, saj nam tovrstna pisarna omogoča dostop do pravih virov informacij, iskanje financiranja, svetovanja in mreženje. Informacijo pripravila Terezija Krajcer Dodatne informacije: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Linhartova 13, 1000 Ljubljana Z ZVEZDAMI V SORODU Spremljam jesenski veter, ki v noči z listjem se igra, lahkotno v krošnji šelesti, mi tiho o tebi šepeta. Svetle zvezde so nad mano, ko poslušam osamljene korake in se zamišljeno sprehajam v bližini mojega igrišča. Poskušam se znebiti bolečine, ki razjeda, saj te spet pogrešam, prestolnica pa mirno spi. Visoko gledam skoncentriran in nič razen zvezd ne vidim, a nekako se zavedam, da skrivaš se med njimi. Tvoj obstoj varuje, da ljubiti ne pozabim in zvezde sijale bodo večno, tudi če se midva izgubiva. Miha Indihar Svetovno LokostreLsko prvenstvo v ItALiji Svetovno lokostrelsko prvenstvo FITA 3D je potekalo od 16. 5. 2005 do 21. 5. 2005 v Genovi v Italiji. Udeleženih je bilo dvanajst držav. Na štartni listi je bilo prijavljenih okoli sto dvajset tekmovalcev, od tega petnajst Slovencev. Med njimi sva bila tudi Irena Kastelic in Edo Goršič, oba člana LK Turjak. Postati član državne reprezentance ni bilo enostavno. Lokostrelska zveza Slovenije je lani oktobra določila normo, ki jo je bilo potrebno do aprila vsaj trikrat doseči, da si lahko postal član reprezentance. Aprila smo imeli fizično testiranje in zdravniški pregled na medicini za šport. Vse to in sama udeležba na tekmovanju je potegnilo za sabo kar precejšnje stroške. Nekaj je pokrila LZS, nekaj pa naš klub, sama tega ne bi zmogla. V ponedeljek, 16. 5., smo potovali, v torek pa smo začeli z uradnim treningom. Popoldne je bila uradna otvoritev prvenstva. Tekmovalci vsake države so imeli svoja reprezentančna oblačila. Slovenci smo bili v svetlih hlačah in temno modrih majicah z našitkom slovenskega grba na prsih, na hrbtu pa smo imeli natisnjeno ime države in svoje ime in priimek. V sredo in četrtek sta bili dve kvalifikacijski tekmi. Oba z Edom sva dosegla dober rezultat in se tako uvrstila v polfinalno tekmovanje, ki je bilo v petek dopoldne. Tudi skozi polfinale sva se uspešno prebila. Poleg znanja je tu odločala mirna glava -psihična pripravljenost. Finalno streljanje, kjer je bilo samo še po osem tekmovalcev posameznega stila, je potekalo v petek popoldne. Edo je v svoji skupini dosegel 39 točk, kar je zadostovalo za sicer izvrstno in obenem nehvaležno četrto mesto. Prav tako se je zgodilo meni, ki sem tudi končala na četrtem mestu. Deležna sva bila vseh čestitk najinih reprezentančnih sotekmovalcev, zlasti jaz, saj sem bila prvič na tako velikem tekmovanju. V soboto popoldne pa je bilo še tekmovanje ekip. Oba sva bila določena za člana v ekipi. Edo je tekmoval za slovensko moško ekipo z dolgim lokom poleg Andreja Natlačna z ukrivljenim lokom in z Davidom Rebcem, ki strelja s compoundom. Slovenska moška ekipa je zasedla četrto mesto, prav tako ženska ekipa v sestavi Irena Kastelic - dolgi lok, Karmen Berič - ukrivljeni lok in Darja Sluga - compound. Slovenci smo v posamičnih tekmah osvojili tudi tri medalje. Andrej Natlačen je postal svetovni prvak, bronasto medaljo sta si prislužili Karmen Berič in Ana Gruden. Svetovno LokostreLsko prvenstvo v ItALiji. V sLovenski držAvni reprezentanci stA kar dvA čLAnA LK Turjak, IrenA KAsteLic (prva z Leve) in Edo Goršič (tretji z Leve). V soboto zvečer smo bili prisotni na zaključni slovesnosti, banketu, ki se ga je udeležila tudi predsednica Lokostrelske zveze Slovenije, Irena Rosa. V nedeljo smo se utrujeni, vendar zadovoljni in polni pozitivnih vtisov vrnili domov. Bilo je zelo naporno, vendar je to ena velika izkušnja več in izziv za nadaljevanje tega športa ne samo na državnem nivoju, ampak tudi na evropskem in svetovnem. Septembra nas namreč čaka evropsko lokostrelsko prvenstvo v Zadovu na Češkem. Lokostrelska zveza Slovenije bo izbrala člane za slovensko reprezentanco glede na rezultate pridobljene v letošnji sezoni. Na tem prvenstvu se obeta večje število turjaških lokostrelcev , saj se je marsikdo v letošnjem letu že pošteno izkazal. Lokostrelski pozdrav: Vse v deset ! Irena Kastelic VELIKE LAŠČE vas v soboto, 16. julija 2005, ob 20. uri vabi na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Modrijani. Lepo vabljeni. Ze vidNi uspeHi eNoLeTNegA TrudA Večkrat sem v Trobli že prebirala o uspehih posameznikov in skupin iz naše občine. Prav zato smo se odločili, da predstavimo tudi uspehe našega Davida. David je zaključil 5. razred devetletke in že niza uspehe v atletiki. Po štirih letih plesa se je odločil za atletiko, saj je bil uspešen že na šolskih krosih. Izbrali smo atletski klub Špela na Škofljici, ker nam je najbližji. Že kmalu v jeseni je dosegal lepe rezultate na področnih tekmovanjih, vedno je bil med prvimi desetimi oz. je segal tudi po kolajnah. Letos pa je na državnem krosu v Šmartnem pri Litiji zasedel 10. mesto v svoji kategoriji, letnik1994, in to med več kot stotimi tekmovalci. 19.6.2005 se je udeležil tudi prvega državnega prvenstva za mlajše pionirje in pionirke v Mariboru in dosegel zelo lep rezultat. V četveroboju-skok v daljino, tek na 60 m in 800 m ter met žogice, je dosegel deveti rezultat, v metu žogice pa kar tretje mesto. Pri tem pa je tudi v šoli izboljšal svoj uspeh. Zato bi se rada ob tej priliki zahvalila Barbari in Špeli, ki se trudita na treningih in ne nazadnje tudi razredničarki Mimici Gačnik, ki je razumela morebitno utrujenost ali nezbranost. Upam, da bomo lahko naslednje leto poročali o še lepših uspehih našega fanta. Beti Šavli JANEZ MAROLT, učenec OŠ PRIMOŽA TRUBARJA, četrti najhitrejši šprinter v Sloveniji, MOŠKA ŠTAFETA 4 x 100 m šesta najhitrejša v državi V torek, 31. 5. 2005, je bilo v Ljubljani na stadionu ŽAK državno prvenstvo v atletiki za starejše učence (letnik 1990 in 1991). Preko področnih prvenstev se je v finale (med najhitrejših štiriindvajset šprinterjev) v teku na 60 metrov uvrstil Janez Marolt, med najhitrejših šestnajst štafet 4 x 100 metrov pa tudi moška štafeta v postavi Janez Marolt, Aleš Mesec, Martin Lovšin in Matic Babič. Janez je v hudi konkurenci (zmagovalec je dosegel državni mladinski rekord 7,15) zasedel 4. mesto in za stopničkami zaostal vsega 8 stotink. Njegov rezultat je bil 7,37 sekunde. Za potrditev hude konkurence naj navedem, da je bil lani za državni naslov dovolj rezultat 7,50. Nastopili so vsi najhitrejši slovenski mladi upi, v večini pa vsi trenirajo šprint že kar nekaj let v najboljših slovenskih atletskih klubih. Na tekmovanju štafet 4 x 100 metrov je ekipa popravila svoj dosežek s področnega tekmovanja za 30 stotink in z rezultatom 48,57 osvojila 6. mesto, kar je prav tako izjemen, težko ponovljiv rezultat. Naj omenim, da je bil najboljši rezultat naših šolskih moških štafet v zadnjih petih letih 50,30 sekunde. Bojan Novak MLAJŠI UČENCI (letnik 1992 in mlajši) OŠ PRIMOŽA TRUBARJA OSVOJILI 2. MESTO NA PODROČNEM PRVENSTVU V MALEM NOGOMETU Tekmovanje v malem nogometu za mlajše učence se je letos začelo 18. 4. 2005 na Igu, kjer je osem ekip sodelovalo na medobčinskem prvenstvu. Razporejeni smo bili v skupino s šolami Ig, Horjul in Log Dragomer. Osvojili smo prvo mesto (rezultati 3 : 0, 7 : 1, 6 : 0) in se v finalu dan kasneje pomerili z ekipo OŠ Dobrova. Z rezultatom 4 : 1 smo osvojili 1. mesto na medobčinskem prvenstvu in se uvrstili na področno tekmovanje. To je bilo v torek, 21. junija 2005, v Kočevju. Poleg domačinov (OŠ Ob Rinži) in naše ekipe, je sodelovala še ekipa OŠ Ferda Vesela, ki je zmagala na medobčinskem prvenstvu skupine Grosuplje. OdLičNo drugo Mesto Najprej smo se pomerili prav z njimi in zasluženo slavili z rezultatom 6 : 2. V zadnji tekmi pa smo po hudem boju izgubili proti domačinom (3 : 6) in osvojili končno drugo mesto. Ker se tekmovanja pri mlajših učencih zaključijo na področni ravni, je bila to tudi končna uvrstitev, sicer bi napredovali v četrtfinale. Za uvrstitev so prejeli pokal in medalje. Pohvaliti velja prav vse fante, ki smo prikazali poleg nogometnega znanja tudi veliko pripadnost ekipi in zvrhano mero borbenosti. Bojan Novak OSNOVNA ŠOLA PRIMOZA TRUBARJA 20. NAJUSPEŠNEJŠA ŠPORTNA ŠOLA V SLOVENIJI Zavod za šport Slovenije, ki je nacionalni koordinator šolskih športnih interesnih programov otrok in mladine, je letos izvedel ocenjevanje uspešnosti slovenskih osnovnih šol v teh programih. V poštev sta prišli vključenost in uspešnost učencev v programih ZLATI SONČEK (vrtec in 1. triada), KRPAN (2. triada), NAUČIMO SE PLAVATI, ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA in HURA, PROSTI ČAS. Osnovna šola Primoža Trubarja je sodelovala v prvih štirih programih, medtem ko v programu Hura, prosti čas, ki je star šele dve leti, zaenkrat še ni sodelovala. Po zapleteni klasifikaciji smo zbrali 46 točk, kar je zadostovalo za 20. mesto v državi. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je šola prejela tudi denarno nagrado. Na višjih mestih se bile v glavnem večje osnovne šole. Doseženo priznanje kaže na dobro delo šole na področju športa in bo služilo kot dodatna spodbuda za delo v prihodnjih šolskih letih. Bojan Novak 3. Mina pokal v nogometu na travi V nedeljo, 22. 5. 2005, je pod pokroviteljstvom podjetja MI-NA trade, d.o.o., Velike Lašče, ŠD NK Velike Lašče uspešno izvedel turnir v malem nogometu na travi za Mina pokal. V prijetnem okolju in lepem vremenu se je na Rašci tekmovanja udeležilo devet ekip. Letos so se poleg šestih domačih ekip povabilu prvič odzvale tudi tri ekipe izven občinskih meja, in sicer iz Moravč, Babnega Polja in Predstrug. Skupno število udeležencev turnirja je tako preseglo število sto. Prvo mesto je osvojila ekipa Ceko iz Moravč, ki je šele po kazenskih strelih premagala okrepljeno domačo ekipo Laščanov. Tretje mesto je osvojila ekipa Toni bar iz Babnega Polja. V času med kvalifikacijami in finalnimi boji glavnega turnirja sta se v prijateljski tekmi pomerili ekipi domačinov, NK Velike Lašče in NK Kočevje, v kategoriji mlajših dečkov U-12. Igra najstarejše selekcije domačega kluba in gostujoče ekipe, ki je trenutno na četrtem mestu 1. lige Nogometne zveze Ljubljana, je pokazala, kako se bo nogomet igral v bodoče. Druga revijalna tekma je obudila spomin na dobre stare čase, saj sta se pomerili veteranski ekipi Karlovice in Komarjev. Izkušeni fantje, ki so igrali nogomet v naših krajih ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, so kljub slabši sapi borbeno odigrali dva polčasa. Nekateri so se po tridesetih letih ponovno srečali, zato je bilo to posebno doživetje. Tudi gledalci, ki se jih je v celotnem dnevu nabralo preko tristo, so v obeh revijalnih tekmah še posebej uživali. Za vse udeležence in obiskovalce turnirja so s pijačo in sladoledi poskrbela dekleta iz bara Mina Cafe. Tudi jedače ni manjkalo. Pohvaliti velja organizatorje, tako tekmovanja kot celotne prireditve, in vse, ki so prispevali k prijetnemu nedeljskemu druženju. Letošnji tretji Mina pokal je bil lepa nadgradnja predhodnih in obenem predstavlja obvezo za razvoj nogometa na travi v občini Velike Lašče tudi v prihodnje. Glede na zagnanost to ne bo problem. Mitja Pintarič Občinska liga Velike Lašče V MALEM nogometu 2005 Končal se je spomladanski del občinske lige v malem nogometu občine Velike Lašče, ki letos poteka v organizaciji športnega društva NK Velike Lašče. V tekmovanju sodeluje šest ekip, ki igrajo tekme na igrišču pri osnovni šoli v Velikih Laščah. Prvi del tekmovanja se je na vrhu lestvice končal z mrtvim tekom dveh ekip: Laščanov in Škofa, d.o.o. Obe ekipi sta si po odigranih petih krogih priigrali štiri zmage, medsebojno srečanje pa se je končalo z neodločenim izidom. Na tretjem mestu so Komarji, ki so izgubili s prvouvrščenima in premagali ostale tri nasprotnike. Na četrtem in petem mestu sta zelo izenačeni ekipi, KŠTD Krpan in Retje. Na repu lestvice je brez osvojene točke novoustanovljena ekipa NK Velike Lašče, ki ji kljub nekaterim prekaljenim nogometašem še ni uspelo osvojiti točke. Liga se bo z jesenskim delom nadaljevala v začetku septembra. Organizator ŠD NK Velike Lašče lepo vabi vse gledalce, da si v sobotnih popoldnevih ogledate zanimive nogometne obračune. Lestvica po spomladanskem delu Ekipa Tekme Zmage Neodl. Porazi Goli Točke Razl. 1. Laščani 5 4 1 0 27:8 13 19 2. Škof, d.o.o. 5 4 1 0 20:8 13 12 3. Komarji 5 3 0 2 20:19 9 1 4. KSTD Krpan 5 1 1 3 16:22 4 -6 5. Retje (-1) 5 1 1 3 17:23 3 -6 6. NK Velike Lašče 5 0 0 5 8:28 0 -20 Marko Žužek TRQBLA 4/2005 38 Šport Dan nogometa Športno društvo NK Velike Lašče je pod imenom Dan nogometa 4. junija organiziralo turnir v malem nogometu za mlade nogometaše. Sodelovalo je sedem ekip v starostni skupini do 10 let (U-10) in štiri ekipe v skupini do 12 let (U-12). Pri mlajših so nastopili nogometaši iz Sodražice, Kompolj in Velikih Lašč (od vsakih po dve ekipi) ter ekipa Dobrepolja. Prvo mesto je brez večjih težav osvojila ekipa NK Velike Lašče 1 pred Sodražico 1 in Kompoljami 2. Najboljši strelec in vratar sta bila prav tako iz vrst zmagovalne ekipe. Pri starejših (U-12) je zmagala ekipa Bad boys iz Ribnice, ki je bila v finalu boljša od ekipe NK Velike Lašče. V obračunu za 3. mesto je ekipa KMN Avtopralnica Petek iz Lepovč premagala Sodražico. Najboljši strelec je bil iz zmagovalne ekipe, najboljši vratar pa iz Velikih Lašč. Prireditev je organizacijsko in tekmovalno popolnoma uspela. Poleg pokalov so najboljše ekipe prejele tudi praktične nagrade, najboljši posamezniki pa medalje. Za ekipe je bilo dobro poskrbljeno, saj smo omogočili uporabo slačilnic v šolski telovadnici ter pripravili sladek prigrizek in osvežitev s pijačo za vse udeležence. Malo manj vzpodbudno je bilo le manjše število gledalcev ob tekmah starejše skupine. Tradicijo prirejanja takih turnirjev nameravamo nadaljevati tudi v naslednjem letu in povabiti še več ekip. Marko Žužek ZakLjuček sezone NK Velike Lašče Športno društvo NK Velike Lašče je s koncem šolskega leta zaključilo s tekmovalno sezono 2004/2005. Zaključno srečanje vseh mladih nogometašev in njihovih staršev se je začelo z izvedbo skupščine članov društva. Na skupščini so bili potrjeni usmeritve pri delovanju društva in plan delovanja za tekoče leto in naslednjo sezono. Nato so mamice odigrale prijateljsko tekmo s svojimi nadobudnimi nogometaši. Borbenosti, dobri tehniki in številčnosti navkljub se letos mamice niso mogle izogniti porazu. Najmlajši so pokazali veliko znanja in velik napredek ter brez večjih težav zmagali z rezultatom 4 : 2. Čeprav poražene, imajo mamice po mnenju na tekmi prisotnih strokovnjakov velik potencial, tako da resno razmišljamo o ustanovitvi ženske nogometne ekipe. S šolskega igrišča smo se po tekmi preselili na Cerejo, kjer je bil organiziran velik piknik. Ob izvrstno pripravljenem bograču ene od mamic, ki se zaradi kuhanja ni mogla udeležiti tekme, dišeče dobrih mesninah z žara in ob hladni pijači smo se sproščeno zabavali in klepetali do temne noči. Tematika je bila seveda nogometno obarvana. Ob takih priložnostih je velik odziv staršev največja potrditev pravilnosti dela in usmeritev pri delu z mladimi nogometaši. Tako in še boljše nameravamo delati tudi v prihodnje. Marko Žužek Mnenja in polemike, veterani 39 Trobla 4/2005 Mnenja in poLemike V imenu lastnikov zemljišča na Rašici, na katerem se je dne 22. 5. 2005 odigral nogometni turnir na travi Mina Cafe, se vsem nastopajočim in sodelujočim iskreno zahvaljujem, vsem tistim, ki pa ste kakorkoli pripomogli pri izgradnji našega nogometnega igrišča, pa ste razočarani, češ da ta turnir ne dosega svojega prvotnega namena, pa se opravičujem in obljubljam vam, da bo prihodni turnir na našem igrišču zopet usmerjen v dobrodelni namen, vaškemu druženju otrok, tako kot je bil 1. dobrodelni turnir za otroke na Madagaskarju, in že zdaj vabim vse, ki ste v tem duhu pripravljeni kakorkoli sodelovati, da se nam pridružite, lastnikom sosednjih zemljišč pa se za morebitne nevšečnosti opravičujemo. Otroci naše občine lahko še naprej brezplačno uporabljajo naše igrišče za igro, prosim le za neonesnaževanje le-tega in okolice, da jim bo lahko še dolgo služilo. R. Japelj Praznik po prazniku Tako. Pa je za nami občinsko praznovanje 2005. Posamezne prireditve so se vrstile kar deset dni - od razstav, literarnih, glasbenih in športnih prireditev do ustvarjalnih delavnic za otroke in družabnega srečanja na trgu. Organizatorji prireditev so si verjetno oddahnili, Švicarji po naporni glasbeni turneji odpočili, kritiki pa povedali, kaj bi moralo biti drugače, in tako je tudi prav. Za nekatere premalo zabave, za druge pečen vol, ki mu ni bilo dano naprej živeti (čevapčiči menda s strani bojevnikov za pravice živali niso tako sporna zadeva). Praznovanje je kljub temu lepo uspelo. Zaslužnim so bila podeljena občinska priznanja, dobili smo novega častnega občana, spoznali smo prijetne goste iz Švice in njihovo deželo. Vse lepo pa se mora enkrat zaključiti. Župan je pri Sv. Primožu oddirigiral Bernski marš in .... bilo je konec praznovanja. V. V. ALi je biLA proslava ob dnevu državnosti samo motnja med veseLico? Ob letošnjem prazniku je predsednik države povedal: »To je praznik, ki ga bodo Slovenci praznovali, tudi ko nas več ne bo,« in dan državnosti je za Slovence gotovo najpomembnejši praznik. Tak praznik pa MORAMO PRIMERNO počastiti. Menim, da nam je to do sedaj uspevalo, letos pa se je zalomilo. Proslava na Turjaku je bila za marsikoga samo nepotrebna prekinitev veselice, preveč ljudi se ni pustilo motititi med pogovorom, zahtevanjem svojega piva, naročanjem porcije čevapčičev. Začelo se je s himno, med katero so mnogi mirno nadaljevali s svojimi dejavnostmi, celo voditeljica se je med himno pogovarjala in očitno lepo zabavala na odru ... No ja, vsaj to smo se navadili, da med himno vstanemo, da ploskanja ob koncu ni, pa je že manj poznano. Pa vendar proslava sama ni bila slaba, organizatorji in izvajalci so se potrudili, župan nas je v svojem govoru spomnil na pomen države in nacionalne zavesti ter na to, da podobno kot do države, občutimo pripadnost tudi lokalni skupnosti ... Samo kraj ni bil pravi, prireditvi pa sta bili nezdružljivi! Da o kresu, ki ni več del praznovanja, ampak bolj ali manj dodatna motnja, zaradi katere moramo zapustiti svoje mize, sploh ne govorim. Naj moje pisanje ne bo razumljeno kot kritika izvedbe veselice, proslave ali sodelujočih, spotikam se ob neprimerno izbrano prizorišče za tako pomembno praznovanje, kot je dan državnosti. Zdaj se skoraj ne bi smeli več izgovarjati, da smo mlada država in s svojo državnostjo še ne vemo, kaj početi. Želim si, da se v krajih s takšno kulturno tradicijo nesrečen spodrsljaj ne bi ponovil. Jože Starič, Gornje Retje Veterani vojne za Slovenijo NOVICE IZ OZVVS VELIKE LAŠČE Dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 15. obletnico MSNZ smo letos praznovali na Geossu pri Vačah, kjer se je slovesnosti ob pomniku s praporom udeležila tudi delegacija našega območnega združenja. Ob državnem prazniku, dnevu upora, smo bili prisotni tudi na osrednji proslavi pri spomeniku TIGR na Mali gori. Istočasno pa so bili predstavniki naše OZVVS s praporom udeleženi tudi pri odkritju nadomestne spominske plošče iz NOB na Lužarjih. Uniformirani člani smo s praporom območnega združenja nastopili tudi v svečanem mimohodu praporov in pihalne godbe iz Lutzelfluha ob prazniku občine Velike Lašče. Dne 4. junija 2005 smo v Krvavi Peči izvedli redni letni zbor, ki smo ga ob 14. obletnici vojne za Slovenijo popestrili s krajšim kulturnim programom. Voditeljica programa je bila Duška Hočevar Mihelič. Sodeloval je naš dolgoletni prijatelj, dramski igralec Branko Miklavc, z interpretacijo Prešernovega Krsta pri Savici in Gregorčičeve pesnitve Soči. Timotej Mihelič, učenec osnovne šole iz Ribnice, pa je prebral svoj spis o Krvavi Peči. Poleg predsednika OZVVS, F. Dušana Hočevarja, je prisotne nagovoril tudi župan občine Velike Lašče, Anton Zakrajšek. Slavnostni govornik je bil general,Tone Krkovič, nekdanji poveljnik MSNZ in med vojno za Slovenijo poveljnik specialne brigade MORIS. Po predvajanju državne himne, pozdravu prapora OZVVS Velike Lašče in izvedenem simbolnem veteranskem dejanju smo nadaljevali letni zbor pod velikim šotorom, ki nam ga je za to priložnost posodila enota slovenske vojske, VZE iz Kočevske Reke. Letnega zbora OZVVS Velike Lašče so se udeležili tudi naši kolegi iz OZVVS Kočevje in OZVVS Ribnica. Po sprejetih poročilih in sprejetem planu za leto 2005/06 so bile zaslužnim članom in našim zvestim zunanjim sodelavcem, donatorjem in sponzorjem podeljene zahvale in priznanja OZVVS Velike Lašče. Častni član našega območnega združenja je postal Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče, ki smo mu na ta način izrazili našo zahvalo za razumevanje, pomoč in podporo pri razvoju, boljši razpoznavnosti in uveljavljanju našega območnega združenja v občinskem in državnem merilu. Po končanem letnem zboru smo imeli ob dobrem pasulju iz gostilne Škrabec družabno veteransko srečanje, ki je bilo zaradi našega zelo uspešnega dela in novih pridobitev še bolj veselo in sproščeno. Dodatni razlog za to je bil sklep občinskega sveta, da se osnovna šola v Krvavi Peči preimenuje v Dom veteranov vojne za Slovenijo in pa tudi naše novo terensko vozilo, opremljeno z magnetnimi nalepkami OZVVS in občine Velike Lašče. Trobla 4/2005 40 Politika Zelo aktivni smo tudi v športu. To pove podatek, da smo se 18. junija udeležili državnih veteranskih športnih iger v Kočevju. Nastopili smo s petimi ekipami v naslednjih disciplinah: streljanju z MK puško, kegljanju, pikadu, košarki in orientacijskem teku. V skupni uvrstitvi smo dosegli odlično 19. mesto med 35. udeleženimi ekipami. V kratkem nas lahko obiščete tudi na spletni strani www.ozvvs-velikelasce@zvvs.si Franc Dušan Hočevar predsednik VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO ŽE 14 LET SVOBODNI IN NEODVISNI! Ženske o ženskah v politiki Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka je v petek, 10. junija 2005, pripravila srečanje na temo Ženske o ženskah v politiki. Srečanje se je odvijalo v Polhograjski graščini. Za prijeten sprejem, pozornost in kulturni program je poskrbel OO NSi Dobrova - Polhov Gradec. Vse navzoče je pozdravil njen predsednik, Matjaž Dolinar in podal nekaj misli o vključevanju žensk v politiko. Lokalni turistični vodnik je predstavil zgodovino Polhograjske graščine in nastanek imena Spominska slovesnost v Kočevskem rogu V času , ko skoraj ves svet slavi 60-letnico zmage nad nacizmom in fašizmom, žal mineva tudi 60 let od tragičnih in nedoumljivih moritvah Slovencev in pripadnikov drugih narodov v imenu komunizma. Nerazumno je tudi, da po toliko letih in pri toliko še živečih pričah država Slovenija ne more ali ne zmore raziskati tega zločina in ne obsoditi, temveč le s prstom pokazati na krivce za ta genocid. Tako kot vsako leto po osamosvojitvi, so tudi letos člani OO Nsi Velike Lašče in člani Spominskega odbora Velike Lašče položili cvetje na grobišče Pod krenom. Poseben pomen spominski slovesnosti in upanje pa je dal tudi predsednik NSi in minister za finance dr. Andrej Bajuk, ki je v imenu vlade RS v spremstvu častne čete slovenske vojske in veteranov OOZVVS Velike Lašče položil venec. OO NSi tega kraja. Vokalna skupina Danica pa nam je pričarala nepozabne glasbene trenutke. Po končanem kulturnem programu je spregovorila Lidija Drobnič, predsednica Ženske zveze NSi. Sledil je nastop poslanke v Evropskem parlamentu Ljudmile Novak na temo Med politiko, službo in družino. Posredovala nam je svoje izkušnje o delu v politiki, prednosti in pasti, ki jih prinaša aktivno delo. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, o svoji vlogi in o aktualnem dogajanju. Izvedele smo, kako je v Bruslju predstavila Slovenijo, slovensko kulturo, šege in navade s pomočjo domačinov in lokalnih društev iz Moravč. Zagotovo je bil to nepozaben sprejem za člane parlamenta, obisk na prireditvi, ki se je odvijala v Bruslju, je bil nadpovprečen. Odgovarjala je tudi na zastavljena vprašanja udeleženk. Svoje delo v politiki so predstavile tudi poslanka Marjeta Uhan, poslanka Mojca Kucler Dolinar in glavna tajnica NSi Maruša Novak. Vse so iskreno in doživeto povedale, kako krmarijo in usklajujejo svoje delo med družino, politiko in službo. Po zanimivem uvodnem delu so sledile pogovorne delavnice na temo Ženske o ženskah v politiki. Razdelile smo se v štiri skupine. Delavnice so vodile vse tri poslanke in glavna tajnica NSi. V prijetnem klepetu po skupinah smo se udeleženke najprej med seboj spoznale, posredovale svoje izkušnje o delu v politiki ter podale svojo vizijo in smernice za naše delo v bodoče. Delo smo nadaljevale s poročanjem skupin in tako predstavile svoje videnje žensk v politiki. Zadnji del srečanja je bil namenjen komunikacijski delavnici o samozavestnem in odločnem vključevanju žensk ter o uspešnem obvladovanju javnosti , ki jo je vodila Tanja Ozvatič iz Eutripa. Prav vse smo se preizkusile s kratkim javnim nastopom. Ker nas je bilo prisotnih okoli osemdeset predstavnic, smo se lahko marsikaj naučile iz svojega nastopa ali pa iz nastopa kolegic. Vsem bodo zagotovo koristile besede in napotki predavateljice, da se bomo odločno vključile v obvladovanje javnosti in pokazale prednosti, ki jih lahko v politiki ponudimo le ženske. Srečanje smo zaključile v čudovitem ambientu za grajskimi vrati v sproščenem klepetu in v preizkušanju kulinaričnih dobrot s polhograjskih kuhinj. Za OO NSi Velike Lašče Majda Kovačič Cimperman V spomin 41 Trobla 4/2005 V SPOMIN NA STRUKLJEVEGA (LUNDROVEGA) STANETA IZ LAPORJA Stane Štrukelj je bil ustanovni član KUD-a Marij Kogoj, ki je bil ustanovljen v maju 1956. Pred dobrim mesecem, prav tako v maju, pa nas je Stane v 68. letu starosti mnogo prezgodaj za vedno zapustil. Stane je bil sprva dramski igralec. Kasneje je bil steber obujanja starih običajev, vseskozi pa je slovel kot dober pevec. Na srečanju ljudskih pevcev in godcev leta 1965 je prejel priznanje kot član pevskega kvarteta 2 x 2. To priznanje kaže na delavnost in njegov prispevek KUD-u. Sedanji člani kulturnega društva so vsem ustanoviteljem hvaležni, saj je slika ustanovnih članov povečana in plemeniti krajevno dvorano. Stane, tudi tebi hvala za vse! Franc Pečnik, predsednik KUD Marij Kogoj Turjak PEVSKI KVARTET IZ LETA 1965 "2X2". DRUGI Z LEVE JE STANE ŠTRUKELJ. Bil si in ostajaš bel lokvanjev cvet. Pred nami si se zapiral, pred prijatelji odpiral. Kaj in zakaj je zaprlo ta cvet mladosti? Podrle so se sanje, želje, načrti in upanje. Odšlo je vse, za kar bilo je vredno živeti. Zakaj, zakaj...? Zahvala Ob tragični izgubi našega sina in brata Andreja Černigoja iz Borovca pri Karlovici se zahvaljujemo vsem prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste pospremili in se poslovili od Andreja ter mu darovali cvetje in sveče. Hvala Nataši za čustveno-iskren govor. Zahvala gospodu Zakrajšku iz pogrebnega zavoda za vso pomoč. Posebna zahvala gasilskemu društvu Karlovica za častno in lepo slovo. Še posebej se iskreno zahvaljujemo družinama Zakrajšek iz Podžage in Kraševec iz Podstrmeca za nesebično pomoč in podporo. Vsem iskrena HVALA. Žalostni starši in sestrica JANEZ DEBELJAK (1932-2005) Ko sem se leta 1981 lotil študija portreta Frana Levstika, sem ga delal tako rekoč po temle nareku: »Naredi široko in visoko čelo, pa oči take bolj mrke, uporniške, ampak blage; brade ni imel takšne, kot mu jo malajo, bil je bolj puhek, ja, »muho« je imel pa močnejšo ...« Tako mi je dva meseca »narekoval« Retenskega ta naš dragi Janez, vedno navdušen, da delo napreduje ... Leta 1982 sem imel na njegov predlog v Ribnici razstavo. »Kaj najmaš n'č naš'ga. Se podite tam po Trenti pa Štajerju pa še pr' Lah'h; pozabljaš pa, kej so te zibal'. S'm jih pr'pel - tiste tvoje malarje!« mi je skoraj ukazal v žlahtni domači besedi , ki mu je bila vedno samo lonec za kleno slovensko pojedino. Čez kakšno uro smo že sedeli »Pri Klo-ju«: on, Janez - Koren, kot ga je ljubeče klicala njegova sopotnica Tanja, Stane (Riko), France (Inles) in »moja gnada«. Rečeno-storjeno: 1983. je steklo prvo srečanje likovnikov - Janko Trošt smo ga poimenovali ... Bilo nas je osem. Kam z vsemi?! Ribnica še danes premore le nekaj ležišč. V akcijo pokliče prijatelje. »Ta sem, oni tja ... No, vi trije boste pa pri meni ...« Po starih šegah je razširil hišo - in je šlo. Cel teden. Tako tudi leta ... Teh zgodb o »profu« je zvrhana reta; le kdo bo vse pres'jal!? No, recimo: ko je gledal nas, si je najbrž mislil: »Zakaj pa ne bi jaz kaj takega ...« in je postal odličen oblikovalec lesa ... O njegovem knjižnem delu bo še kdo prav gotovo pisal, saj je bil tam doma - in to še kako! Da, da, takšen je bil naš dragi Janez, v četrtek smo se poslovili od njega. Jože Centa, akad. slikar Ljubljana Zahvala vsem in vsakomur posebej, ki se je ob slovesu od našega JANEZA DEBELJAKA - KORENA - slavista, pokojnika spomnil s toplo mislijo, besedo, spremstvom na njegovi zadnji zemeljski poti ali kako drugače izrazil svoje prijateljstvo, spoštovanje, priznanje njegovemu delu. Globoko nas je ganilo in vse smo sprejeli kot tiho potrditev, da kljub dolgoletni odsotnosti ostaja za mnoge še vedno tudi Laščan. Hvaležni smo vam za to žena Tanja ter sinovi Boštjan, Aleš in Rok TRQBLA 4/2005 42 Reklame Kako dobro poznam VELIKOLAŠKO DEŽELO? TROBLINO NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 2: Na stropu katere od velikolaških podružničnih cerkva se skriva sosednji vzorec? Odgovore nam pošljite do 30. julija 2005 po navadni ali e-pošti na uredništvo Troble. Izžrebali bomo nagrajenca, ki bo prejel simbolično nagrado pri enem od turističnih ponudnikov v občini. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Pravilen odgovor na Troblino vprašanje št. 1 se glasi: Zanimivo obeležje se nahaja v Predgozdu (Selo pri Robu). Predstavlja pa seveda križišče evropskih pešpoti E6 in E7, fotografirano pa je bilo z zadnje strani, kjer je še viden nekdanji slovenski grb. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali tokratnega nagrajenca, to je Matic Zgonc, Miševa 16, Domžale. Nagrado mu podarja kavarna "JERBAS" z Rašice, in sicer rezino torte s kepico sladoleda. Čestitamo nagrajencu! Q riimuB THE BPLUTIOn WPUBE RAČUNALNIŠKE STORITVE NIMUS V okolici Velikih Lašč nudimo storitve širokega spektra računalništva različnih operacijskih sistemov, kot so Windows, Linux, *BSD: - postavitev mrežne infrastrukture za mala in srednja velika podjetja - namestitev različnih operacijskih sistemov in programov - namestitev programske opreme za dostop do interneta in namestitev elektronske pošte - registriranje domene (z vašim imenom ali imenom podjetja) - postavitev poštnih strežnikov (dobava internetne pošte na vaše registrirano ime) - postavitev spletnih strežnikov za skupno uporabo datotek in povezav na internet - postavitev spletnih strani (domače strani, informativne, spletne trgovine) - postavitev požarnih zidov e-naslov: storitve@nimus.si obiščite nas na spletu: www.nimus.si/storitve telefon: 041/520-879 NEPREMIČNINE SARA LEE SAŠA KRŽIN, s.p., Turjak 17 Imetnica licence Ministrstva za okolje, prostor in energijo, s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti pri Zavarovalnici Tilia, d. d. tel.: 040/869 927, 041 869 927 e-naslov: krzzin@siol.net Posredujem in svetujem pri prodaji in nakupu Vaše nepremičnine ter uredim potrebne dokumente za izpeljavo pravnega posla. - Na Rašici prodamo atrijsko hišo iz l. 1982, ki je lahko trostanovanjska, K+P+M, s 350 m2 uporabne površine, na sončni parceli 2000 m2, ob travniku in blizu gozda. Hiša je opremljena in takoj vseljiva. Cena: 38,5 mio SIT. - Na Gradežu je naprodaj zidan vikend s 50 m2 površine iz l. 1982, na 635 m2 lepe urejene parcele, zelo sončna in mirna lega z razgledom. Cena za popolnoma opremljen vikend je 23,5 mio SIT. - Na Malem Ločniku je naprodaj zazidljiva parcela, 373 m2, z manjšim zidanim gospodarskim poslopjem, za 4 mio SIT. - V Kneju je naprodaj kmetija s 6 ha kmetijskih površin in 5300 m2 zazidljive zemlje, na sončni legi z lepim razgledom in asfaltnim dostopom, cena 35 mio SIT. - Na Jezeru pri Igu prodamo parcelo z edinstveno mirno lego ob gozdu in pogledom na jezero. Na parceli, ki meri 822 m2, sta že voda in elektrika, pridobljeno je gradbeno dovoljenje in izveden izkop. Cena: 25 mio SIT. - Na Rašici je naprodaj starejša hiša za nadomestno gradnjo, na zazidljivi parceli, 1584 m2, ob glavni cesti, cena je 15 mio SIT. - Na Karlovici je naprodaj zelo lepa zazidljiva parcela 2630 m2, v naravi travnik blizu gozda. Možna je parcelacija, cena za celoto je 19 mio SIT. - V Robu je naprodaj parcela 1945 m2, od tega cca 1000 m2 zazidljive, skupaj z 1923 m2 gozda v bližini. Nahaja se v bližini trgovine in šole, ob čistem potočku in asfaltni cesti. Cena je 16 mio SIT. - Na Gradežu je naprodaj zazidljiva parcela, 682 m2, v novo nastajajočem naselju ob asfaltni cesti ob gozdu. Cena: 6,3 mio SIT. Reklame 43 TRQBLA 4/2005 NEPREMIČNINE AMULET , D.o.o., Cesta v mestni log 55, Ljubljana PE KOČEVJE, Roška cesta 46, Kočevje TEL: 01 8931 670 FAX: 01 8931 672 GSM: 031 682 804 PRODAMO STANOVANJA KOČEVJE - dvosobno, 49,14 m2, obnovljeno l. 2000, poseben vhod, vrt, cena 9.000.000,00 SIT LJUBLJANA - MOSTE - štirisobno stanovanje, 100 m2, obnovljeno leta 2000, cena 32.000.000,00 SIT KOČEVJE - dvosobno stanovanje KOČEVJE - dvosobno stanovanje, 53,29 m2, izdelano l. 1970, izredno lepa lokacija, drvarnica, klet, dve parkirni mesti, cena 11,3 MIO SIT KOČEVJE - dvosobno stanovanje, 55 m2, obnovljeno 2001, komplet oprema, vrt, drvarnica, cena 9,5 MIO SIT PRODAMO HIŠE KOČEVJE - novogradnja 2003, 250 m2, 869 m2 zemljišča, z vso luksuzno opremo, cena 31.500.000,00 SIT KOČEVJE - OKOLICA, leto izgradnje 2003, pritličje dvostanovanjske hiše, 142 m2, balkon, vsi priključki ločeni, CK, samostojen vhod, dvorišče 400 m2, lepa mirna okolica, takoj vseljiva, luksuzno opremljena, cena 15.200.000,00 SIT, lahko tudi zamenjava za garsonjero ali enosobno stanovanje v Ljubljani oziroma bližnji okolici KOČEVJE - OKOLICA, 120 m2, pritličje, 40 m2 mansarda, obnovljena leta 2002, novi prizidek 80 m2, nova drvarnica, sadovnjak, njiva 1300 m2, cena 14.900.000,00 SIT. Možna zamenjava za dvosobno stanovanje v Kočevju. SODRAŽICA - OKOLICA, 330m2, 3000m2 zemlje, leto gradnje 1985, kompletno opremljeno + gospodarsko poslopje, cena 27.500.000,00 SIT KUPIMO PARCELE Gradbeno parcelo na relaciji LJUBLJANA-KOČEVJE-SODRAŽICA-CERKNICA-LJUBLJANA ali na relaciji KOČEVJE-VELIKE LAŠČE-GROSUPLJE-LJUBLJANA kupimo za znanega kupca. KUPIMO POSLOVNI PROSTOR KOČEVJE-RIBNICA-ŠKOFLJICA-LJUBLJANA - poslovni prostor cca 100 m2 za znanega kupca, lahko tudi v CERKNICI. KUPIMO STANOVANJA KOČEVJE-RIBNICA-VELIKE LAŠČE-LJUBLJANA - enosobno, dvosobno ali trisobno stanovanje kupimo za znanega kupca ali menjamo za nepremičnino na območju Ljubljane ali Maribora. RIBNICA - kupimo stanovanje v Ribnici, eno do dvosobno v prvem ali drugem nadstropju za znano stranko - NUJNO. V LJUBLJANI kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. KUPIMO KMETIJE NA OBMOČJU KOČEVJA, RIBNICE, NOTRANJSKE , DOLENJSKE ALI OKOLICE LJUBLJANE DO 60 KM IZVEN. KUPIMO HIŠ0 KOČEVJE na relaciji LJUBLJANA ali KOČEVJE-RIBNICA-CERKNICA-LJUBLJANA kupimo novo ali starejšo hišo. NAJAMEMO garsonjere oziroma enosobna stanovanja v Kočevju ali bližnji okolici. Vikende kupujemo in prodajamo na območju cele Slovenije. Imamo sklenjeno zavarovanje odgovornosti pri Zavarovalnici Adriatic, d. d. (80 MIO). Zakaj poslovati z Amuletom, d. o. o.? Ker smo hitri, ažurni in vam uredimo celotno dokumentacijo do vpisa v zemljiško knjigo. Muhič Erika, s.p. FRIZERSKI STUDIO ERIKA Opekarska 47a 1310 Ribnica NOVO - SOLARIJ Sončenje v novem, SODOBNEM TURBO SOLARIJU Dopust: od 9. do 16. julija ter od 30. julija do 8. avgusta Naročila po tel.: 8361 389, GSM 041/819 144 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 do 20.00, sobota od 8.00 do 13.00, torek zaprto KLANCAR, D.O.O. \ \ RENAULT Groznikova 11 1108 Ljubljana-Rudnik ob Dolenjski cesti Telefon: 427 20 01